Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Objavljeno: 05 Feb 2016 07:54 Naslov sporočila:

Vir: DNEVNIK

Očitno še nimajo namena končati te žalostne zgodbe. Kako dolgo bodo to še vlekli in v obup spravljali nekaj tisoč slovenskih čebelarjev. od medu so sedaj prišli na propolis. Ostane jim še vsaj cvetni prah. Torej lahko nadaljevanje in zaostrovanje te zgodbe še pričakujemo. Verjamem, da se vedno več čebelarjev sprašuje kdo so ljudje, ki iz ozadja spodbijajo te napade na slovensko čebelarstvo in čebelarje. Iščite jih v svojih čebelarskih vrstah. Tam jih boste našli. mali čebelarji pripravite se, ker veliko tega kar se je že dogodilo in kar se še bo je prvenstveno namenjeno vam. Vi ste moteč faktor! veliki in profitno usmerjeni čebelarji z Medexom na čelu se vas želijo na vsak način znebiti.

Po aferi z medom zdaj panika tudi zaradi kemikalij v propolisu
Tatjana Pihlar
5. februar 2016

Že avgusta 2014 so laboratorijske analize pokazale veliko vsebnost ostankov kemikalij v propolisu, a se je ministrstvo za kmetijstvo šele zdaj odločilo za analizo tveganja, ki bo pokazala, ali je propolis varen ali ne.
Eden najbolj priljubljenih čebeljih pridelkov je propolis, v katerem so odkrili precej ostankov kemikalij za zatiranje varoj.

Interna kontrola ostankov kemikalij v čebeljih pridelkih (opravil jo je velenjski inštitut za ekološke raziskave Erico), ki jo slovenskim čebelarjem financira ministrstvo za kmetijstvo, je že avgusta 2014 ugotovila zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa v propolisu, vendar si ministrstvo kot naročnik in plačnik teh analiz leto in pol ni belilo glave z vprašanjem, ali je to lahko kakor koli škodljivo za uživalce propolisa.

Analiza tveganja z enoinpolletno zamudo

Šele sinoči so nam z ministrstva sporočili, da je minister Dejan Židan na podlagi laboratorijskih analiz propolisa, starih kar poldrugo leto, predlagal izdelavo ocene tveganja. Ker mejne vrednosti ostankov veterinarskih zdravil za propolis niso predpisane, namreč ni jasno, kaj za zdravje ljudi pomeni dejstvo, da so v posameznih vzorcih propolisa (avgusta 2014!) ugotovili tudi do 10 mg/kg kumafosa ter od 90,1 do 110 mg/kg razpadnih produktov amitraza. Dodajmo, da tako amitraz kot kumafos vsebujejo zdravila za zatiranje varoj pri čebelah, vendar ob dobri čebelarski praksi njihovih ostankov ne bi smelo biti v čebeljih pridelkih.

Državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša je na novinarski konferenci 18. decembra lani, ob izbruhu afere z uporabo nelegalnih zdravil v čebelarstvu, zatrjevala, da je varnost hrane prednostna naloga kmetijskega ministrstva. »Od leta 2006 so akreditirani laboratoriji analizirali 1200 vzorcev in niti eden ni bil neskladen,« je zagotovila Strniševa, ki je rezultate analiz s kemijo izdatno obogatenega propolisa iz leta 2014 očitno zamolčala. Tako bo šele zdaj narejena analiza tveganja za izdelke iz propolisa, ki jih morda sploh ni več na trgu, ker so jih kupci že porabili.

Prelaganje odgovornosti

Novi zaplet, tokrat s propolisom, bo, kot kaže, tudi nova priložnost za prelaganje odgovornosti. Na kmetijskem ministrstvu zatrjujejo, da je Čebelarska zveza Slovenije že januarja 2015 rezultate analiz medu in čebeljih pridelkov za leto 2014 predstavila ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, upravi za varno hrano ter nacionalnemu veterinarskemu inštitutu. Toda na čebelarski zvezi se delajo, kot da s tem nimajo nič. Ko smo jih 3. februarja zaprosili za rezultate analiz internega nadzora čebeljih pridelkov od leta 2010 naprej, so nam odgovorili: »Analize v internem nadzoru medu in čebeljih pridelkov je v zadnjih letih izvajalo več različnih laboratorijev, izbranih na javnem razpisu, ki ga je pripravilo ministrstvo, ki je bilo tudi naročnik, in vsi izvajalci so morali rezultate analiz posredovati naročniku. Predlagamo vam, da se za želene podatke obrnete na ministrstvo.«

A čebelarska zveza le ni povsem nedolžna. V poročilu o nadzoru čebeljih pridelkov za leto 2014 namreč piše, da je naročnik analiz kmetijsko ministrstvo, izvajalec inštitut Erico, podizvajalka pa čebelarska zveza. Od šestih avtorjev poročila jih kar pet prihaja iz čebelarske zveze. Inštitut Erico je zato, ker so bili ostanki kemikalij v propolisu »precej visoki«, naročniku, torej kmetijskemu ministrstvu, svetoval, naj čebelarji v primeru pridelave propolisa zatirajo varoje le z naravnimi sredstvi, »saj propolis velja za izredno cenjen pridelek iz čebeljega panja«. Pa sta ministrstvo in čebelarska zveza ta nasvet prenesla čebelarjem?

Analize pospravili v predal

Tadej Malovrh, predstojnik nacionalnega veterinarskega inštituta, nam je sinoči zatrdil, da uradnega poročila o rezultatih internega nadzora čebeljih pridelkov za leto 2014 do včeraj niso dobili, čeprav so pristojni za zdravstveno varstvo čebel. »Na enem od sestankov na kmetijskem ministrstvu je predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč omenil precej visoke vrednosti ostankov kemikalij v propolisu, uradno pa o tem nismo bili nikoli obveščeni z nobenim dopisom,« pravi Malovrh. Popolnoma enako nam je povedala tudi Vida Čadonič Špelič, ki je bila takrat direktorica uprave za varno hrano.

Čebelarji so edini v kmetijstvu, ki jim analize njihovih proizvodov plačuje država. Mlekarji, mesarji, peki in drugi to počnejo na lastne stroške. Od leta 2011 je za te analize država odštela več kot 132.000 evrov, zato je že po tej plati nedopustno, če so namenjene same sebi in če poročila obtičijo v predalih.

Kaj je propolis

Eden najbolj cenjenih čebeljih pridelkov vsebuje različne rastlinske smole, ki jih čebele nabirajo na popkih rastlin. Zbrano smolo oplemenitijo z izločki svojih žlez in ji dodajo čebelji vosek, da postane snov lepljiva. Propolis med drugim pospešuje celjenje ran, pomaga pri zdravljenju vnetij, uničuje viruse in krepi imunski sistem. Zelo je izpostavljen onesnaženju s kemikalijami, ki jih čebelarji uporabljajo za zatiranje varoj.

Čelar · Objavljeno: 06 Feb 2016 05:41 Naslov sporočila:

Vir: DELO

Zaradi afere z medom panika tudi pri propolisu
Strokovnjaki pomirjujoče o poročilu o internem nadzoru medu, ki je vključeval tudi analize »tehničnega« propolisa v starih panjih.
Marjeta Šoštarič
pet, 05.02.2016

Odziv iz Medexa na objavo poročila

»V Medexu so propolis in vsi izdelki, ki vsebujejo propolis, preverjeni in popolnoma varni, in ne vsebujejo spornih ostankov. Informacije o ostankih spornih kemikalij v propolisu, ki so se pojavile v javnosti za Medex ne držijo. Sporni vzorci propolisa so bili odvzeti pri nekaj slovenskih čebelarjih, zato se je potrebno zavedati, da je posploševanje izjav na celotno tržišče oziroma na police trgovin in lekarn izjemno zavajajoče,« so se na objavo in interpretacijo poročil v posameznih medijih odzvali iz ljubljanske družbe Medex, odkoder še pojasnjujejo, da propolis zaradi velikih potreb, ki jim slovenski trg ne more zadostiti, kupujejo na evropskem tržišču in je v nemških laboratorijih (Intertek in QSI) testiran na prisotnost več kot 150 pesticidov, več kot 20 sulfonamidov, vsebnost težkih kovin, kloramfenikola in kumafosa.

Ljubljana - Sejo sveta za čebelarstvo, na kateri so obravnavali osnutek predloga novega programa ukrepov na področju čebelarstva za obdobje 2017-2019, med katerim je tudi ukrep »interna kontrola medu« (tega sicer izvajajo na kmetijskem ministrstvu že od leta 2011), je zaznamovala tudi objava poročila, po katerem so v vzorcih propolisa posameznih čebelarjev med interno kontrolo avgusta 2014 odkrili zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa, pa to doslej ni prišlo v javnost.

Na ministrstvu za kmetijstvo naj bi namreč že več kot leto dni vedeli, da so v propolisu nekaterih čebelarjev zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa - kemičnih snovi, ki so sestavine sredstev za zatiranje varoze - oz. so bili s tem natančneje seznanjeni tudi v vrhu uprave za varno hrano v času, ko jo je vodila še Vida Čadonič Špelič. Ta je skupaj z glavno inšpektorico Andrejo Bizjak sodelovala na sestanku, kjer so obravnavali poročilo o ugotovitvah. Pa se omenjenima ni zdelo, da bi bilo karkoli narobe, zato so bile ugotovitve o visokih vrednostih vse doslej zamolčane.

Pomoč pri oceni tveganja

Po zdaj objavljenih poročilih o analizah medu, ki so jih opravljali tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije v letu 2015 (na kakovost in vsebnost vode, pa tudi na ostanke zdravil) so sicer vsi vzorci interne kontrole medu izkazali skladnost z zakonodajo in posledično varno živilo. Pri interni kontroli drugih čebeljih izdelkov, kot so cvetni prah, propolis in vosek, opravljenih v letu 2014, pa je glede na izsledke minister predlagal izdelavo ocene tveganja.

Analiza, ki zdaj z zamikom dviguje prah (naredili so jo avgusta 2014 v velenjskem inštitutu za ekološke raziskave Erico), je vključevala 30 vzorcev voska, 24 vzorcev propolisa, 20 vzorcev cvetnega prahu ter 8 vzorcev medu, ki so jih prostovoljno vzorčili čebelarji sami. Rezultati analize pa so zaskrbljujoči. V enem od vzorcev propolisa so odkrili do 10 mg/kg kumafosa, večina (12) vzorcev pa je vsebovala med 0,01 do 1 mg/kg kumafosa. En vzorec propolisa je vsebovala med 90,1 do 110 mg/kg razpadnih produktov amitraza, dva pa od 70,1 do 90 mg/kg produktov amitraza. Večina vzorcev je vsebovala med 0,02 in 1 mg/kg metabolitov amitraza. Ne amitraz ne kumafos ne bi smela biti v čebeljih pridelkih.

Erico je v zaključkih opozoril, da so vsebnosti kumafosa in ostalih metabolitov amitraza v vzorcih propolisa precej višje kot v ostalih čebeljih pridelkih. Zato tudi svetujejo, da naj čebelarji v primeru pridelave propolisa zatirajo varoje le z naravnimi sredstvi, ker propolis velja za izredno cenjen pridelek iz čebeljega panja.

Analizirali vzorce surovine, ki je ni v prodaji

Predsednik sveta za čebelarstvo Peter Kozmus je po seji povedal, da so se s tem poročilom na ministrstvu seznanili že januarja lani na sestanku vseh ustreznih služb in da so ugotovili, »da ti rezultati ne predstavljajo nobenega tveganja«. Na podlagi tega je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) tudi predstavila nadaljnje ukrepe, da bi bili čebelarji seznanjeni, na kakšen način naj pridelujejo propolis. Kot pravi Kozmus, da bi izključili možnost pojavljanja ostankov zdravil v končnem proizvodu. Izdane so bile tudi smernice dobrih praks v čebelarstvu.

»Treba je povedati, da je bil ta propolis vzorčen iz starih panjev, iz tistih, kjer so več let zdravili varozo in v bistvu se je s temi analizami poskušalo predstaviti, kaj vse se potencialno lahko pojavi v propolisu kot v surovini za izdelavo propolisa, ki ga ljudje lahko kupijo na policah. Seveda pa imajo čebelarji, ki se ukvarjajo s tem, navodila, da dajo v panje namenske mreže v času, ko ne zdravijo. Da s teh mrež pobirajo propolis in ga ne strgajo iz panjev. Tako je izključena možnost, da bi se ti ostanki pojavljali v propolisu kot surovini, iz katere se izdelujejo razne tinkture in druge stvari, ki so za humano prehrano,« še dodaja Kozmus.

ČZS je izbrala te vzorce pri čebelarjih, ki so zdravili varozo, iz starih panjev. Rezultati se torej nanašajo na osnovno surovino in ne na tisto, iz katere so izdelki peropolisa za prodajo. Zato, da bi ugotovili, kaj se potencialno lahko pojavi v propolisu in da so v smernice lahko zapisali, na kakšen način se naj prideluje propolis, da se ta možnost izključi.

Jernej Drofenik z uprave za varno hrano je prav tako poudaril, da pri obravnavi poročila lani rezultatov nihče ni problematiziral glede na to, da je šlo za surovino, ki nikoli ne pride v prehransko verigo. »Je pa res, da je morda pomanjkljivost tega poročila, da je ta vidik premalo poudarjen, a je dejstvo, da ciljna publika za to poročilo ni bila javnost ampak strokovnjaki, ki delajo na tem področju. Ne glede na to, da gre za surov oz. suh propolis, kot mu rečejo čebelarji in ga ni v prehranski verigi, smo naročili oceno tveganja, ki sloni na dejanskem vnosu propolisa pri uporabi.« Povod za to oceno tveganja pa je, kot je priznal, dala šele medena afera.

Glede izpostavljenih analiz vzorcev propolisa so pomirjujoče tudi besede Tadeja Malovrha, predstojnika nacionalnega veterinarskega inštituta: »To ni propolis za prehransko verigo, to je propolis kot del panja, ko z njim čebele zamažejo razpoke v njem. Torej ne gre za propolis v flaškah, ki jih kupimo. Pri analizah teh vzorcev gre za informacijo našim veterinarjem, da vidijo, kako se določene snovi iz zdravil, ki jih uporabljajo čebelarji, nalagajo v panju. Najbrž bi našli tudi kaj v lesu, če bi ga šli analizirati. Gre torej za panjski propolis, smolo, ki ne gre v uporabo, veterinarjem pa je pomemben pokazatelj ostankov.«

Čelar · Objavljeno: 06 Feb 2016 05:52 Naslov sporočila:

Vir: POPTV 24UR

Ministrstvo: Propolis, ki smo ga analizirali, se ne uporablja za prehrano
Ljubljana, 05.02.2016, | N.Š.K./K.H.

Ministrstvo za kmetijstvo naj bi že več kot leto dni vedelo, da so v vzorcih propolisa med interno kontrolo avgusta 2014 odkrili zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa. A o tem javnosti ni obvestilo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so analizo opravili na propolisu, ki se ne uporablja za prehrano.

Iz 24UR: Analiza medu pokazala, da je problematičen tudi propolis

Ministrstvo za kmetijstvo naj bi že več kot leto dni vedelo, da so v čebeljem pridelku propolisu zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa – kemičnih snovi, ki so sestavine sredstev za zaviranje čebeljih bolezni. To je pokazala interna kontrola ostankov kemikalij v čebeljih pridelkih, ki jo je avgusta 2014 opravil velenjski inštitut za ekološke raziskave Erico, delni izvajalec pa je bil tudi Kmetijski inštitut Slovenije.
Analizo financira ministrstvo za kmetijstvo, ki je naročnik, zanimivo pa je, da je o teh zaskrbljujočih rezultatih ministrstvo ni seznanilo javnosti, čeprav so bili z rezultati anlize seznanjeni že v začetku lanskega leta, pa poroča Dnevnik.

Leta 2014 so z analizo ugotovili zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa v propolisu. Do danes pa naročnik analiz ni ugotovil, kako tvegano je to za zdravje državljanov.

Šele po letu dni in pol minister zahteva oceno tveganja

Uprava za varno hrano je bila z rezultati interne kontrole seznanjena šele prejšnji četrtek. Kot so pojasnili na upravi, je pri NIJZ naročena ocena tveganja, na osnovi katere bodo sprejeli nadaljnje ukrepe.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je sicer v četrtek sporočil, da vsi vzorci interne kontrole medu izkazujejo skladnost z zakonodajo in posledično varno živilo, pri interni kontroli drugih čebeljih izdelkov (to so cvetni prah, propolis in vosek), ki je bila izvedena v letu 2014, pa je minister predlagal izdelavo ocene tveganja iz razloga, kjer za te izdelke ne obstajajo mejne vrednosti ostankov veterinarskih zdravil. To pa pomeni, da ministrstvo ne ve, kaj za zdravje ljudi pomeni dejstvo, da so v določenih vzorcih propolisa odkrili bistveno višje vrednosti kumafosa in ostankov amitraza. To so kemične snovi, ki jih vsebujejo zdravila za zatiranje varoze pri čebelah in na katera smo opozarjali že lani, ko so prišle v javnost podrobnosti t. i. medene afere, ko se je izkazalo, da so slovenski čebelarji za zatiranje te bolezni uporabljali sporne palčke, ki so vsebovale nevarne in prepovedane substance.

Analiza je vključevala 30 vzorcev voska, 24 vzorcev propolisa, 20 vzorcev cvetnega prahu ter 8 vzorcev medu, ki so jih prostovoljno vzorčili čebelarji sami. Rezultati analize pa so zaskrbljujoči. V ene od vzorcev propolisa so odkrili do 10 mg/kg kumafosa, večina (12) vzorcev pa je vsebovala med 0,01 do 1 mg/kg kumafosa. En vzorec propolisa je vsebovala med 90,1 do 110 mg/kg razpadnih produktov amitraza, dva pa od 70,1 do 90 mg/kg produktov amitraza. Večina vzorcev je vsebovala med 0,02 in 1 mg/kg metabolitov amitraza. Ne amitraz ne kumafos ne bi smela biti v čebeljih pridelkih.

Z rezultati analize pristojni seznanjeni, javnost pa ne

Oceno tveganja bo opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je bil z rezultati sicer seznanjeni šele v tem tednu. Kdaj bo ocena tveganja opravljena, še ne morejo napovedati. So nam pa sporočili, da bodo kmalu objavili oceno tveganja o medu, ki jo pripravljajo.

Kot danes poroča Dnevnik, so jim na kmetijskem ministrstvu zatrdili, da je Čebelarska zveza Slovenije že januarja 2015 rezultate analiz medu in čebeljih pridelkov za leto 2014 predstavila ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, upravi za varno hrano ter nacionalnemu veterinarskemu inštitutu. Toda na čebelarski zvezi se delajo, kot da s tem nimajo nič, opozarja novinarka Dnevnika, saj so jih usmerili na kmetijsko ministrstvo.

V poročilu, ki smo ga le s težavo pridobili, je navedeno, da je naročnik analiz kmetijsko ministrstvo, izvajalec inštitut Erico, podizvajalka pa čebelarska zveza. Prav Erico v zaključkih navaja, da so vsebnosti kumafosa in ostalih metabolitov amitraza v vzorcih propolisa precej višje kot v ostalih čebeljih pridelkih. Zato tudi svetujejo, da naj čebelarji v primeru pridelave propolisa zatirajo varoje le z naravnimi sredstvi, ker propolis velja za izredno cenjen pridelek iz čebeljega panja. Glede na dejstvo, da je leto dni kasneje izbruhnila afera, ki je razkrila, da so slovenski čebelarji na veliko kupovali sporne Debevčeve palčke za zatiranje varoze, je očitno, da tega nasveta ministrstvo in čebelarska zveza nista prenesla naprej.

Kemikalije v cenjenem zdravilu, a to ni bil razlog za opozorilo javnosti

Interna kontrola medu se izvaja že od leta 2011 z namenom spremljanja in izboljšanja kakovosti medu. V okviru interne kontrole medu čebelar prejme informacijo o rezultatu preiskave medu iz lastnega čebelarstva in strokovno pomoč v zvezi z zdravstveno ustreznostjo in ugotovljenimi ostanki zdravil ter drugimi odstopanji v kvaliteti medu, navajajo na kmetijskem ministrstvu.
Vse skupaj se odgovornim očitno ni zdelo pomembno, prav tako se vedno lahko sklicujejo na dejstvo, da najvišje mejne vrednosti niso določene, kar pomeni, da nič ni bilo preseženo. A dejstvo je, da so v določenih vzorcih propolisa, ki se promovira kot izredno zdravilen naravni izdelek, ki se ga nanaša na rane, prav tako se ga promovira za dvig imunske odpornosti, našli kemikalije, za katere je po izbruhu medene afere zdravnik v centru za zastrupitve Miran Brvar dejal, da jih v medu in medenih izdelkih, ki jih uživamo, ne bi smelo biti, saj povzročajo hude zdravstvene težave.

Dnevnik še navaja, da so čebelarji edini v kmetijstvu, ki jim analize njihovih proizvodov plačuje država. Mlekarji, mesarji, peki in drugi to počnejo na lastne stroške. Od leta 2011 je za te analize država odštela več kot 132.000 evrov, zato je že po tej plati nedopustno, če so namenjene same sebi in če poročila obtičijo v predalih.

Morda pa bo ministrstvo za kmetijstvo, tudi z namenom, da zaščiti tiste čebelarje, katerih med in medeni izdelki niso sporni, vendarle objavilo seznam spornih čebelarjev, kjer so našli ostanke nevarnih kemikalij.
Medex: vsi izdelki iz propolisa in propolis so varni

Iz Medexa sporočajo, da je njihov propolis in vsi izdelki, ki vsebujejo propolis, preverjeni in popolnoma varni. "Informacije o ostankih spornih kemikalij v propolisu, ki so se pojavile v javnosti za Medex ne držijo. Sporni vzorci propolisa so bili odvzeti pri nekaj slovenskih čebelarjih, zato se je potrebno zavedati, da je posploševanje izjav na celotno tržišče oziroma na police trgovin in lekarn izjemno zavajajoče," navajajo in dodajajo: "V Medexu propolis zaradi velikih potreb, ki jim slovenski trg ne more zadostiti, kupujemo na evropskem tržišču in je v nemških laboratorijih (Intertek in QSI) testiran na prisotnost več kot 150 pesticidov, več kot 20 sulfonamidov, vsebnost težkih kovin, kloramfenikola in kumafosa."

Medex zato poziva kmetijsko ministrstvo in upravo za varno hrano, da se zelo natančno opredeli do varnosti izdelkov, ki vsebujejo propolis in so na policah trgovin in lekarn.

Ministrstvo: Propolis, ki smo ga analizirali, se ne uporablja za prehrano
Interna kontrola medu se izvaja od leta 2011, medtem ko so v letu 2014 kot pilotni projekt izvedli tudi analizo čebeljih pridelkov. "V tej kontroli je bil analiziran tudi propolis nabran iz sten starih panjev v trdnem stanju, ki se kot tak ne uporablja za prehrano," so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Čebelarska zveza je rezultate na kar dveh sestankih predstavila vsem pristojnim inštitucijam – ministrstvu, Upravi za varno hrano, organizacijam za kontrolo integrirane in ekološke pridelave, nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, pa tudi javni veterinarski službi. "Na obeh sestankih je bilo ocenjeno, da ostanki v medu in čebeljih pridelkih ne pomenijo tveganja za potrošnika," poudarjajo na ministrstvu. Uprava za varno hrano je nato izvedla preliminarno oceno tveganja in ugotovila, da "ni pričakovati tveganja za zdravje ljudi".

Kot so dodali na ministrstvu, je Čebelarska zveza Slovenije po navodilu izvajalca analiz medu in čebeljih pridelkov Erico d.o.o "izvedla dodatna izobraževanja čebelarjev, pripravila posodobljene smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu in podala priporočila za pripravo propolisa, ki se prideluje iz namenskih mrež za zbiranje propolisa v času, ko v njem ni zdravil za zdravljenje varoze v prehranske namene".

Čelar · Objavljeno: 10 Feb 2016 07:17 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Tudi podrobnejša analiza medu ne kaže tveganj

10.02.2016

Inštitut za javno zdravje je izvedel podrobno analizo slovenskega medu. Kakor decembra lani je tudi tokrat ugotovil, da ostanki amitraza ne predstavljajo tveganja za zdravje.

V javnosti v zadnjih tednih odmeva afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoe, ki ga je nekaterim čebelarjem več let prodajalo vrhniško podjetje Apis M&D in je vsebovalo nekatere nedovoljene substance. Med potrošniki se je zato okrepilo nezaupanje v varnost slovenskega medu.

Razpravo so še dodatno zapletle nasprotujoče si izjave uradnih institucij - direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz zagotovil, da je slovenski med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ni zagotovo varen.

Decembrska preliminarna analiza

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so decembra naredili preliminarno oceno tveganja za zdravje potrošnikov. V medu so z analizami ugotovili prisotnost amitraza, in sicer v količinah, ki so manjše od dovoljenih za amitraz, to je 0,2 miligrama na kilogram medu. Preliminarna ocena tveganja je tako pokazala, da ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje.

Hkrati so v sodelovanju s strokovnjaki Slovenskega toksikološkega društva, Nacionalnega inštituta za biologijo ter Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pristopili k proučevanjunajnovejših podatkov, ki so jih našli v strokovni literaturi in jih še niso upoštevali pri registraciji amitraza kot dovoljenega zdravila za čebele, v kateri je predpisana tudi mejna vrednost ostankov v medu. Tudipodrobnejša ocena tveganja je potrdila njihove preliminarne ugotovitve.

V ospredju pozornosti je v zadnjih dneh tudi propolis. Časopis Dnevnik je prejšnji teden poročal, da so laboratorijske analize že avgusta 2014 pokazale veliko vsebnost ostankov amitraza in kumafosa v propolisu(v obeh primerih gre za dovoljeno zdravilo), vendar se je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano šele zdaj odločilo za analizo tveganja, ki bo pokazala, ali je propolis varen ali ne.

Ministrstvo: Propolis ni bil za prehrano

Na kmetijskem ministrstvu so v petek pojasnili, da so poleg interne kontrole medu, ki se izvaja od leta 2011, v letu 2014 kot pilotni projekt izvedli tudi analizo čebeljih pridelkov. V okviru te kontrole so analizirali tudi propolis, nabran s sten starih panjev v trdnem stanju, ki se kot tak ne uporablja za prehrano. Čebelarska zveza Slovenije je rezultate pristojnim predstavila na začetku lanskega leta, ocenili pa so, da ostanki v medu in čebeljih pridelkih ne pomenijo tveganja za potrošnika.

Uprava za varno hrano je po podrobnejšem pregledu rezultatov pred kratkim izvedla preliminarno oceno tveganja za potrošnike, na podlagi katere je ugotovila, da ni pričakovati tveganja za zdravje ljudi, ne glede na to pa je, da bi se izognila kakršnim koli dvomom, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje naročila izdelavo ocene tveganja, so pojasnili na ministrstvu.

Medex: Naš med je popolnoma varen

Tudi v Medexu, ki polni med in proizvaja prehranska dopolnila na osnovi čebeljih pridelkov, so prejšnji tedenzagotovili, da so propolis in vsi izdelki, ki ga vsebujejo, na njihovih policah preverjeni, popolnoma varni in ne vsebujejo spornih ostankov. Propolis v nemških laboratorijih testirajo na prisotnost več kot 150 pesticidov, več kot 20 sulfonamidov, vsebnost težkih kovin, kloramfenikola in kumafosa, so pojasnili.

Čelar · Objavljeno: 11 Feb 2016 07:45 Naslov sporočila:

Vir: DELO

Potrjeno: Slovenski med  je varen
Podrobna ocena tveganja Nacionalnega inštituta za javno zdravje je potrdila, da minimalni ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje.
Marjeta Šoštarič
tor, 09.02.2016

Da bi do največje možne mere zmanjšali zaskrbljenst potrošnikov, do katere je v konkretnem primeru prišlo, kot pravijo, predvsem zaradi nepreciznega in neusklajenega komuniciranja, predlagajo »vzpostavitev jasnih komunikacijskih poti med institucijami, ki so pristojne za nadzor in analizo tveganja (ocena tveganja, upravljanje s tveganjem, komunikacija tveganja)«. Poleg tega pa tudi, da se izvajanje ocen tveganja za zdravje ljudi sistemsko reši na medresorski ravni.

Ljubljana - Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so namreč že decembra, ko je v javnosti odmevala afera s proizvodnjo in uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoze, naredili preliminarno oceno tveganja za zdravje potrošnikov, in že takrat zagotavljali, da minimalni ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganje za zdravje.
Ugotovitve preliminarne ocene tveganja so večkrat tudi javno predstavili. Zdaj je to potrdila tudi podrobnejša ocena tveganja.

Potem ko je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoze odkrila, da so nekateri slovenski čebelarji za zdravljenje čebeljih družin uporabljali ilegalno proizvedena zdravila, ki so vsebovala aktivne učinkovine amitraz, klorfenvinfos in rotenon, analize vzorcev medu pri 20 uporabnikih ilegalnega pripravka pa so v nekaterih odkrile ostanke amitraza, med omenjenimi učinkovinami sicer edine dovoljene za zdravljenje čebel, je bilo v javnosti izpostavljeno vprašanje o varnosti uživanja takega medu. Že samo predstavljanje ugotovitev nadzora pa je botrovalo posploševanju dvoma v ves med slovenskih čebelarjev.

Tudi zato so na NIJZ pripravili preliminarno oceno tveganja, ki je pokazala, da uživanje analiziranega medu ne predstavlja tveganja za zdravje.
Z analizami ugotovljena prisotnost amitraza je bila pod dovoljeno mejo 0,2 miligrama na kilogram medu. »Med z ostanki amitraza ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih niti za zdravje otrok, ne pri kratkotrajnem ne pri dolgotrajnem uživanju,« so zapisali in dodali, da glede na do sedaj znane podatke in mednarodno uveljavljene postopke za izvedbo ocen tveganja za zdravje ljudi lahko zaključijo, da so trenutno veljavni referenčni odmerki dovolj nizki tudi v povezavi z morebitnim motenjem hormonskega ravnovesja. Obenem pa poudarjajo, da omenjeni zaključki ocene tveganja kljub vsemu ne smejo vplivati na ukrepe v zvezi s proizvodnjo in uporabo ilegalnega pripravka za zdravljenje varoze.

»Vsaka ocena tveganja mora vsebovati tudi komentar o negotovostih, ki pa mora biti kolikor je mogoče kvantificiran. Vsaka kemična snov lahko povzroča škodljive učinke, če je izpostavljenost dovolj velika. Zato je treba proučiti vse verodostojne podatke o nevarnosti in izpostavljenosti, kajti tveganje je odvisno tako od nevarnosti, to je od lastnosti kemikalije, da bo pri določenem odmerku pri določeni poti vnosa povzročila določeni učinek, in od izpostavljenosti,« poudarjajo na NIJZ.

Amitraz je zdravilo za veterinarsko uporabo

»Zakonsko dovoljena mejna vrednost ostankov amitraza kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini je 0,2 mg/kg medu, kar predstavlja približno 3 odstotke sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) za vseživljenjsko izpostavljenost odraslega in 10 odstotkov sprejemljivega dnevnega vnosa za vseživljenjsko izpostavljenost otroka s telesno maso 10 kg. Iz tega sledi, da bi bilo nadaljnje rafiniranje ocene tveganja nepotrebno, saj so bili ostanki vseh drugih kemikalij, ki bi iz ilegalno proizvedenega zdravila za čebele lahko prehajale v med, pod mejo določanja. Predpisane meje ostankov v hrani so po pravilu mnogo nižje od odmerkov, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje.

Zaradi nenatančnih in zastrašujočih interpretacij analitskih rezultatov, ki so bile verjetno posledica nezadostnega razumevanja procesa ocene tveganja in principov določanja mejnih vrednosti ostankov, smo napravili rafinirano oceno tveganja za ostanke amitraza zaradi uživanja medu, za ostanke amitraza in klorfenvinfosa zaradi žvečenju satja (voska) ter opredelili morebitne interakcije med amitrazom in klorfenvinfosom.« Pri izdelavi te ocene tveganja so sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih inštitucij, iz Slovenskega toksikološkega društva, Nacionalnega inštituta za biologijo, Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Za klorfenvinfos, katerega vsebnost je bila ugotovljena v satju (vosku), medtem ko so bile njegove koncentracije v medu pod mejo določanja, so zapisali, da bi lahko odrasla oseba naenkrat oz. v krajšem časovnem obdobju (do 14 dni) brez tveganja za zdravje dnevno požvečila 169 g satja, otrok starosti treh do deset let 65 g, otrok od enega do treh let 28 g. V primeru dolgoročnega žvečenja satja bi brez tveganja za zdravje odrasla oseba lahko dnevno požvečila 42 g, otrok starosti tri do deset let 16 g satja, otrok star od enega do treh let 7 g satja, ki bi vsebovalo najvišjo izmerjeno količino klorfenvinfosa v satju, to je 0,71 mg/kg.

»Ocenili smo količino voska (satja) z ostanki amitraza in klorfenvinfosa, ki bi ga lahko brez tveganja za zdravje prežvečili odrasli in otroci naenkrat oz. v krajšem časovnem obdobju (14 dni) ali dolgoročno, vsak dan, tekom vsega življenja ob predpostavki, da bi ostanki v celoti prehajali iz voska v slino. Ker je klorfenvinfos slabo topen v vodi, zaradi česar ni prehajal v med, sklepamo, da bi bilo podobno tudi s prehajanjem klorfenvinfosa iz voska (satja) v slino. Zato menimo, da so relevantnejše količine voska, ki smo jih izračunali kot sprejemljive zaradi vsebnosti amitraza, in sicer bi odrasli smeli požvečiti v krajšem časovnem obdobju 146 g voska (satja)/dan, majhni otroci pa 24 g/dan, medtem ko bi odrasli smeli dolgoročno požvečiti 44 g/dan, majhni otroci pa 4 g/dan,« so med drugim zapisali v natančnejšem popisu ocene tveganja.

Čelar · Objavljeno: 13 Feb 2016 07:12 Naslov sporočila:

Vir: DNEVNIK

Uprava za varno hrano je razkrila prve čebelarske grešnike
Tatjana Pihlar
13. februar 2016 13

Uprava za varno hrano je naposled objavila obljubljeni seznam čebelarjev, ki so uporabljali strupene Debevčeve palčke za zatiranje varoje pri čebelah. Ocene tveganja za propolis, v katerem so že avgusta 2014 našli ostanke kemikalij, še ni.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je včeraj, skoraj dva meseca po izbruhu afere z medom, objavila seznam desetih čebelarjev, ki so v Čebelarstvu Debevec z Vrhnike kupovali ilegalne pripravke za zatiranje varoj pri čebelah. Pri nekaterih so v panjih našli sporne Debevčeve palčke, ki jih je proizvajal iz strupenih kemikalij, pri večini so ostanke teh kemikalij odkrili tudi v medu in vosku.

Slaba čebelarska praksa, a varen med

Inšpektorji so pri čebelarjih, ki so jih obiskali, med drugim ugotovili, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoje, da niso imeli evidence o uporabi zdravil na predpisan način, da so čebelam dajali zdravila, ki niso namenjena njihovemu zdravljenju... Inšpektorji za varno hrano so po izbruhu afere Debevec pregledali dvajset čebelarjev, za katere so utemeljeno sumili, da so se na Vrhniki oskrbovali z ilegalnimi pripravki za čebele.
Vseh čebelarjev je v Sloveniji več kot deset tisoč, sami pa neuradno priznavajo, da jih je približno 70 odstotkov po »zdravila« hodilo na Vrhniko. Nacionalni inštitut za javno zdravje je kljub temu in kljub dejstvu, da so v medu nekaterih čebelarjev odkrili ostanke amitraza, v vosku pa tudi prepovedanega klorfenvinfosa, v oceni tveganja zapisal, da je slovenski med varen in da ostanki amitraza v njem ne predstavljajo tveganja niti za zdravje odraslih niti otrok.

Ko ima pes bolhe, ga ne zdravimo

Mikrobiolog Gorazd Pretnar se s takšno oceno ne strinja. »Ocena tveganja v tem primeru ni smiselna, saj so amitraz, klorfenvinfos in kumafos (njegove ostanke so odkrili v propolisu, op. p.) umeščeni med hormonske motilce, zato zanje ni varnih odmerkov. In ker ni varnih odmerkov, ni smiselno ocenjevati tveganja in postavljati mejnih vrednosti,« je prepričan Pretnar.
Opozarja tudi, da so se te snovi prvotno imenovale pesticidi. »Da bi bilo slišati manj grozljivo, so jih preimenovani v fitofarmacevtska sredstva, zdaj so to zdravila. Lepo vas prosim. Ko ima naš pes bolhe, ga ne zdravimo, ampak parazite zastrupimo z biocidi. Amitraz, klorfenvinfos in kumafos so insekticidi, ki jih prištevamo k biocidom. Za njihovo registracijo je pristojno ministrstvo za zdravje, urad za kemikalije. Torej je skrivanje strupov med zdravila sprenevedanje veterinarjev in splošno zavajanje,« je kritičen Pretnar.

Tudi pri propolisu zavajajo javnost?

Kmetijsko ministrstvo in uprava za varno hrano sta z objavo imen čebelarjev, ki z uporabo nelegalnih sredstev za čebele kršijo predpise in ogrožajo zdravje ljudi, storila to, kar bi morala narediti že avgusta lani, ko so inšpektorji odvzeli vzorce medu in voska pri teh čebelarjih. Medtem pa je ministrstvo poskrbelo za nov preplah med potrošniki, saj je pred dnevi objavilo leto in pol stare rezultate internih analiz propolisa, v katerem so že avgusta 2014 odkrili velike količine ostankov amitraza in kumafosa.

Kmetijski minister Dejan Židan se je takoj pohvalil, da je (z enoinpolletno zamudo) naročil analizo tveganja za propolis, ko je s tem preveč razburil javnost, pa so začeli potrošnike miriti, češ da gre za propolis iz starih panjev, ki so ga uporabljali za znanstvene poskuse, zato v prehransko verigo nikakor ne bi mogel zaiti. Toda zakaj potem analiza tveganja za nekaj, kar ne more biti tvegano? To ministrovo trditev negirajo tudi članki v reviji Slovenski čebelar. Strokovnjaki za varno hrano Čebelarske zveze Slovenije tam pišejo, da so poskuse na propolisu delali v raziskovalnem čebelnjaku na Bledu, propolis, v katerem so v velenjskem inštitutu za ekološke raziskave Erico avgusta 2014 odkrili visoke koncentracije ostankov kumafosa in amitraza, pa so, kot je mogoče razbrati iz poročila, v analizo poslali čebelarji iz vse Slovenije. To sta očitno povsem različni stvari.

Kdo je uporabljal Debevčeve palčke

Na seznamu grešnikov, ki so uporabljali sporne Debevčeve palčke za zatiranje varoje, so čebelarji:
Alojz Dušan Bandelj iz Maribora, Ivan Krajnc iz Farovca pri Laporju, Leopold Lovrin iz Nove Lipe pri Vinici, Vinko Gramc iz Mrzle vasi pri Krški vasi, Just Štanta iz Mirna, Viljem Sirk iz Drnovka pri Dobrovem v Brdih, Peter Šorl z Bleda, Ivan Šimenko iz Krčevine pri Vurbergu, Franc Križan iz Gabrnika pri Juršincih in Jože Lampret iz Šentvida pri Stični.

Čelar · Objavljeno: 13 Feb 2016 07:21 Naslov sporočila:

Vir: DELO

Objavljen seznam grešnih čebelarjev
Uprava za varno hrano naposled le objavila seznam čebelarjev, ki so uporabljali nedovoljene pripravke za zdravljenje varoze.
Marjeta Šoštarič
pet, 12.02.2016

Ljubljana - Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je naposled tudi na zahtevo parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavila seznam čebelarjev, pri katerih so inšpektorji po lanskem razkritju nelegalne proizvodnje zdravil za varozo v Čebelarstu Debevc na Vrhniki pravnomočno ugotovili, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje čebel.

Na seznamu, objavljenem na spletni strani UVHVVR, so:

- Bandelj Alojz Dušan, Počehovska ulica 20, Maribor
- Krajnc Ivan, Farovec 6, Laporje
- Lovrin Leopold, Nova Lipa 1, Vinica
-Gramc Vinko, Mrzlava vas 26 a, 8262 Krška vas
- Štanta Just, Miren 190, Miren
- Sirk Viljem, Drnovk 1, Dobrovo v Brdih
- Šorl Peter, Stagne 32, 4260 Bled
- Šimenko Ivan, Krčevina pri Vurbergu 76/A, Ptuj
- Križan Franc, Gabernik 52, Juršinci
- Lampret Jože, Šentvid pri Stični 23, Šentvid pri Stični

Čelar · Objavljeno: 13 Feb 2016 07:27 Naslov sporočila:

Vir: Žurnal 21.si

Razkrili čebelarje, ki so uporabljali nedovoljene pripravke
Urad za varno hrano je razkril seznam desetih čebelarjev, ki so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoje. Nacionalni inštitut za javno zdravje je sicer potrdil, da ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje.

B. E. / Ljubljana
12. 2. 2016

Na podlagi sklepa državnozborskega obora za kmetijstvo je urad za vrano hrano na svoji spletni strani objavil seznam desetih čebelarjev iz vse Slovenije, ki so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoje.

Prepovedani pripravki v polovici odvzetih vzorecev

Pri dvajsetih čebelarjih, ki so bili prejemniki prepovedanih pripravkov, so julija opravili pregled medu in voska. Ostanki prepovedanih substanc so bili v polovici odvzetih vzorcev, ter v 60 odstotkih vzorcev satja, a niso presegale mejnih vrednosti, v četrtini vzorcev medu, ki so bili namenjeni za trg, pa so odkrili amitraz, a v vseh primerih pod mejno vrednostjo varnosti živila.
Večini čebelarjem, ki prihajajo iz Maribora, Laporja, Vilenice, Krške vasi, Mirna, Bobrove v Brdih, Bleda, Ptuja, Juršinec in Šentvida pri Stični, je uprava za varno hrano izdala - zdaj že pravnomočne odločbe -, ki jim prepovedujejo prodajo medu, razen če dokažejo, da je med varen za prehrano ljudi. Varnost medu pa se mora dokazovati v prisotnosti veterinarja.
Pravnomočne odločbe izdane čebelarjem si lahko ogledate tu. Seznam bodo dopolnjevali sproti, saj nekateri postopki še niso pravnomočno končani.
Nekaterim čebelarjem so tudi odvzeli nedovoljene pripravke za zdravljenje čebel in jim naročili vodenje dnevnika zdravljenja čebel.

Čebelarji naj bi nedovoljena zdravila kupovali v podjetju Apis M&D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze. Uradni veterinarji so obdolžilni predlog zoper družbo in njeno odgovorno osebi podali zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

Med varen tudi za ekstremne jedce

Po preliminarni oceni medu je sicer še poglobljena ocena Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pokazala, da ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje. Tudi ekstremni jedci bi zaužili 100-krat manjše odmerke od referenčnih vrednosti.

V medu namenjenemu za prodajo so pri analizah ugotovili prisotnost amitraza, medtem ko so bili ostanki vseh ostalih kemikalij v medu pod mejo določanja. Zakonsko dovoljena mejna vrednost ostankov amitraza kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini je 0,2 mg/kg medu, kar predstavlja približno tri odstotke sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) za vseživljenjsko izpostavljenost odraslega in deset odstotkov sprejemljivega dnevnega vnosa za vseživljenjsko izpostavljenost otroka s telesno maso deset kilogramov.

PRAVNOMOČNE ODLOČBE - ČEBELARJI

V skladu s sprejetim sklepom Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 321-09/16-1/3 z dne 20.1.2016, objavljamo odločbe tistih čebelarjev, pri katerih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoze:

Povezava: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5884/b9d96675d707adb9f8043965ddfbba81/

- Bandelj Alojz Dušan, Počehovska ulica 20, 2000 Maribor
- Krajnc Ivan, Farovec 6, 2318 Laporje
- Lovrin Leopold, Nova Lipa 1, 8344 Vinica
- Gramc Vinko, Mrzlava vas 26 a, 8262 Krška vas (2.del)
- Štanta Just, Miren 190, 5291 Miren (2.del)
- Sirk Viljem, Drnovk 1, 5212 Dobrovo v Brdih (popravek)
- Šorl Peter, Stagne 32, 4260 Bled
- Šimenko Ivan, Krčevina pri Vurbergu 76/A, 2250 Ptuj
- Križan Franc, Gabernik 52, 2256 Juršinci
- Lampret Jože, Šentvid pri Stični 23, 1296 Šentvid pri Stični (2.del)

Čelar · Objavljeno: 13 Feb 2016 07:36 Naslov sporočila:

Vir: Svet 24

Razkrivamo "sporne" čebelarje
12.02.2016
STA

Uprava za varno hrano je na spletni strani razkrila prvo skupino čebelarjev, ki so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoze. Na seznamu je trenutno 10 imen, pri katerih je bilo sporno delovanje pravnomočno ugotovljeno, so pojasnili ob tem.

Na seznamu so se znašli čebelarji iz različnih koncev Slovenije.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je seznam objavila v skladu z januarja sprejetim sklepom parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na njem so se znašli čebelarji iz različnih koncev Slovenije.

Afera, povezana z nedovoljenimi zdravili za zdravljenje varoze, je izbruhnila konec lanskega leta. Takrat so veterinarji uprave za varno hrano po julijski preiskavi v podjetju Apis M&D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, na pristojno sodišče naznanili sum nepravilnosti v družbi.
Uradni veterinarji so obdolžilni predlog zoper družbo in njeno odgovorno osebi podali zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

Z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu so izvedli nadzor tudi pri čebelarjih, za katere so sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja Apis M&D. Nadzor je avgusta doletel 20 čebelarjev, pri določenih pa so v medu odkrili ostanke aktivne substance amitraz, čeprav pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik ČZS Boštjan Noč sta tako zagotovila, da je slovenski med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ni varen.

V javnosti so se zaradi nasprotujočih si sporočil odgovornih pojavile zahteve, naj oblasti razkrijejo, kateri čebelarji so uporabljali sporna zdravila.
Parlamentarni odbor za kmetijstvo je o tej tematiki razpravljal 19. januarja. "Jaz še vedno uživam slovenski med," je takrat dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Čelar · Objavljeno: 13 Feb 2016 07:40 Naslov sporočila:

Vir: VEČER

Uprava za varno hrano začela razkrivati "tiste" čebelarje

Petek, 12. februar 2016

Uprava za varno hrano je na spletni strani razkrila prvo skupino čebelarjev, ki so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoze. Na seznamu je trenutno deset imen, pri katerih je bilo sporno delovanje pravnomočno ugotovljeno: Alojz Dušan Bandelj (Maribor), Ivan Kranjc (Laporje), Leopold Lovrin (Vinica), Vinko Gramc (Krška vas), Just Štanta (Miren), Viljem Sirk (Dobrovo v Brdih), Peter Šorl (Bled), Ivan Šimenko (Ptuj), Franc Križan (Juršinci), Jože Lampret (Šentvid pri Stični).

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je seznam objavila v skladu z januarja sprejetim sklepom parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na njem so se znašli čebelarji iz različnih koncev Slovenije.

Afera, povezana z nedovoljenimi zdravili za zdravljenje varoze, je izbruhnila konec lanskega leta. Takrat so veterinarji uprave za varno hrano po julijski preiskavi v podjetju Apis M&D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, na pristojno sodišče naznanili sum nepravilnosti v družbi.

Uradni veterinarji so obdolžilni predlog zoper družbo in njeno odgovorno osebi podali zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

Z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu so izvedli nadzor tudi pri čebelarjih, za katere so sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja Apis M&D. Nadzor je avgusta doletel 20 čebelarjev, pri določenih pa so v medu odkrili ostanke aktivne substance amitraz, čeprav pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik ČZS Boštjan Noč sta zagotovila, da je slovenski med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ni varen.

V javnosti so se zaradi nasprotujočih si sporočil odgovornih pojavile zahteve, naj oblasti razkrijejo, kateri čebelarji so uporabljali sporna zdravila.

Parlamentarni odbor za kmetijstvo je o tej tematiki razpravljal 19. januarja. "Jaz še vedno uživam slovenski med," je takrat dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Čelar · Objavljeno: 13 Feb 2016 07:43 Naslov sporočila:

Vir: MMC

Objavljen seznam prvih 10 grešnih čebelarjev
Posedi: Slovenski med je varen
12. februar 2016

Ljubljana - MMC RTV SLO
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je objavila prvi seznam čebelarjev, pri katerih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so uporabljali neregistriran pripravek za zdravljenje varoje.

To so Alojz Dušan Bandelj (Maribor), Ivan Kranjc (Laporje); Leopold Lovrin (Vinica), Vinko Gramc (Krška vas, 2. del), Just Štanta (Miren, 2. del); Viljem Sirk (Dobrovo v Brdih), Peter Šorl (Bled), Ivan Šimenko (Ptuj); Franc Križan (Juršinci) in Jože Lampret (Šentvid pri Stični).

Na spletni strani uprave za varno hrano so zapisali, da jih je odbor DZ-ja za kmetijstvo 20. januarja pozval, naj javnost redno seznanja s seznamom čebelarjev, pri katerih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoje.

Čebelarji uporabljali strupene kemikalije

Afera z medom je izbruhnila decembra, ko je v javnost prišla informacija, da so nekateri čebelarji za zdravljenje varoje uporabljali prepovedane strupene kemikalije, ki so zdravju škodljive že v majhnih količinah. Pri poletnem nadzoru vzorcev medu in satja z medom, ki so jih odvzeli 20 čebelarjem, so odkrili vsebnost treh strupenih učinkovin, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje – dovoljenega insekticida amitraz, prepovedanega pesticida klorfenivinfos in prav tako prepovedanega insekticida rotenon.

Na januarski seji odbora DZ-ja za kmetijstvo je Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje zagotovila, da je z vidika toksikološkega tveganja med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana Miran Brvar dejal, da hrana, proizvedena s pomočjo nezakonito proizvedenega zdravila, ki vsebuje nedovoljene in strupene učinkovine, brez vsakega nadzora veterinarjev verjetno ni zdrava za uživanje. Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je takrat zagotovil, da je slovenski med varen in da bodo poostrili nadzor ter kaznovali vsakega, pri katerem bodo odkrili nepravilnosti.

Čelar · Objavljeno: 14 Feb 2016 06:36 Naslov sporočila:

Vir: Pomurec.com

Na spornem seznamu ni pomurskih čebelarjev
13.02.2016

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je po dveh mesecih po izbruhu afere z medom, objavila seznam desetih čebelarjev, ki so kupovali ilegalne pripravke za zatiranje varoj pri čebelah v Čebelarstvu Debevec z Vrhnike. Na seznamu ni pomurskih čebelarjev.

Inšpektorji so pri čebelarjih, ki so jih obiskali, med drugim ugotovili, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoje, niso imeli evidence o uporabi zdravil na predpisan način, čebelam so dajali zdravila, ki niso namenjena njihovemu zdravljenju in drugo. Pregledali so dvajset čebelarjev, za katere so utemeljeno sumili, da so se oskrbovali z ilegalnimi pripravki za čebele iz Vrhnike. Vseh čebelarjev je v Sloveniji več kot deset tisoč.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je kljub temu in kljub dejstvu, da so v medu nekaterih čebelarjev odkrili ostanke amitraza, v vosku pa tudi prepovedanega klorfenvinfosa, v oceni tveganja zapisal, da je slovenski med varen in da ostanki amitraza v njem ne predstavljajo tveganja niti za zdravje odraslih niti otrok.

Na seznamu grešnikov, ki so uporabljali sporne Debevčeve palčke za zatiranje varoje, ni pomurskih čebelarjev.

Čelar · Objavljeno: 14 Feb 2016 06:59 Naslov sporočila:

Vir: Žurnal 24

Posedi zagotavlja, da med 'razkritih' čebelarjev ni nevaren
13.02.2016
STA

Med čebelarjev, pri katerih je bilo sporno delovanje zaradi uporabe neregistriranih pripravkov za zdravljenje varoze pravnomočno ugotovljeno in so njihova imena javno objavljena, ne predstavlja tveganja za potrošnike, je ponovno zagotovil direktor uprave za varno hrano Janez Posedi. Nadzor čebelarjev bodo spet izvajali spomladi.

Posedi je spomnil, da je Uprava RS za varno hrano že decembra v objavljenem poročilu ocenila, da med čebelarjev, katerih pravnomočne odločbe so zdaj objavljene, ne predstavlja tveganja za potrošnike, prav tako ne vosek. To pa je potrdila tudi ocena Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Nadzor je bil izveden z vidika spoštovanja veterinarskih predpisov, kar zadeva uporabo veterinarskih zdravil. Le zaradi varnosti potrošnikov so še preverili, ali bi med lahko bil tvegan zanje, je ponovil Posedi in dodal, da niso nikoli predpostavljali, da bi med lahko bil tvegan. "Ker smo ugotovili, da z medom ni težav, z nadzori v jesenskem času nismo nadaljevali," je pojasnil in izpostavil tudi siceršnje redne letne preglede vzorcev.

Posedi je spomnil, da so pravnomočne odločbe posameznih čebelarjev na spletu v petek objavili v skladu s sklepom parlamentarnega odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Objavo so zahtevale tudi številne interesne skupine, gospodarske in nevladne organizacije ter mediji. Ocene, ali je ta med varen ali ne, pa so bile v javnosti različne. V odločbah lahko vsak prebere, "kaj, kako in zakaj je bilo", česar le seznam imen čebelarjev ne bi omogočal, je objavo celotnih odločb pojasnil direktor uprave za varno hrano.

Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, je treba odstraniti s trga.
Kršitelje bodo objavljali tudi v prihodnje
Parlamentarni odbor je upravi za varno hrano naložil, da tudi v prihodnje objavlja kršitelje. Če še katerega odkrijejo, bodo njegovo pravnomočno odločbo zanesljivo dodali na javno objavljeni seznam, je zagotovil Posedi. Z besedami, da so zdaj objavljene le pravnomočne odločbe, pa je odgovoril na vprašanje, ali so to vsi odkriti kršitelji oz. ali lahko v prihodnje pričakujemo še razširitev seznama.

Računa sicer, da kršiteljev v sklopu opravljenega posebnega nadzora verjetno ni več, pozimi nadzora v panjih tudi ne izvajajo, ker bi to lahko povzročilo škodo. "Se pa lahko zgodi, da se bodo ugotovljene kršitve poleti in jeseni nadaljevale, ker bomo od spomladi spet izvajali nadzor," je dodal. Tudi ukrepi za kršitelje so po Posedijevih besedah predvideni v javno objavljenih odločbah, ki jih je za zdaj deset. On jih, kot pravi, podrobno ni bral, ker se ne ukvarja s posameznimi primeri.

Afera, povezana z nedovoljenimi zdravili za zdravljenje varoze, je izbruhnila konec lanskega leta. Takrat so veterinarji uprave za varno hrano po julijski preiskavi v podjetju Apis M&D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, na pristojno sodišče naznanili sum nepravilnosti v družbi.
Uradni veterinarji so obdolžilni predlog zoper družbo in njeno odgovorno osebi podali zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

Čelar · Objavljeno: 14 Feb 2016 08:41 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Potrjeno - Slovenski med je varen

13.02.2016

Da bi do največje možne mere zmanjšali zaskrbljenst potrošnikov, do katere je v konkretnem primeru prišlo, kot pravijo, predvsem zaradi nepreciznega in neusklajenega komuniciranja, predlagajo »vzpostavitev jasnih komunikacijskih poti med institucijami, ki so pristojne za nadzor in analizo tveganja (ocena tveganja, upravljanje s tveganjem, komunikacija tveganja)«. Poleg tega pa tudi, da se izvajanje ocen tveganja za zdravje ljudi sistemsko reši na medresorski ravni.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so namreč že decembra, ko je v javnosti odmevala afera s proizvodnjo in uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoze, naredili preliminarno oceno tveganja za zdravje potrošnikov, in že takrat zagotavljali, da minimalni ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganje za zdravje.

Ugotovitve preliminarne ocene tveganja so večkrat tudi javno predstavili. Zdaj je to potrdila tudi podrobnejša ocena tveganja.
Potem ko je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoze odkrila, da so nekateri slovenski čebelarji za zdravljenje čebeljih družin uporabljali ilegalno proizvedena zdravila, ki so vsebovala aktivne učinkovine amitraz, klorfenvinfos in rotenon, analize vzorcev medu pri 20 uporabnikih ilegalnega pripravka pa so v nekaterih odkrile ostanke amitraza, med omenjenimi učinkovinami sicer edine dovoljene za zdravljenje čebel, je bilo v javnosti izpostavljeno vprašanje o varnosti uživanja takega medu. Že samo predstavljanje ugotovitev nadzora pa je botrovalo posploševanju dvoma v ves med slovenskih čebelarjev.

Tudi zato so na NIJZ pripravili preliminarno oceno tveganja, ki je pokazala, da uživanje analiziranega medu ne predstavlja tveganja za zdravje.
Z analizami ugotovljena prisotnost amitraza je bila pod dovoljeno mejo 0,2 miligrama na kilogram medu. »Med z ostanki amitraza ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih niti za zdravje otrok, ne pri kratkotrajnem ne pri dolgotrajnem uživanju,« so zapisali in dodali, da glede na do sedaj znane podatke in mednarodno uveljavljene postopke za izvedbo ocen tveganja za zdravje ljudi lahko zaključijo, da so trenutno veljavni referenčni odmerki dovolj nizki tudi v povezavi z morebitnim motenjem hormonskega ravnovesja. Obenem pa poudarjajo, da omenjeni zaključki ocene tveganja kljub vsemu ne smejo vplivati na ukrepe v zvezi s proizvodnjo in uporabo ilegalnega pripravka za zdravljenje varoze.

»Vsaka ocena tveganja mora vsebovati tudi komentar o negotovostih, ki pa mora biti kolikor je mogoče kvantificiran. Vsaka kemična snov lahko povzroča škodljive učinke, če je izpostavljenost dovolj velika. Zato je treba proučiti vse verodostojne podatke o nevarnosti in izpostavljenosti, kajti tveganje je odvisno tako od nevarnosti, to je od lastnosti kemikalije, da bo pri določenem odmerku pri določeni poti vnosa povzročila določeni učinek, in od izpostavljenosti,« poudarjajo na NIJZ.

Amitraz je zdravilo za veterinarsko uporabo
»Zakonsko dovoljena mejna vrednost ostankov amitraza kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini je 0,2 mg/kg medu, kar predstavlja približno 3 odstotke sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) za vseživljenjsko izpostavljenost odraslega in 10 odstotkov sprejemljivega dnevnega vnosa za vseživljenjsko izpostavljenost otroka s telesno maso 10 kg. Iz tega sledi, da bi bilo nadaljnje rafiniranje ocene tveganja nepotrebno, saj so bili ostanki vseh drugih kemikalij, ki bi iz ilegalno proizvedenega zdravila za čebele lahko prehajale v med, pod mejo določanja. Predpisane meje ostankov v hrani so po pravilu mnogo nižje od odmerkov, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje.

Zaradi nenatančnih in zastrašujočih interpretacij analitskih rezultatov, ki so bile verjetno posledica nezadostnega razumevanja procesa ocene tveganja in principov določanja mejnih vrednosti ostankov, smo napravili rafinirano oceno tveganja za ostanke amitraza zaradi uživanja medu, za ostanke amitraza in klorfenvinfosa zaradi žvečenju satja (voska) ter opredelili morebitne interakcije med amitrazom in klorfenvinfosom.« Pri izdelavi te ocene tveganja so sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih inštitucij, iz Slovenskega toksikološkega društva, Nacionalnega inštituta za biologijo, Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Za klorfenvinfos, katerega vsebnost je bila ugotovljena v satju (vosku), medtem ko so bile njegove koncentracije v medu pod mejo določanja, so zapisali, da bi lahko odrasla oseba naenkrat oz. v krajšem časovnem obdobju (do 14 dni) brez tveganja za zdravje dnevno požvečila 169 g satja, otrok starosti treh do deset let 65 g, otrok od enega do treh let 28 g. V primeru dolgoročnega žvečenja satja bi brez tveganja za zdravje odrasla oseba lahko dnevno požvečila 42 g, otrok starosti tri do deset let 16 g satja, otrok star od enega do treh let 7 g satja, ki bi vsebovalo najvišjo izmerjeno količino klorfenvinfosa v satju, to je 0,71 mg/kg.

»Ocenili smo količino voska (satja) z ostanki amitraza in klorfenvinfosa, ki bi ga lahko brez tveganja za zdravje prežvečili odrasli in otroci naenkrat oz. v krajšem časovnem obdobju (14 dni) ali dolgoročno, vsak dan, tekom vsega življenja ob predpostavki, da bi ostanki v celoti prehajali iz voska v slino. Ker je klorfenvinfos slabo topen v vodi, zaradi česar ni prehajal v med, sklepamo, da bi bilo podobno tudi s prehajanjem klorfenvinfosa iz voska (satja) v slino. Zato menimo, da so relevantnejše količine voska, ki smo jih izračunali kot sprejemljive zaradi vsebnosti amitraza, in sicer bi odrasli smeli požvečiti v krajšem časovnem obdobju 146 g voska (satja)/dan, majhni otroci pa 24 g/dan, medtem ko bi odrasli smeli dolgoročno požvečiti 44 g/dan, majhni otroci pa 4 g/dan,« so med drugim zapisali v natančnejšem popisu ocene tveganja.

Čelar · Objavljeno: 24 Feb 2016 06:47 Naslov sporočila:

Vir: MMC

Ko se cedita med in strup
TV Slovenija 3
23. februar 2016
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dobra dva meseca sta minila od izbruha afere z medom. Nezaupanje ljudi ostaja. Prvi osebi kmetijskega in zdravstvenega resorja v državi, ministra Dejana Židana in Milojko Kolar Celarc smo zato prosili, naj podpišeta izjavo, s katero zagotavljata, da so med in izdelki iz medu slovenskih pridelovalcev popolnoma varni za uživanje.

Nista je podpisala, čeprav je minister Židan pretekli mesec celo sam pozival ljudi, naj še naprej jedo med, saj ga zajtrkuje tudi sam, in čeprav je bilo prav njegovo ministrstvo za kmetijstvo naročnik analize, ki je ugotovila, da med z ostanki amitraza ne predstavlja tveganja za zdravje. Iz ministrovega kabineta so sporočili, da "varnost živil zagotavlja sistem nadzora, ne minister". Isti odgovor je prišel tudi iz kabineta ministrice za zdravje, kjer še pojasnjujejo: "Tako v EU kot tudi v Sloveniji je varnost in kakovost živil odgovornost proizvajalca živil."

Čebelarska zveza Slovenije vztraja, da mora odgovornost prevzeti vodja inšpektorjev za varno hrano Andreja Bizjak, ker je ocenila, da je kar tretjina medu v Sloveniji oporečnega. Bizjakova naj bi bila sicer pobudnica hišne preiskave pri vrhniškem podjetju, ki je prodajalo sporna zdravila za zdravljenje bolezni pri čebelah.

Kot smo neuradno izvedeli, so čebelarji pred tem ocene tveganja opravljali kar sami. Nedavno je v javnost pricurljala notranja analiza propolisa, ki je pokazala sum na to, da so lahko tudi v propolisu ostanki nevarnih kemikalij. Pristojne institucije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni veterinarski inštitut in Zdravstveni inšpektorat, ki je pristojen za uradni nadzor prehranski dopolnil) so zatrjevale, da so zanjo izvedele iz medijev.
Čebelarjem se zdi nenavadno, da se afere pojavljajo ravno v obdobju, ko slovensko čebelarstvo doživlja vzpon. Promocija slovenskega medu prek projekta Slovenski zajtrk je bila zelo uspešna, slovenski med pa je vedno bolj pripoznan tudi v tujini. Pojavljajo se namigovanja, da za celotno zadevo stoji močan gospodarski lobi, ki želi spodkopati njihovo (do zdaj) vse bolj uspešno prodajo medu.

Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali nedovoljena sredstva, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je decembra lani v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana Miran Brvar. Hkrati je opozoril, da gre za strupene stvari, ki so za zdravje nevarne že v majhnih količinah. Brvar vse od izbruha afere zadeve ne želi več komentirati.
Če sklenemo: ministra za kmetijstvo in zdravje s svojim podpisom ne moreta zagotoviti, da je slovenski med varen, čeprav to zagotavljajo institucije, ki skrbijo za varnost živil. Notranji nadzor propolisa po naključju pride v javnost šele po kakem letu, ko je bil izveden, in zanj ni vedel nihče, ki bi o tem moral biti obveščen. In ne nazadnje: ob izbruhu afere med opozarjanja, da so lahko ostanki kemikalij v medu zdravju škodljivi tudi v majhnih količinah, po dveh mesecih pa: med je varen.

V oddaji Odkrito na 3. programu TV SLO ob 20.30 bomo poskušali zadevo vsaj malo razjasniti. Prvič se bodo soočili vsi osrednji akterji te afere: iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Uprave za varno hrano, Čebelarske zveze Slovenije, Centra za zastrupitve iz UKC-ja Ljubljana in drugi. Soočenje bo vodila Erika Žnidaršič.

Aleksandra Trupej, TV Slovenija
**************
Ne, ne bo še konec, ker vseh ciljev očetje te afere še niso dosegli. Dobro so izrabili prav vse zimske mesece, ko je prodaja medu pri čebelarjih najbolj intenzivna. Mnogi čebelarji se tolažijo, da med, ki ga ne bodo uspeli prodati, bo pač prodan naslednjo zimo in da se bo zgodba umirila in bodo ljudje počasi pozabili na vse skupaj. Na žalost tokrat ne bo tako in posledice te zarote proti čebelarjem bodo slovenski čebelarji še dolgo čutili in nikdar ne bo več tako kot je bilo pred izbruhom te afere.

Ne krivite Debevca iz Vrhnike in njegovih kemičnih koktailev, ki jih je nelegalno prodajal čebelarjem. Če ne bi bilo Debevca, pa bi bilo kaj drugega, ker zgodba Debevc je bila le povod, da se plaz proti čebelarjem sproži. Motivi so drugi in drugje. Kot je pred dnevi izjavil eden od avtorjev te nesrečne kemične medene zgodbe, namen ni bil to kar se je dogodilo, ker so stvari zaradi soliranja nekaterih čebelarskih skrajnežev in bedakov potem ušle izpod nadzora in ni jih mogel več nihče kontrolirati. Nekateri so namreč brezglavo izrabili prav vse sorodstvene vezi in razna poznanstva v medijih ter nekaterih institucijah in uspelo jim je zgodbo pripeljati do samega vrelišča. Želeli so namreč "odrezati glavo" in se maščevati Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu ( NVI ) in si zagotoviti glavno besedo na področju zdravstvenega varstva čebel in uveljaviti svoje doktrine zatiranja varoje.

Prav tako so želeli doseči še neke druge cilje za katere se že dolgo zavzemajo. Kateri so ti cilji, pa si lahko preberete v enem od pisem znanega štajerskega čebelarja objavljenem tudi na teh straneh in razbrati jih je bilo mogoče tudi iz izjav nekega kraškega čebelarja, katerega ime se je pojavilo med prvimi na samem začetku te afere. Vse to so počeli ob izdatni tihi in zaplotniški podpori ene od znanih in pomembnih državnih institucij v sestavi kmetijskega ministrstva. To jim je seveda uspevalo tudi zaradi nesposobnosti in nekompetentnosti predsednika ČZS Boštjana Noča, ki le formalno vodi ČZS in v resnici v praksi organizacijo vodijo ter z njo upravljajo drugi iz ozadja in si ga ti krogi prav zaradi tega želijo še nadalje obdržati na čelu ČZS.

Ta nesrečna zgodba se lahko konča le na način, da bi se vodstveni vrh ČZS v celoti ter povsem kadrovsko prenovil s povsem novimi ter kompetentnimi in tudi mlajšimi in predvsem primerno izobraženimi ljudmi, Ker temu seveda ne bo tako, se bodo težave čebelarjev na terenu le še nadaljevale in zaostrovale. Čebelarji pripravite se na nove izzive, ki ne bodo majhni in jim na žalost mnogi ne bodo kos. Nekateri čebelarji že resno razmišljajo o zmanjšanju števila čebeljih družin in mnogi manjši celo o opustitvi čebelarjenja, ker vseh pritiskov niso v stanju vzdržati. Krivcev za to kar se nam dogaja torej ne iščite izven svojih vrst ter v novinarjih in medijih ali na NVI, temveč v svojih vrstah in med ljudmi ki so zelo blizu samega vrha ČZS.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli