Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Objavljeno: 31 Dec 2015 07:20 Naslov sporočila:

Vir: DELO IN DOM

Čebelarji: Škoda je ogromna, zahtevamo odstop glavne inšpektorice

Besedilo: K. Ž./STA

30. 12. 2015

Škoda, ki so jo slovenski čebelarji utrpeli zaradi afere z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje, je ogromna in jo je težko izmeriti, so danes opozorili predstavniki čebelarske srenje in pozvali k takojšnjemu odstopu direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak. Pogroma smo deležni neupravičeno, sporočajo.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je na današnji novinarski konferenci na Lukovici spomnil, da so pristojne institucije že več kot deset let pozivali, naj raziščejo informacije o proizvodnji neregistriranega zdravila v podjetju Apis M&D, zdaj pa se pozornost neupravičeno preusmerja na čebelarje.

Noč se zaveda, da so čebelarji, ki so sporno zdravilo kupovali na črnem trgu, storili prekršek, vendar opozarja, da nobeden od pregledanih vzorcev medu ni bil neskladen z zakonodajo.

Zato so zelo kritični do izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Bizjakove, da je tretjina medu sporna, česar analize ne potrjujejo. Bizjakovo zato pozivajo k odstopu, če tega ne bo storila, pa želijo njeno razrešitev, je povedal tajnik ČZS Anton Tomec.

Čebelarji zaradi afere že beležijo ogromno škodo, ki jo je v tem trenutku še težko izmeriti, je povedal Noč in znova pozval k ureditvi trga z zdravili za varozo. Ta so v Sloveniji precej dražja kot v tujini, s čimer nekdo veliko služi, je opozoril.

Čebelarji si sicer prizadevajo za sonaravno zatiranje varoje, v kar so v minulih letih vložili veliko naporov. "ČZS si nenehno prizadeva, da so med in ostali čebelji pridelki varna hrana. Cilj slovenskih čebelarjev je med brez ostankov kemijskih sredstev," je dejal Vlado Auguštin iz javne svetovalne službe v čebelarstvu

Čelar · Objavljeno: 31 Dec 2015 08:59 Naslov sporočila:

Vur:MMC

Čebelarji zatrjujejo, da so neupravičeno deležni pogroma
Zaradi afere imajo čebelarji ogromno škodo
30. december 2015 ob 13:27,
zadnji poseg: 30. december 2015
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Predstavniki čebelarjev so zaradi afere z uporabo neregistriranega pripravka za zatiranje varoje pozvali k takojšnjemu odstopu direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je poudaril, da so pristojne institucije že več kot deset let pozivali, naj raziščejo informacije o proizvodnji neregistriranega zdravila v podjetju Apis M&D, zdaj pa se pozornost neupravičeno preusmerja na čebelarje.

Noč je dejal, da se zaveda, da so čebelarji, ki so sporni pripravek kupovali na črnem trgu, storili prekršek, vendar opozarja, da nobeden od pregledanih vzorcev medu ni bil neskladen z zakonodajo. "Večje garancije za to, da je med varen, ni," je dejal.

Čebelarji so zelo kritični do izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak, da je tretjina medu sporna, ker analize tega ne potrjujejo. Bizjakovo zato pozivajo k odstopu, če tega ne bo storila, pa želijo njeno razrešitev, je povedal tajnik ČZS-ja Anton Tomec.

Poziv so naslovili tudi na vodjo Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Mirana Brvarja, ki je dejal, da med čebelarjev, ki so za zatiranje varoje uporabljali sporno zdravilo, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa. Želijo, da se opredeli do svojih navedb in jih ustrezno utemelji, je povedal Tomec.

Zaradi afere imajo čebelarji ogromno škodo, ki jo je v tem trenutku še težko izmeriti, je povedal Noč, ki je hkrati pozval k ureditvi trga z zdravili za varozo, ki so v Sloveniji precej dražja kot v tujini, s čimer nekdo veliko zasluži.

Čebelarji si sicer prizadevajo za sonaravno zatiranje varoje, v kar so v minulih letih vložili veliko naporov. "ČZS si nenehno prizadeva, da so med in ostali čebelji pridelki varna hrana. Cilj slovenskih čebelarjev je med brez ostankov kemijskih sredstev," je povedal Vlado Auguštin iz javne svetovalne službe v čebelarstvu.

Čebelarji so nad dogajanjem zadnjih dni zelo razočarani. "Slovenski čebelarji živimo s čebelami in za čebele," je dejal dolgoletni čebelar Vlado Pušnik in dodal, da ima Slovenija zelo dobre pogoje za pridobivanje kakovostnih čebeljih pridelkov, saj več kot polovico države prekriva gozd.

"Trdim, da so naši čebelji pridelki vrhunske kakovosti. Ne zaslužimo si tega pogroma," je poudaril Pušnik. Čebelar Ivan Atelšek je dodal, da se trudijo pridobiti čim bolj zdrav in čist med, ki mu ne bi nič odvzeli in nič dodali. "Na to, kar delamo slovenski čebelarji, smo lahko izjemno ponosni. Verjamem, da bo ta madež, ki je bil vržen ven namenoma, kmalu odpravljen in da bo povrnjeno zaupanje v naš med," je sklenil.
G. C.

Čelar · Objavljeno: 31 Dec 2015 09:03 Naslov sporočila:

Vir: Planet Siol.net

SREDA 30.12.2015, 13:18

Čebelarji zahtevajo odstop glavne inšpektorice
Avtor: STA

Škoda, ki so jo slovenski čebelarji utrpeli zaradi afere z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje, je ogromna in jo je težko izmeriti, opozarjajo čebelarji.

Pogroma smo deležni neupravičeno, pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je na novinarski konferenci na Lukovici spomnil, da so pristojne institucije že več kot deset let pozivali, naj raziščejo informacije o proizvodnji neregistriranega zdravila v podjetju Apis M&D, zdaj pa se pozornost neupravičeno preusmerja na čebelarje.
"Nobeden od pregledanih vzorcev medu ni bil neskladen z zakonodajo"

Noč se zaveda, da so čebelarji, ki so sporno zdravilo kupovali na črnem trgu, storili prekršek, vendar opozarja, da nobeden od pregledanih vzorcev medu ni bil neskladen z zakonodajo.

Zato so zelo kritični do izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak, da je tretjina medu sporna, česar analize ne potrjujejo. Bizjakovo zato pozivajo k odstopu, če tega ne bo storila, pa želijo njeno razrešitev, je povedal tajnik ČZS Anton Tomec.
Uprava za varno hrano: Opravljanje zakonskih obveznosti ne more biti razlog za odstavitev

Uprava za varno hrano spoštuje mnenja, predloge in zahteve vseh deležnikov, in jih ocenjuje kot legitimne. To velja tudi za mnenja čebelarjev, ki so direktorico inšpekcije za varno hrano Andrejo Bizjak pozvali k odstopu. A opravljanje zakonskih obveznosti in nalog ne more biti razlog za odstavitev, so ob tem zapisali na upravi.

UKC opozarja: Previdno pri slovenskem medu, lahko je strupen
V medu nekaterih naših čebelarjev so strupene snovi, zato ga ne bi smeli uživati, opozarjajo v UKC Ljubljana.

Čelar · Objavljeno: 31 Dec 2015 09:24 Naslov sporočila:

OBJAVLJAM Z MALO ZAKASNITVIJO!

Vir: Primorske novice

Slovenski med je varen in ne predstavlja tveganj

petek, 18. december 2015

Slovenski med je varen, skladen s predpisi in ne predstavlja tveganj, sta po izbruhu afere z neregistriranim zdravilom za varozo danes poudarila direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik ČZS Boštjan Noč. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša ne vidi razloga, da bi bil ugled kmetijstva ali čebelarstva okrnjen.

LJUBLJANA > V Sloveniji te dni odmeva razkritje, da je podjetje APIS M&D z Vrhnike nelegalno več let prodajalo neregistrirano zdravilo za varozo, hudo bolezen čebel. Ker je zdravilo vsebovalo nekatere prepovedane snovi, se je postavilo vprašanje, kako varen je slovenski med.

Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na novinarski konferenci v Ljubljani zagotovil, da je slovenski med na podlagi opravljenih analiz skladen s predpisi, varen in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ljudi. Njegovega umika s trga zato ni mogoče zahtevati.

Vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva na upravi za varno hrano Jernej Drofenik je pojasnil, da so v okviru preiskave pri podjetju APIS M&D zasegli relativno veliko količino različnih kemikalij. Večinoma je šlo za prepovedana fitofarmacevtska sredstva, ki so bila cenovno relativno lahko dostopna.

Našli so tudi zdravilo - kartonske paličice za odstranjevanje zajedavca varoja - in ga analizirali. Poleg amitraza, ki ga lahko vsebujejo tudi registrirana zdravila, ter klorfenvinfosa in razgradnega produkta rotenona, ki nista dovoljena, so našli tudi cel spekter organskih topil in njihovih nečistoč, vendar nobeno od topil ali nečistoč ni prešlo ne v satje ne v med, je pojasnil Drofenik.

V analizi medu so našli samo sledi amitraza, v satju z medom pa poleg amitraza tudi klorfenvinfos, ki se rajši veže na satje kot na med. “Med kot živilo v vseh pregledanih vzorcih ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ljudi,” je dejal Drofenik.

Tudi Posedi je večkrat poudaril, da prisotnost omenjenih substanc ni predstavljala tveganja in kršitev predpisanih dovoljenih vrednosti ostankov, Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je dodal, da so vrednosti amitraza v medu daleč pod tistimi, ki so zdravju škodljive.

Uprava je leta 2014 in v prvi polovici letošnjega leta vzela 75 vzorcev medu v prometu in vsi so bili skladni s predpisi, je povedal Posedi. Da je med slovenskih čebelarjev zaupanja vredno in popolnoma varno živilo, je poudaril tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. “Moja otroka sta med zajtrkovala včeraj, danes in ga bosta tudi jutri,” je dejal.

ČZS je v zadnjih 10 letih v interni kontroli pri akreditiranih institucijah analizirala prek 1200 vzorcev medu in niti eden ni bil v neskladju s predpisi, je povedal Noč in zagotovil, da bodo v prihodnje še več pozornosti posvetili osveščanju čebelarjev, da je treba kupovati legalna zdravila.

“Naloga vseh skupaj pa je, da ta zdravila zagotovimo in da so njihove cene primerljive, kot so na evropskem trgu,” je dejal in pozval k ureditvi trga z zdravili. Podpira tudi povečanje nadzora uprave, saj je to tudi v interesu čebelarjev, je dodal.

Na upravi ocenjujejo, da nezakonite proizvodnje zdravil za varozo v Sloveniji v tem trenutku ni več, lahko pa obstaja v sosednjih državah. Posedi je zato zagotovil, da bodo z nadzori nadaljevali v skladu z razpoložljivimi viri in sredstvi, medu pa bodo posvetili še večjo pozornost, saj je to tudi živilo, ki je lahko ponarejeno.

Na upravi nezakonite uporabe zdravil nikakor ne tolerirajo. “To je za nas izjemno huda kršitev in problem, vendar so bili čebelarji, ki so to uporabljali, zavedeni. Njim se je to prodajalo kot bio zdravilo, ki ima naravno snov, v bistvu pa so jim prodali škropivo, kar je nesprejemljivo,” je dejal. Opozoril je, da to ni problem le veterinarskih zdravil, saj je tudi veliko humanih zdravil ponarejenih.

Uprava sicer ne more objaviti seznama vseh, ki so uporabljali sporno zdravilo, saj imajo podatke zgolj o tem, kdo je prejel pošiljke vrhniškega podjetja, ki pa ne prodaja le spornega zdravila. Poleg tega je težko ugotoviti, kdo vse je to dejansko uporabljal.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša pa je poudarila, da ostaja varnost hrane njihova prioriteta. Opozorila je, da je šlo v primeru preiskave podjetja APIS M&D z Vrhnike za kršitev pri proizvodnji in prodaji zdravil, ni pa problem v samem medu. “Ne vidim razloga, da bi bil s tem okrnjen ugled kmetijstva ali čebelarstva,” je dodala.

Danes so tudi iz podjetja Medex ločeno sporočili, da zagotavljajo varnost in neoporečnost vseh izdelkov. Analize čebeljih pridelkov opravljajo v najboljših akreditiranih laboratorijih v Nemčiji, testirani pa so na vse znane kemično-fizikalne dejavnike tveganja.

Čelar · Objavljeno: 31 Dec 2015 15:23 Naslov sporočila:

!zjava za javnost ČZS

ČZS - ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE

POSVET SLOVENSKIH ČEBELARSKlH ORGANIZACIJ 29.12.2015

Zadeva: Skupna izjava predsednikov čebelarskih društev Slovenije in Čebelarskezveze Slovenije

Upravni odbor, Nadzorni odbor, predsednik in člani vodstva Čebelarske zveze
Slovenije ( v nadaljevanju ČZS) ter predsedniki čebelarskih društev iz seznama, ki je sestavni delte izjave, na skupnem posvetu dne 29.12.2015 v prostorih ČZS Brdo pri Lukovici, podajamo naslednjo

SKUPNO IZJAVO

1. Slovenski čebelarji smo neupravičeno in neutemeljeno okarakterizirani kot
pridelovalci za zdravje ljudi nevarnega medu:
Z izjavami direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ge.Andreje Bizjak, dr. vet. med. (v nadaljevanju inšpektorica) na POP TV v oddaji 24 urdne 16.12.2015 ob 18,58. uri, kljub predhodnemu javno objavljenemu pisnemu poročilu (ki je v popolnem nasprotju z njeno izjavo) Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015 štev. U 0 617-1/2015/206 z dne 16.12.2015, kjer je zapisano, da količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov, je tako ČZS ter vsem slovenskim čebelarjem prizadejana nepopravljiva škoda in omajan ugled, saj smo bili okarakterizirani kot pridelovalci za zdravje ljudi nevarnega medu.

Inšpektorica za navedene izjave ni imela nobenega konkretnega dokaza- njena izjava je v nasprotju z njenim pisnim poročilom- o škodljivosti medu, saj so dejansko vse opravljene analize izkazale, da slovenski med ne vsebuje učinkovin, ki bi lahko zdravju škodovale.
Pri ČZS se zavedamo, da so nekateri čebelarji s kupovanjem zdravil na črnem trgu naredili prekršek, ki pa na srečo ni pustil posledic na varnosti medu, kar je v poročilu uprave jasno navedeno in to potrjujejo tudi vse analize. Stevilo analiz je glede na analizo tveganja določila uprava in zato so povsem neupravičeni očitki, da je število analiz premajhno in zato neverodostojno.

2. Slovenski čebelarji se zavedamo odgovornosti do čebel in potrošnikov
čebeljih pridelkov:
Pri čebelarjenju se poslužujemo principov dobre čebelarske prakse, varoje v največji možni meri obvladujemo z apitehničnimi ukrepi (tehnološki ukrepi v čebelarstvu), ves čas poudarjamo pomen uporabe dovoljenih sredstev za zatiranje varoj, vse v cilju zagotavljanja zdravih čebel in kakovostnih in varnih pridelkov. Poznamo predpise s tega področja in jih uvajamo v prakso, vendar je to proces, ki zahteva usmerjeno in trajno delo tako čebelarjev, čebelarskih organizacij, kakor tudi vseh pristojnih služb v državi.

ČZS je s ciljem pridelave medu brez vsakršnih ostankov že leta 2003 sprejela
doktrino o sonaravnem zatiranju varoj. Namesto, da bi nam tedaj veterinarji
Veterinarske fakultete- Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljevanju VF NVI) pomagali- eden je pomagal, pa so našim inštruktorjem pošiljali inšpekcije. Kljub temu pa je ŠZS izvedla preko 300 delavnic, ki se jih je udeležilo okoli 4000 čebelarjev. CZS JSSČ je prav tako izvedla številna usposabljanja čebelarjev s področja apitehničnih (čebelarski tehnološki ukrepi) ukrepov in zagotavljanja varne hrane. (v prilogi štev. 1 te izjave so podatki o usposabljanjih ČZS JSSČ na temo apitehničnih ukrepov in varne hrane).

ČZS v lastnem laboratoriju že od leta 2006 spremlja parametre kakovosti medu, rezultati analiz izkazujejo višjo kakovost medu, kot jo zahtevajo predpisi o medu. Vse to obdobje v akreditiranih laboratorijih poteka tudi spremljanje varnostnih parametrov
medu, analize medu na ostanke registriranih sredstev so bile opravljene na več kot 1200 vzorcih medu. Rezultati kažejo, da so vsi vzorci medu glede varnosti v skladu s predpisi o medu, kar potrjujejo tudi rezultati državnega monitoringa kakovosti in varnosti medu. Na osnovi navedenega trdimo, da je med pridelan v Sloveniji, kakovostno, varno in zdravo živilo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) je pred leti vprašalo upravo, ali brezplačno razdeljevanje kumafosa lahko pušča ostanke v medu? Odgovor uprave je bil, da jih lahko, vendar ob upoštevanju navodil proizvajalca in veterinarja v mejah dovoljenega. MKGP se z uporabo kumafosa ni strinjalo in v soglasju s ČZS zapovedalo, da VF-NVI teh sredstev brezplačno ne deli več, čemur so veterinarji VF NVI ostro nasprotovali in vsako leto znova zahtevali, da se le ta brezplačno delijo čebelarjem.
ČZS se zaveda, kaj pomeni kumafos za varnost čebeljih pridelkov, zato je letos občni zbor sprejel sklep, da MKGP prepove uporabo kumafosa v Sloveniji. Žal od aprila do danes pristojni niso podali nobenega odgovora
Kumafos je organotiofosforni akaricid in insekticid. Sprašujemo se ali je visoka cena tega zdravila in posledično dobra marža
vzrok, da se ga tako propagira

3. Načrtni napad na lokalno pridelavo živil in samooskrbo:
Neupravičene in neosnovane javne obtožbe glede varnosti medu pridelanega v Sloveni'i so še eden od kot kaže načrtnih udarcev roti uživan'u lokalno ridelane hrane in s tem proti obstanku našega kmetijstva in poseljenosti podeželja ter kot posledica uničenja dela gospodarstva.

4. lzmikanje odgovornosti in zavajanje javnosti izključno v škodo čebelarjev:
Z omenjenimi izjavami in izmikanjem prevzema odgovornosti ter zamegljevanjem dejansko ugotovljenega stanja s strani direktorice inšpekcije ga. Andreja Bizjak in predstavnikov VF NVI, ki ima z zakonom podeljeno koncesijo za izvajanje veterinarske službe v čebelarstvu in so plačani direktno s proračuna RS, in bi morala najprej prevzeti odgovornost za neopravljeno delo, se je izničilo več kot desetletno delo tako ČZS, kakor tudi vseh slovenskih čebelarjev, ki so slovenski med ter uživanje le - tega postavili na visoko raven, tako da predstavlja kvalitetno blagovno znamko, ki so ji do sedaj potrošniki tudi zaupali.

Poleg tega so stem izgubljena tudi vsa vložena sredstva države, ČZS ter čebelarjev v promocijo medu, ohranjanju kranjske sivke in razvoju čebelarstva v Sloveniji, ki uživa tako doma kakor tudi v tujini visoko stopnjo zaupanja in spoštovanja.

Sprašujemo se, ali vse to niso povračilni ukrepi, ker smo zahtevali zaposlitev
veterinarja specialista v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ureditev trga z zdravili, evropsko primerljive cene registriranih in dovoljenih zdravil seveda bi se stem zaslužek marsikomu bistveno zmanjšal!
Trditev, da čebelarju v enem letu ne sme biti problem za zdravljenje čebel nameniti protivrednost 1kg medu, je zavajanje javnosti. To je samo preusmerjanje pozornosti za nadaljevanje velikih zaslužkov »monopola na tem področju«.

Zgoraj navedeno podkrepimo še takole: če bi bila cena zdravil za letno zatiranje varoje za eno čebeljo družino v protivrednosti 1 kg medu, kar znese okoli 9 evrov, bi to letno pomenilo cca. 1,5 mio eurov. Ob tem vemo, da so na primer popolnoma enaka zdravila (Varidol) , kot jih prodaja VF-NVI in veterinarske ambulante, na Češkem več kot 3x cenejša. Razlika je cca 1 mio evrov..., ki jih nekdo ne bo imel, če bo cena podobna kot na Češkem!!!
Še hujši primer je z oksalno kislino. Pred tremi leti je VF-NVl v okviru ukrepa pomoči čebelarjem brezplačno delil oksalno kislino dobavitelja ltrij d.o.o. Za tem je italijansko podjetje registriralo oksalno kislino kot zdravilo za varozo ( Apibioxal ) in od tega trenutka dalje zakonodaja ne omogoča več uporabe oksalne kisline podjetja ltrij. Razlika v ceni pa je enormna, saj je ta »registrirana kislina« kar cca 21x dražja od tiste, ki je bila predpisana pred tremi leti. Naj vsak presodi sam kam gredo zaslužki, kdo bo ob zaslužke in zakaj tak napad na čebelarje??!!

Slovenski čebelarji se sprašujemo, zakaj so se takoj začele kampanje, da je med na trgovskih policah, ki praviloma ni pridelan v Sloveniji, bolj kakovosten in varnejši, kar očitno ustreza določenim lobijem. Najbolj pa nas čudi, da je to izjavila kar direktorica inšpekcije sama, Sprašujemo se na podlagi česa taka izjava?? Kot kaže je cilj uničiti prodajo medu čebelarjev na domu, saj določeni lobiji od tega nimajo zaslužka. Ali bomo prvi na vrsti čebelarji, zatem pa po enakem postopku še vsa ostala slovenska hrana?? Vse kaže na to, da gre za načrtno uničevanje lokalno pridelane hrane in prodaje ne domu.

Najbolj nedopustno pa je, da so tovrstni lobiji za napad na čebelarje zlorabil kar naše otroke, češ da je med strupen, da je problem tradicionalni slovenski
zajtrk in med v njem, skratka kot kaže lobiji ne izbira sredstev, da uniči
čebelarje. Kako lahko nekdo trdi, da čebelarji zastrupljamo otroke? Tega razennekdo, ki mu je v ospredju kapital, ne zmore!!??

5. Slovenski čebelarji terjamo odgovornost posameznikov in institucij za
podajanje javnih neupravičenih in neosnovanih obtožb oz. dvomov glede
varnosti medu pridelanega v Sloveniji:
Na problematiko nelegalnega trga sredstev za zatiranje varoje v Sloveniji, posebej t.im. "rotenona", je CZS pristojne državne organe (Veterinarsko upravo Republike Slovenije- v nadaljevanju VURS) opozorila že leta 2002, ta tematika je bila stalen predmet razgovorov tako s predstavniki VURS, VF-NVI. Glede na to, da je to naravno" vendar nelegalno sredstvo med čebelarji slovelo kot učinkovito, smo od institucij zahtevali preverbo oz. legalizacijo uporabe istega ali preprečitev proizvodnje in prodaje. Ves čas do leta 2014, ko smo glede tega ponovno urgirali pri pristojnih, se
ni zgodilo nič, potem pa direktorica ga. Andreja Bizjak na osnovi rezultatov analiz 20 vzorcev medu posplošeno, neupravičeno in neosnovano javno izjavi, da je 1/3 medu, pridelanega v Sloveniji, za zdravje nevarnega, kar so nekateri mediji - POP TV pograbili kot golo dejstvo, ki ga tudi kasnejše javne izjave njenega predstojnika dr. Janeza Posedija, da je na podlagi analiz (kar je jasno zapisano v pisnem poročilu) med varen in ni škodljiv za zdravje ljudi niso umestile v realnost, niti ni ga. Andreja Bizjak prikazanega v oddaji na POP TV dne 16.12.2015 javno demantirala, oz. v skladu z zakonom o medijih zahtevala popravek njenih navedb, če je bila njena izjava res iztrgana iz konteksta in krivo predstavljena.

Pristojni pri upravi so namesto da bi sprejeli odgovornost na vseh nivojih in ugotovili, kdo in zakaj je v upravi »zatajil«, ter izrekli ustrezne sankcije zaradi dolgoletne nedejavnosti ozir. očitno zavestnega spregledovanja opozoril ČZS, sedaj svojodolgoletno nedejavnost 02. kot vse kaže celo tiho strinjanje s primerom "rotenon" poskušajo v svojo obrambo in za zameglitev zadeve obrniti proti čebelarjem, kar bomo z vsemi sredstvi preprečili in obelodanili celotno zadevo ter zahtevali odgovornost pristojnih, ki niso opravili svojega dela tako v upravi kot pri VF-NVl.

Slovenskim čebelarjem pa z neodgovornimi izjavami v medijih in ne demantiranjem objavljenih izjav, nastaja škoda tako na ugledu, pa tudi materialna škoda, saj ČZS in društvom čebelarji vsakodnevno javljajo podatke o zavrnjenih dobavah medu, katera so posebno kritična v teh prazničnih dneh, ko so se tradicionalno čebelarski izdelki poklanjali za darila.
Pri čebelarskih društvih bomo zato zbirali podatke o upadu prodaje medu, ki bodo podlaga za vložitev odškodninskega zahtevka.

ČZS zaradi napačnega tolmačenja »svojega« poročila in s tem zavajanja
javnosti, zahteva takojšen odstop direktorice inšpekcij ge. Andreje Bizjak v
nasprotnem naj se jo z mesta direktorice takoj razreši. Cas je, da končno nekdo prevzame posledice za škodo, ki jo povzroča zaradi nestrokovnih izjav.

ČZS tudi javno poziva dr. Mirana Brvarja, vodjo Centra za zastrupitve pri UKC, da s strokovnimi argumenti podkrepi svoje izjave, da med čebelarjev, ki so sredstva za zatiranje varoj kupovali na črnem trgu, ni varen oz. je lahko strupen. V nasprotnem naj se opraviči in takoj odstopi s svojega položaja. V primeru, da ima dr. Miran Brvar strokovne podlage za svoje izjave, pa je potrebno Ie-te nemudoma uveljaviti pri pristojnih inštitucijah v EU, saj je potem tudi med in ostala hrana na trgovskih policah lahko v neskladju z njegovimi strokovnimi argumenti. Prav tako pa nas zanima mnenje dr. Barvarja o kumafosu, ki je organotiofosforni akaricid in insekticid, ki se v Sloveniji uporablja kot zdravilo za varozo in ga veterinarji
VF NVI že leta predpisujejo čebelarjem.

6. Slovenski čebelarji od MKGP terjamo, da uredi področje zdravstvenega
varstva čebel v skladu s predpisi in moderno prakso in sicer do začetka
čebelarske sezone, to je do 1.4.2016 ter nadalje:
Od MKGP terjamo, da se vse službe s področja zdravstvenega varstva čebel, ki so servis nam čebelarjem, organizacijsko preoblikujejo tako, da bodo dejansko naš servis. V tej zvezi je potrebno zagotoviti tudi dostopnost do dovoljenih sredstev za zatiranje varoje ter preveriti enormne marže, ki jih »ekskluzivni« dobavitelji zdravil zaračunavajo končnim uporabnikom.
Ključna zahteva pa je, da morajo vse službe najtesneje sodelovati, ker bo le na ta način uspeh na terenu. ČZS je v skladu s svojimi pristojnostmi v tem smislu ves čas dejavna in upravičeno pričakuje sodelovanje, čebelarji smo za to pripravljeni in zainteresirani.

ČZS absolutno obsoja črni trg z zdravili in lahko pohvali delo inšpekcijskih
služb, da so končno »ujele« ilegalnega proizvajalca teh sredstev in s tem
preprečili nadaljnje trgovanje s temi sredstvi.
ČZS bo v svojem programu dela še več poudarka dala področju zagotavljanja
varnih čebeljih pridelkov in tudi soglaša, da se v naslednjem obdobju opravi še več analiz glede varnosti čebeljih pridelkov.

Brdo pri Lukovici, dne 29.12.2015

Podpisani na listi prisotnosti

Čelar · Objavljeno: 31 Dec 2015 15:54 Naslov sporočila:

Pa so se oglasili tudi na KIS-U!

Božična grenkoba slovenskega medu
31.12.2015
Vir. spletna stran ČZS

Božična grenkoba slovenskega medu prof. dr. Janko Božič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Ljubljana, 31. 12. 2015

Neupravičena zaskrbljenost potrošnika in skrhano zaupanje čebelarjev v državne inštitucije sta dva glavna odtenka rdeče barve, ki se je razlila nad slovenski med in čebelarstvo. Zaključek adventa je pripeljal tudi zaključek zadeve Debevc in nenavadno črne oblake nad Slovenski med v prazničnih dneh, ki so vsi želimo miru sreče in obilo dobrega počutja. Po eni strani smo si želeli, da dobi zgodba čim prej svoj epilog, saj se je že mnogo predolgo vlekla, kljub vedenju in zavedanju problema tudi na strani veterinarske inšpekcije. Ampak ravno na višku sezone prodaje medu!? Različne misli so vrele po glavah: zarota, poguba, ali zgolj nesrečno naključje?

Pred leti (2004) sem upal, da bo morda opozorilo o nevarnosti sestavine rotenone za zdravje ljudi, ki neposredno pridejo v stik s surovino ali pripravkom zavrlo njegovo porabo ali celo ilegalno izdelavo palčk, a sem se očitno uštel. Kljub temu so takrat naši raziskovalci preizkušali rotenone kot alternativno sredstvo. Upam, da to ni bila dodatna spodbuda za pripravo neregistriranih pripravkov ali celo imela kakih neljubih posledic med osebjem, ki je rokovalo z rotenonom. Vzporedno je tekla velika kampanja, da se čim več čebelarjev zateče k rabi organskih kislin in eteričnih olj, ki so dovoljena za zatiranje v ekološkem čebelarjenju. Težavnost rabe sonaravnih načinov zatiranja varoe in slabe izkušnje nekaterih čebelarjev z uradnimi zdravili, so uspele vzdrževati tudi rabo nelegalnih pripravkov, ne le Debevčevih palčk ampak tudi rabo sicer dovoljenih sestavin v obliki nelegalnega uvoza iz drugih držav. Seveda smo slovenski čebelarji vedno zavidali češkim čebelarjem, ki imajo že dolgo solidno oskrbo s pripravki narejenimi na čebelarskem inštitutu, ki tudi skrbi za zdravstveno varstvo čebel.

Večkrat smo pokazali na ta zgled, a se nekako ni našlo poti, da bi do nečesa podobnega prišlo tudi pri nas. No, smo pa vsaj v zadnjih letih dobili možnost uporabe njihovega pripravka Varidol na podlagi recepta veterinarja. Ob tako ugodnih in zanesljivih zdravilih so vsekakor poskusi poseganja po neregistriranih in nedovoljenih pripravkih malo verjetni. Žal se ta novejši način še ni dobro udomačil, a upajmo, da bodo po njem posegli čebelarji, ki ne uspejo zadovoljivo zatreti varoe s sonaravnimi sredstvi.

Čebelarji smo bili vedno dokaj kritični do dela veterinarske službe glede njene skrbi za zdravje naših čebel. Včasih opravičeno, drugič tudi ne. Priznati je treba, da se veterinarji specialisti za čebele na terenu večinoma trudijo v vsej svoji moči v okviru določil, ki jih jim postavlja zakonodaja in organiziranost veterinarske službe. Vedno pa je čutiti kanček neke vrste okorelosti, previdnosti pri sprejemanju odločitev in podajanju strokovnih mnenj. Morda je to lastnost državne službe? Upam, da bomo v prihodnosti našli način dobrega sodelovanja in uspešnega upravljanja tegob gojitve čebel, ki jih nam povzročajo različni povzročitelji bolezni in zastrupitve. Nekaj tega je bilo že zgrajenega v zadnjih letih, a so zadnja dogajanja močno omajala to krhko zaupanje. Kaj pa potrošniki? Pravzaprav so bili grdo zavedeni z izjavami uradne osebe odgovorne za zadnje poročilo povezano z objavo rezultatov analiz zbranih vzorcev kot posledic raziskave ilegalne proizvodnje in trženja zdravil za varoo.

Novinarski stampedo nad neobrano kostjo je samo še stopnjeval stopnjo neresnice in s tem zaupanje v Slovenski med. Posebej je potrebno še enkrat poudariti, da pri domnevnih uporabnikih nelegalnih zdravil niso v medu namenjenim za trg našli nobenih sledi nedovoljenih sredstev, le v 25% vzorcev ostanke dovoljenega amitraza in to pod dovoljeno mejo za med! Ali veste, da je to bistveno bolje kot je znano za povprečno živilo iz programa nadzora ostankov pesticidov? Iz poročila za leto 2014 je razvidno, da je okoli 40% živil z ostanki pesticidov, a k sreči le nekaj vzorcev (0,3%) nad dovoljeno mejo. Priznati je treba, da je bilo stanje pri živilih pred leti še slabše in se iz leta v leto izboljšuje, verjetno tudi zaradi uvedenega nadzora ostankov pesticidov v živilih. Žal v zadnjih javno dostopnih poročilih ni posebej navedeno za posamezne skupine živil, iz starejših poročil pa naj bi bilo najbolj problematično sveže sadje in zelenjava. Pa zaradi tega ni nobene panike med potrošniki? Nenazadnje, samo dva dni po objavi poročila, ki je sprožilo razjedanje zaupanja v slovenski med, je bilo objavljeno poročilo o obsežnem odkritju ilegalne trgovine s pesticidi z zajetjem 190 ton nedovoljenih sredstev. Omenjena je tudi Slovenija in Koper, a koliko tega se je morda ustavilo v Sloveniji, ni podatka v poročilu. Potrošniki moramo svoj skrb malo bolj razširiti in jo tudi relativizirati. Glede na poročila za Slovenijo in EU lahko rečemo, da smo nekje v okviru evropskega poprečja z izjemo prekoračenih vrednosti, kjer smo, kot kaže precej na boljšem.

Dokler bomo potrošniki posegali po konvencionalno pridelani hrani, moramo tudi sprejemati ostanke pesticidov v hrani, še zlasti v svežem sadju in zelenjavi. Nekako moramo tudi zaupati, da so mejne vrednosti za največje dovoljene koncentracije ostankov s strani evropske komisije postavljene relevantno in v skrbi za zdravo življenje. Analitske metode izredno napredujejo in čedalje težje bo imeti nezaznavne količine ostankov pesticidov. Res je, da se tudi odkrivajo različni vzajemni učinki, a tudi tu ne moremo kar vse vprek posploševati. Pri tem pa ne gre zgolj za ostanke pesticidov, ampak tudi strupenih naravnih snovi, bodisi rastlin samih ali pa mikroorganizmov (n.p. gnilobe, plesni...), ki v boju za obstanek lahko izločajo strupene snovi. Problem varne hrane moramo dojemati veliko širše kot le ostanke strupov. Zgodba pa postane še bolj zapletena, ko želimo govoriti o zdravi hrani. Samo, a ne sprejemamo med skoraj kot zdravilo, nekaj posebno dobrega za naše zdravje? In v tem primeru, da ne bo nikakršnih ostankov tujih snovi za čebelji panj?

A ni nekaj podobnega tudi za grižljaj svežega jabolka? No, za jabolka smo se nekako sprijaznili, ampak v obeh primerih imamo možnost, da posežemo po pridelkih iz »ekološke pridelave«, kjer glede na tehnologijo pridelave in uporabljena sredstva takih snovi praviloma ni več mogoče zaznati. K sreči je tudi tradicionalen med zaradi porekla medičine in mane, kakor tudi čebelarske prakse, eno od najmanj onesnaženih pridelanih osnovnih živil, z redkimi primeri detekcije ostankov tujih snovi, a vedno pod največjimi dovoljenimi koncentracijami ostankov. Čebelarjevo ogledalo Čeprav vse meritve in kontrole Slovenskega medu kažejo na visoko raven kvalitete in na varnost tudi glede ostankov tujih snovi, še več, še bolj varen kot mnoga druga zdravju koristna konvencionalno pridelana živila kot je sveže sadje in zelenjava, moramo čebelarji to veliko »razkritje« vzeti kot ogledalo in prevetriti svojo dejavnost kakor tudi načrte za v bodoče.

Priznati moramo, da je mnogo čebelarjev poseglo po neregistriranih in nedovoljenih sredstvih za zatiranje varoe, a k sreči brez posledic za potrošnika. Vseeno pa ne smemo dopustiti, da bi se taka praksa nadaljevala. Morda je to prilika, da se še tesneje oprimemo blagovne znamke Slovenski med z geografsko označbo, ki ima tudi mehanizme za preverjanje dobre čebelarske prakse. Po drugi strani lahko še napredujemo v tehnologiji čebelarjenja, kakor tudi v sonaravnih oblikah zatiranja varoe. Doseči moramo, da ne bo dvoma o legalnosti uporabe organskih kislin in eteričnih olj tudi v konvencionalnem čebelarjenju in ne le v ekološkem. Saj se s tem približujemo tehnologiji pridelave na popolnoma sonaraven način, kar v primeru čebelarjenja ni težko doseči, še zlasti, če so zagotovljeni naravni viri hrane za čebele. Seveda je mnogo odprtih strokovnih vprašanj, ki še nimajo dobrih odgovorov niti na nivoju EU, čeprav je čebelarska stroka k temu že mnogokrat pozivala.

Najbolje bo, da zaveje veter zaupanja, ki bo odpihnil sive oblake in zgradil sistem prijazen za čebele, potrošnike in nenazadnje tudi čebelarje. Upam, da se bodo te težke sape združile v vrtinec, ki bo zbistril čebelarjenje, prinesel nazaj zaupanje v domači med in hrano. Bi pa moral ta vrtinec poseči tudi v strukturo državnega aparata, predvsem tisti del, ki se je dokaj neposrečeno vključil v javno polemiko ob pričujočem dogajanju, da ne bi več prišlo do neutemeljenega obsojanja čebelarjev in rušenja zaupanja v domači med, namesto tega raje iskanje prijaznih rešitev za doseganje višjih nivojev kakovosti.

P.S. Grenak med prinaša več zdravja. … Najbolj grenak okus ima v Sloveniji kostanjev med. Med vsemi cvetličnimi sortami medu pri nas ima največ sestavin, ki pomagajo h krepitvi zdravja.

Čelar · Objavljeno: 01 Jan 2016 07:44 Naslov sporočila:

Mar res Milan Meglič ne zmore biti vsaj dva dni tiho? Kakor, da škode še ni dovolj in je potrebno vsake toliko časa še malo podkuriti in to celo iz čebelarskih vrst. In kje je bil vseh preteklih dest let, da ni zausatvil Debevca? Sedaj je dobil svojih 5 minut in očitno jih bo do konca izkoristil za svojo osebno promocijo.

Vir: DNEVNIK

Čebelarji zaradi afere Debevec zahtevajo glavo direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak

Tatjana Pihlar
31. december 2015

Čebelarji po razkritju ilegalne proizvodnje zdravil za čebele zahtevajo odstop glavne inšpektorice za varno hrano Andreje Bizjak. Vodstvo uprave za varno hrano odgovarja: “Ne vidimo nobenega razloga, zakaj bi moral nekdo, ki dela kakovostno, odstopiti.”

Milan Meglič, ki čebele zdravi izključno z naravnimi sredstvi, saj meni, da kemija ne sodi v panje, ocenjuje, da je zdaj zadnji čas za streznitev čebelarjev.

Čebelarska zveza Slovenije je ob aferi Debevec oziroma ilegalni proizvodnji, prodaji in uporabi pripravkov za zdravljenje čebel zamudila še eno priložnost za katarzo v čebelarskih vrstah. Afera je med drugim razgalila, da mnogi čebelarji še vedno izdatno posegajo po neregistriranih pripravkih ter s tem povečujejo verjetnost ostankov kemikalij v medu in drugih čebeljih proizvodih. Predsednik zveze Boštjan Noč kljub temu meni, da gre le za afero o nelegalnem trgu zdravil, ki je po njegovem neupravičeno uperjena proti slovenskim čebelarjem. »Nekoga je zmotilo, da smo dobro organizirani,« je včeraj novinarjem dejal Noč, tajnik čebelarske zveze Anton Tomec pa je izpostavil še eno domnevno zaroto: »Gre za načrtni napad na lokalno pridelavo živil in slovensko samooskrbo.«

Terjajo odstop Bizjakove

Tomec je javnosti prenesel tudi zahtevo vodstva zveze in čebelarskih društev po odstopu Andreje Bizjak, direktorice inšpekcije za varno hrano, katere inšpektorji so razkrinkali ilegalno proizvodnjo pripravkov za zdravljenje čebel v Čebelarstvu Debevec, ki so jih čebelarji pri njem množično kupovali. Čebelarji Andreji Bizjak očitajo, da jim je s svojo izjavo na televiziji, da je tretjina slovenskega medu nevarna za zdravje, povzročila veliko gospodarsko škodo, saj je ta izjava v nasprotju z vsebino inšpekcijskega poročila, pod katero je Bizjakova podpisana. Od nje zato zahtevajo, da takoj odstopi, v nasprotnem primeru naj jo nadrejeni razrešijo.

A se, kot kaže, ne bo zgodilo ne eno ne drugo. Dr. Jernej Drofenik, namestnik generalnega direktorja uprave za varno hrano, namreč čebelarjem odgovarja: »Za odstop Bizjakove ne vidim nobenega razloga. Akcija inšpektorjev ni bila v prvi vrsti uperjena proti čebelarjem, ampak proti podjetju, ki je proizvajalo nelegalna zdravila za varojo. S tega vidika je bila ta akcija zelo uspešno in korektno izpeljana. Na inšpekcijsko poročilo nismo dobili vsebinskih pripomb, tudi nimamo namigov, da bi inšpektorji v čemer koli prekoračili svoja pooblastila. Zahteva po odstopu direktorice inšpekcije za varno hrano je zato po naši oceni neupravičena.« Drofenik se tudi sprašuje: »Kakšen signal pa bi bil za pravno državo, če bi nekdo, ki kakovostno opravlja delo, ki mu je naloženo z zakonom in pooblastili, zaradi vsake afere odstopil? Stopili smo na prste ilegalnemu proizvajalcu zdravil in izpeljali ustrezne ukrepe. Kar zadeva izjavo Bizjakove na televiziji, pa naj povem, da je bila izrečena v določenem kontekstu, ki ga televizija ni predstavila.«

Čas je za streznitev

Čebelar Milan Meglič, ki čebele zdravi izključno z naravnimi sredstvi, saj meni, da kemija ne sodi v panje, ocenjuje, da je zdaj zadnji čas za streznitev čebelarjev. »Odstop glavne inšpektorice za varno hrano ne bi ničesar rešil. Problem je mogoče rešiti samo tako, da od jutri naprej vsi čebelarji uporabljajo le legalna zdravila.«

Meglič tudi meni, da se strokovne službe niso ustrezno odzvale na afero Debevec. »Največje zlo ni v ilegalnem proizvajalcu in prodajalcu zdravil, ampak v njihovih kupcih in v službah, ki so dopuščale nelegalno proizvodnjo in prodajo. Ta primer je pokazal, da je bila ozaveščenost čebelarjev nizka, kljub vsemu denarju, ki se porablja za njihovo ozaveščanje in usposabljanje. Zame je vseeno, ali je bilo na Debevčevih palčkah 80 odstotkov čebelarjev ali le pet odstotkov. Kar je, je preveč. Če po vsem tem zavzamemo še stališče, da je ves med varen, pa je to nevarna trditev, da s črnim trgom z zdravili ni nič narobe. To je zavajanje čebelarjev, ki smo jih na tečajih za usposabljanje za sistem HACCP učili, da smejo uporabljati le legalna sredstva, v zameno za to pa jim ta sistem omogoča prosto prodajo proizvodov na domu,« spomni Milan Meglič.

Čelar · Objavljeno: 02 Jan 2016 07:04 Naslov sporočila:

Očitno se ta čreva še ne bodo tako kmalu končala. Olja na ogenj dodatno prilivajo še nekateri dušebrižni in profitno usmerjeni večji čebelarji, ki sedaj v tej nesrečni zgodbi iščejo svoje osebne priložnosti. Prikazujejo se kot največji borci za sonaravno, ekološko in še kakšno doktrino zatiranja ( ne zdravljenja ) varoje in pri tem dajejo v nič prav vse svoje čebelarske kolege okrog sebe in jih prikazujejo kot nesrečo, ki zastruplja potrošnike. Mar res nihče ne more ustaviti teh tepcev in jim povedati, da naj ne delajo večje škode čebelarjem kot je že nastala?

Sedaj ni čas za medsebojna obračunavanja in maščevanja ter poravnavanja starih neporavnanih računov in sporov, ki so se nabrali med večnimi čebelarskimi funkcionarji prilepljenimi na ČZS. Če bi ti stari čebelarski funkcionarski prdci toliko časa in besed posvetili vsakoletnim pomorom čebel s FFS bi teh zagotovo bilo veliko manj in tako tudi vsako leto manj obupanih čebelarjev. Druga velika napaka, ki jo počnejo je, da ponovno zaostrujejo konflikt med čebelarji in ČZS na eni strani in VF-NVI na drugi. Če teh večnih čebelarskih modrecev kmalu ne bo srečala pamet ali če se jih ne bo zamenjalo, bo res kazalo resno razmiliti o dveh čebelarskih organizacijah od katerih bodo v eno vključeni vsi pridobitno usmerjeni čebelarji ( nad 40 panjev ) ter v drugo vsi mali ljubiteljski čebelarji ( pod 40 panjev ).

Mali ljubiteljski čebelarji bomo kmalu imeli dovolj teh starih funkcionarkih fosilov. ki zasledujejo le svoje osebne in kolektivne ekonomske in promocijske cilje in jih interesi, potrebe in težave velike množice malih ljubiteljskih čebelarjev niti malo ne zanimajo. Tako v vodstvih, vse od ČZS, preko regijskih organizacij do čebelarskih društev, predstavnikov malih čebelarjev skoraj ni in njihovega glasu v javnosti in medijih ni mogoče slišati. Vse je podrejeno le interesom velikih ter profitno usmerjenih čebelarjev, čeprav je v strukturi članstva prav teh malih ljubiteljskih čebelarjev okrog 70% in so tako v veliki večini. Če ne moremo skupaj, pa bodimo vsak zase!

[i]Danes objavljeno in na prispevku najdeni prstni odtisi enega od teh starih profitnih čebelarskih prdcev:[/i]

DNEVNIK

S čim pa vi zdravite čebele?
Tatjana Pihlar
2. januar 2016

V vodstvu Čebelarske zveze Slovenije vneme za prelaganje odgovornosti na druge ne zmanjka. Namesto da bi se čebelarji po aferi Debevec pogledali v ogledalo in vsaj malo posuli s pepelom zaradi množične uporabe nelegalnih sredstev za zdravljenje čebel, krivdo za preplah potrošnikov in padec povpraševanja po medu znova valijo izključno na druge.

V preteklosti so bili zaradi umiranja čebel na udaru kmetje, tokrat so tarča čebelarjev mnogi drugi. Od domnevno oderuških uvoznikov in prodajalcev zdravil za čebele, veterinarjev, ki so razkrinkali ilegalno proizvodnjo in uporabo neregistriranih zdravil, zdravnikov, ki so posvarili, da to ogroža zdravje ljudi, do novinarjev, ki smo o tem poročali.

Državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša, direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč so zadovoljni, ker so inšpektorji razkrinkali ilegalnega proizvajalca pripravkov za zdravljenje čebel Marka Debevca. Zanje je zgodba s tem končana. A se tukaj v resnici šele začne. Če Debevec svojih čudežnih palčk za zdravljenje čebel ne bi mogel spraviti v promet, bi jih nekaj časa skrival za zaveso svojega laboratorija, potem bi nad proizvodnjo obupal. Pa ni, kajti kupcev se je pri njem trlo. Po ocenah čebelarjev samih jih je Debevčeve zvarke, za katere se je zdaj izkazalo, da so vsebovali tudi prepovedane kemikalije, uporabljalo približno 70 odstotkov.

Če k temu prištejemo še vse, ki po zdravila za čebele v organizaciji čebelarskih društev z avtobusi romajo v Beograd ali Bosno, je dvom, ali je slovenski med res brez prepovedanih kemikalij, še toliko bolj na mestu. Iz podatkov carinikov, ki so čebelarjem zasegli spominke z omenjenih nakupovalnih izletov, je razvidno, da so med zaseženimi pripravki za zdravljenje čebel tudi takšni, ki na embalaži nimajo navedeno, katere sestavine vsebujejo. »Verjetno nam je sam Bog pomagal, da v medu niso našli kakšne presenetljive sestavine,« te dni priznavajo posamezni čebelarji.
Kemikalije (amitraz in kumafos), ki prav nič blagodejno ne vplivajo niti na čebele niti na ljudi, vsebujejo tudi uradno registrirana zdravila, ki jih čebelarjem ponujajo veterinarji. Res pa je, da se je ostankom kemikalij v medu in drugih proizvodih z dobro čebelarsko prakso mogoče izogniti. A tudi če ostanejo, se za registrirana zdravila vsaj ve, katere kemikalije so v njih, zato njihove morebitne ostanke v živilih lahko odkrijejo, pristojni pa potrošnike v primeru preseženih mejnih vrednosti pravočasno obvarujejo. Če čebelarji uporabljajo neznane pripravke, pa se ne ve, kaj je v njih. To posledično pomeni, da jih nihče v medu in drugih čebeljih proizvodih ne išče, ker jih tam ne pričakuje.

Tak primer je prepovedan in za zdravje zelo nevaren klorfenvinfos, ki so ga inšpektorji odkrili v Debevčevih palčkah in v skoraj polovici analiziranega satja čebelarjev, ki so jih uporabljali. Do letošnjega avgusta inšpektorji klorfenvinfosa v medu niso iskali, saj se jim še sanjalo ni, da bo lahko kdo iz njega proizvajal zdravila za čebele. Laboratorijsko metodo za njegovo odkrivanje so zato v Sloveniji razvili šele pred nekaj meseci.
Registrirana zdravila od veterinarjev prevzame le dobra petina čebelarjev. S čim zdravijo drugi, je veliko vprašanje, ki ne dopušča vehementnega zatrjevanja politikov in čebelarjev, da je ves slovenski med varen. S takšnimi trditvami namreč čebelarjem posredno sporočajo, da ni nič hudega, če uporabljajo nelegalna zdravila, četudi ta vsebujejo prepovedane kemikalije. In če bi po aferi Debevec moral kdo terjati čigav odstop, so to potrošniki, saj se čebelarsko-politična naveza igra z našim zdravjem.

Čelar · Objavljeno: 02 Jan 2016 17:50 Naslov sporočila:

Vir: Pomurje. SI

Čebelarji prepričani o kakovosti medu
petek, 01.01.2016
avtor: J. Votek

Ni vse zlato, kar se sveti – prisotna kemija in sladkor

Pred kratkim sta bila objavljena poročilo o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoze v letošnjem letu in ugotovitev nadzora za ugotavljanje goljufivih praks pri trženju medu in rib. Gre za dva različna nadzora, ki nista povezana.

Pri ugotavljanju goljufivih praks pri trženju medu so v celotni živilski verigi odvzeli 50 vzorcev medu. Neskladnost glede botaničnega porekla je bila ugotovljena pri petih ali desetih odstotkih vzorcev. Kot je zapisano v poročilu, to pomeni, da je bil med označen z vrsto glede na botanični izvor (npr. gozdni med), senzorična in mikroskopska analiza pa sta pokazali, da za navedeno vrsto nima tipičnih lastnosti. Opravljena je bila tudi analiza glede dodanih sladkornih proizvodov, ki jo izvajajo v laboratoriju Evropske komisije. Za dva od petih neskladnih vzorcev analize še potekajo. Nevtralni poznavalci čebelarstva in pridelave medu pravijo, da so morebitne neskladnosti oznake medu z vrsto glede na botanični izvor najmanjši problem. Saj kljub prepričanju čebelarja, da je imel čebele na paši, na kateri bi pričakoval vrsto medu skladno z botaničnim izvorom, lahko pride do nepredvidenih zunanjih vplivov, ki vplivajo na botanično skladnost vrste medu.

Nekaj čisto drugega je, če so v medu ugotovljeni dodani sladkorni proizvodi. Te uporabljajo za prehrano čebel, vendar v jesenskem času ali v času, ko primanjkuje paše, kot je bilo to lansko leto. Sporno pa je, če se ti dodajajo k medu. To tehnološko ne predstavlja nobenega problema in se tega niti ne opazi pri svežem medu. Pri »starejšem medu« in njegovi kristalizaciji pa je to takoj vidno. Včasih se je sladkor skrilo z visoko termično obdelavo medu pred polnjenjem v kozarce (nad 40 stopinj Celzija). Tak med ne kristalizira in tudi sladkor se ne usede na dno kozarca. Če sta bila dva vzorca medu zaradi sladkorja sporna, to še ni znak za paniko. V časih, ko zasebni čebelarji še niso imeli dostopa do trgovskih polic, je na naših policah prevladoval omenjeni sladkor. Kakovosten sortni slovenski med so nekoč skoraj v celoti izvozili. Po »grenkejših« (kostanj in hoja) je bilo veliko povpraševanje na germanskih trgih, sladki (akacija in cvetlični) pa so bili iskani na italijanskem trgu.

Kemija pri zdravljenju

Čebele imajo poleg zunanjega sovražnika (kmetijstva) tudi svojega sovražnika v panju – parazita varroa destruktur (varoza). Razmere v kmetijstvu se sicer popravljajo z omejevanjem uporabe za čebele nevarnih insekticidov, ki so uničevali celotne družine, z boleznimi v panjih pa se čebelarji srečujejo že desetletja. V kmetijstvu je poleg omejevanja nevarnih zaščitnih sredstev pomembno spreminjanje zavesti o pomenu čebel pri kmetih. Ti se vse bolj zavedajo, da uspešnega kmetovanja brez čebel ne bo. Očitno so se začeli zavedati, da bi jih ekstremna uporaba agresivnih zaščitnih sredstev pripeljala na kitajsko pot. Tam v nekaterih pokrajinah že morajo opravljati ročno opraševanje rastlin.

Z varozo se čebelarji spoprijemajo na različne načine. Pred desetletji se je kot eden od učinkovitih pripravkov uporabljala mravljična kislina. Z vse večjo trdovratnostjo tega parazita so se zatekali k agresivnejšim zaščitnim sredstvom, tudi kemičnim. Poleti je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z navideznim nakupom prišla do pripravka Kartonska paličica za odstranjevanje varoze podjetja Apis M&D. Sredstva omenjeno podjetje ni proizvajalo v poslovnih, ampak zasebnih prostorih. Ugotovljeno je bilo, »da so bile v vzorcu kartonskih palčk aktivne snovi amitraz, klorfenvinfos ter rotenon z insekticidnim učinkom. Iz analiznega izvida sledi, da so palčke vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registrirana zdravila za zdravljenje varoze pa lahko vsebujejo samo eno (amitraz) izmed najdenih aktivnih snovi v paličkah. Hkrati je treba poudariti, da zaradi različnih načinov delovanja posamezne snovi, najdene v paličkah, ni mogoče ugotoviti, kakšno delovanje ima mešanica vseh treh aktivnih snovi skupaj.

Izmed ugotovljenih snovi je samo amitraz farmakološko aktivna snov, ki je dovoljena za uporabo v preparatih za zdravljenje čebel, uporaba rotenona in klorfenvinfosa za namen zdravljenja v EU in drugod po svetu pa ni dovoljena. Mejna vrednost za amitraz v medu je določena z Uredbo Komisije št. 37/2010, pri čemer je mejna vrednost za živila za klorfenvinfos in rotenon določena kot privzeta vrednost (0,01 mg/kg) skladno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 396/2005. Navodilo, priloženo paličkam, vsebuje navedbo, da gre za zdravilo na osnovi rastlinskega alkaloida, pripravljenega iz tropske rastline. Z analizo je bila potrjena prisotnost rotenona, ki se ga pridobiva iz omenjene rastline. Navodilo neposredno napeljuje kupca, da gre za naravno snov in posledično naravno – nekemično – zatiranje zajedavca.«

Ugotovitev je sprožila plaz in postavila pod vprašaj kakovost slovenskega medu. Medicinska stroka je opozorila, da gre za izredno nevarne snovi, ki lahko povzročijo različne bolezni. S tega vidika so tudi opozorili, da bi morala biti toleranca vsebnosti posameznih substanc v medu nič. Ne glede na to nobena od spornih substanc ne presega zgornje meje, ki jih določajo evropske uredbe. Direktor UVHVVR dr. Janez Posedi je zagotovil, da slovenski med ni oporečen. Odzvala se je tudi Čebelarska zveza Slovenije in objavila vso dokumentacijo o opravljenih izobraževanjih o tem, kako se spoprijemati z varozo, in tudi o sredstvih, ki so na voljo za »zdravljenje panjev«.

Omenjeni poznavalec pravi, da za zdaj ni razloga, da ne bi verjeli Čebelarski zvezi in dr. Janezu Posediju. V prihodnje pa le ne bilo slabo opraviti dodatnih analiz medu v neodvisnih laboratorijih. Na sivem trgu po vsej verjetnosti ni deloval samo Apis M&D, saj ni izključeno, da čebelarji ne bi uporabljali spornih substanc iz sosednjih držav. Tam je v veliko primerih »dovoljeno več« kot pri nas. S tega vidika morda ne bi bilo narobe, če bi bila javnost opozorjena na te preparate. Dejstvo je namreč, da je odnos do čebel in čebelarstva v teh državah nekoliko drugačen kot pri nas, zato so standardi zaščite bistveno nižji.

Čelar · Objavljeno: 03 Jan 2016 20:42 Naslov sporočila:

Vir: Kmečki glas

Naš med je varno živilo
23. 12. 2015 / Kristijan Hrastar

Nič več nedovoljenih pripravkov za zatiranje varoje

V Sloveniji pridelan med je popolnoma varno živilo in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, je na izredni seji upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) poudaril Janez Posedi, direktor Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR). ČZS opozarja, da so bile nekatere prejšnje izjave glede varnosti medu neutemeljene in zavajajoče.
Veterinarji so namreč po julijski preiskavi v podjetju Apis M&D z Vrhnike, ki je pripravljalo pripravke za zdravljenje varoje, na pristojno sodišče naznanili sum nepravilnosti v družbi, zoper odgovorno osebo pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Obsežno poročilo o prometu z zdravili

Kot so zapisali na UVHVVR, so veterinarji v podjetju Apis M&D opravili navidezni nakup pripravka »Kartonske paličice za odstranjevanje varoje«. Paličice so bile zapakirane v aluminijasti ovoj in priložena so jim bila navodila. V navodilih je bil podrobno opisan potek zdravljenja ter navedeno, da je zdravilo narejeno na podlagi rastlinskega alkaloida. Na navodilu je bila poleg informacij o uporabi zdravila navedba o odgovornosti uporabnika zdravila, torej čebelarja in ne podjetja, ki je zdravilo izdelalo in dalo v uporabo, kar je v nasprotju z zdravili, ki imajo dovoljenje za promet v RS, kjer proizvajalec jamči za kakovost določenega zdravila. Pripravek – palčke, ki so jih pridobili z navideznim nakupom, so bile analizirane v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Analiza je pokazala, da so bile v vzorcu kartonskih palčk ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos ter rotenon. Iz analiznega izvida sledi, da so palčke vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registrirana zdravila za zdravljenje varoje pa lahko vsebujejo samo eno (amitraz) izmed najdenih aktivnih snovi v palčkah.

Veterinarji so poleti po ugotovljenih nepravilnosti v družbi Apis M&D z Vrhnike z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu opravili nadzor pri 20 čebelarjih, ki so kupovali pripravek za zatiranje varoje. Odvzeli so jim vzorce medu in vzorce satja z medom. Ugotovili so, da je nekaj čebelarjev uporabljalo neregistrirane preparate za zdravljenje varoje. Ostanke aktivnih učinkovin so ugotovili tako v medu kot v satju. Po navedbah UVHVVR količine ostankov v medu sicer ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov, medtem ko izdelki iz medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.

Obtožilni predlog in kazenska ovadba

Uradni veterinarji so obdolžilni predlog zoper družbo in njeno odgovorno osebi podali zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.
Veterinarji UVHVVR, ki je zaradi kompleksnosti zadeve na tem primeru delala dlje časa, bodo zoper odgovorno osebo podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije oz. preslepitve kupcev, zaradi suma utaje davka pa so zadevo odstopili Finančni upravi RS.

Na upravi izpostavljajo tudi, da preparati, katerih priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin in ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavljajo tveganje, saj se zvišuje odpornost povzročitelja varoje na omenjene spojine, to pa pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoje, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin.

Podjetje naj prevzame odgovornost

Odzvali so se tudi na Čebelarski zvezi Slovenije z izredno sejo upravnega odbora, na kateri so jim predstavniki uprave za varno hrano podali pojasnila glede poročila o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015 ter glede izjav v medijih. Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je opozorila, da je bila njena izjava vzeta iz konteksta, kot taka pa zavajajoča. Na ČZS dodajajo, da ne podpirajo uporabe nedovoljenih sredstev za zatiranje varoj, obsojajo zavajanje čebelarjev s strani podjetja Apis M&D glede sestavin pripravka za zatiranje varoj in zahtevajo prevzem odgovornosti za podajanje neutemeljenih in tendencioznih javnih izjav glede varnosti slovenskega medu.

Javna svetovalna služba v čebelarstvu ves čas daje velik poudarek zagotavljanju varnih čebeljih pridelkov, poudarjajo na ČZS. S tem namenom je v letu 2003 sprejela in uveljavila doktrino o sonaravnem zatiranju varoj in v skladu z njo čebelarje izobražuje in usposablja ter izvaja tudi druge številne dejavnosti v tej smeri.

Slovenski med je varen

Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Čebelarska zveza Slovenije in državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS so na novinarski konferenci sporočili, da je slovenski med varen in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.

Državna sekretarka Tanja Strniša je povedala, da ministrstvo vedno najprej zasleduje visoko stopnjo varnosti živil in njihovo kakovost, saj je varnost hrane in potrošnikov njihova prva skrb. Po njenem mnenju je najpomembnejše, da je Uprava za varno hrano s pomočjo policije odkrila kršitelja z nelegalno proizvodnjo in prodajo zdravil, in s tem zaščitila slovenskega potrošnika.

Direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi je povzel poročilo, s katerim je Uprava izvedla nadzor nad podjetjem, ki je nedovoljeno proizvajalo in prodajalo zdravilo proti zajedavcem čebel, varoji. Nadzor je potekal že več let, vendar metode niso zalegle, saj se je kršitelj vrsto let izmikal. Po njegovih besedah v analizah vzorcev medu, ki jih je uradno izvedla Uprava za varno hrano v okviru rednega monitoringa v zadnjih letih, nikoli niso našli substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Tudi v analizah medu, ki jih obravnava to poročilo, ni bilo najdenih nobenih substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Prav zaradi tega umika medu s trga ni mogoče zahtevati, saj je med skladen s predpisi in povsem varen.

Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedal, da je bila edina snov v vzorcih medu, ki bi lahko potencialno predstavljala tveganje, prisotna v tako majhnih vrednostih, da na zdravje ljudi nima nobenih škodljivih učinkov. Zatrdil je, da na podlagi podatkov, ki so jih preučili, lahko trdi, da takšen med ne predstavlja nevarnosti za zdravje.
Boštjan Noč s Čebelarske zveze Slovenije je izpostavil, da je slovenski med varno živilo. V zadnjih 10 letih je bilo preko 1200 vzorcev interne kontrole na medu in noben vzorec ni bil oporečen. Povedal je, da Čebelarska zveza Slovenije obsoja prodajo nedovoljenih zdravil in pozdravlja nadzor v tej smeri. Potrebno bo še več izobraževanja in ozaveščanja čebelarjev, pomembno pa je predvsem dejstvo, da je slovenski med popolnoma varno živilo in da lahko potrošnik brez skrbi uživa slovenski med.

Čelar · Objavljeno: 05 Jan 2016 09:47 Naslov sporočila:

Vir: blog PLAGIATOR

torek, januar 05, 2016
Za tuji med velja eno in za slovenski med nekaj povsem drugega!

Vir: ZPS - zveza potrošnikov Slovenije

Še pomnite nekaj dni nazaj? Ni tako dolgo, tam nekje v v drugi polovici meseca decembra preteklega leta, ko je na slovenskem divjala huda kampanja o oporečnosti in neoporečnosti medu slovenskih čebelarjev. Verjamem, da so mnogim v spominu ostale besede direktorice inšpekcijskih služb Andreje Bizjak, ki je v dnevniku POP 24UR v kamero bleknila zlovešče besede, da je ena tretina slovenskega medu oporečna in za uživanje nevarna.

Pa še veliko drugih, ki so bili prepričani, da o tem nekaj vedo in so poklicani, da k tej zgodbi, imenovani "medena afera" ali " afera Debevec" kot so jo označili zopet drugi, dodajo svoja, seveda, strokovna mnenja.in proporočila. Eno od takšnih strokovnih mnenj in priporočil kupcem medu je glasilo:zaradi svoje in svojih otrok varnosti kupujte med v trgovski verigah, ker ta med je varen! Ko sem takrat prebiral in poslušal ta priporočila "strokovnjakov" me je kar streslo od presenečenja kako nizko se lahko nekdo, ki se predstavlja za strokovnjaka potem spusti in s kakšno neodgovorno lahkotnostjo v javnost pošilja zavajajoča in povsem nepreverjena sporočila. In takrat sem v svojem prispevku na teh straneh z naslovom "Kako dolgo bo še molčal kmetijski minister Dejan Židan" jezen zapisal: Malo morgen, cenjene gospe in gospodje, dušebrižniki. Med slovenskih čebelarjev je najmnaj toliko varen kot medovi pridelani v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Kitajskem ali državah Južne Amerike, pripeljani in potem ponujeni kupcem v Sloveniji. Kaj ti gospodje vedo o doktrinah in konkretni praksi zatiranja varoje ter o drugih higijensko sanitarnih standardih v teh navedenih in še mnogih drugih državah od koder se v Slovenijo uvaža med? Nič! Prenehajte se torej sramotiti pred slovensko javnostjo in ne zavajajte ter ne lažite ljudem in ne delajte slovenskim čebelarjem dodatne škode.

Zveza potrošnikov Slovenije ( ZPS ) se je takrat tudi vključila v komentiranje te nesrečne kemično medene zgodbe in v prveh dahu celo zatrobila v skupni rog z mnogimi drugimi mediji, ki so skoraj vsi po vrsti strašili slovenske kupce medu in nekritično povzemali razne strokovnjake in nekatere ponorele eko skrajneže iz čebelarskih vrst, ki so želeli v svoj prid izkoristiti dano priložnost. Očitno pa je potem le prevladal razum in nastopil je čas objektivnosti ter upoštevanja laboratorijskih analiz slovenskega medu, ki so vse po vrsti pokazale, da je med slovenskih čebelarjev skladen s predpisi države Slovenije ter EU in ni govora o kakšni neoporečnosti. Vse do danes je ZPS tudi edina, ki se je malo bolj posvetila nadaljevanju te medene zgodbe in si je celotno zgodbo ogledala še z druge plati. Tako smo si potem čez kratek čas lahko na njihovi spletni strani ogledali fotografijo, ki prikazuje etiketo enega od ponudnikov medu na policah slovenskih trgovcev in seveda lahko tudi preberemo vse kar na tej etiketi piše.

In kaj piše? Na gornji fotografiji etikete med ostalim piše: Marljive "kranjske sivke" so v cvetlični med ujele zgodbe pisanih travniških cvetlic. Zaradi svoje arome in sladkobe spada med najbolj priljubljene medove. Ponuja se seveda cvetilični med. Sporičilu, ki ga je ponudnik tega medu naslovil na svoje kupce seveda ne moremo ničesar očitati. Lepo napisano. Težava pa nastopi takoj, ko z branjem nadaljujemo in vidimo ( na spodnji fotografiji ), da je poreklo tega medu: Čile in Mehika. Sedaj pa nastopi težava. Resnici na ljubo je potrebno zapisati, da obstaja možnost da so tudi ta med skupaj z ostalami pasmami tamkajšnjih čebel res nabirale tudi "kranjske sivke", ker je naša čebela že lepo razširjena tudi v Severni in nekaj manj v južni Ameriki. Kako pa pri ponudniku tega medu v Sloveniji vedo, da so ga nabirale tudi "kransjske sivke" je pa seveda že drugo vprašanje. Očitno gre za klasično etiketo tega ponudnika na kateri pač potem pri poreklu le dodajo deželo iz katere so medove uvozili. In to jim lahko oprostimo, čeprav je lahko zavajajoče.

Nič pa pa kot potrošnik ne morem vedeti kje in na kakšnih vse rastlinah so čebelice v Čilu in v Mehiki ta med nabirale? Ker gre verjetno tudi v tem primeru za koktejl različh medov je pač vse skupaj deklarirano kot cvetlični med. Tudi tukaj ponudniku tega medi lahko to oprostimo, ker zagotovo niti sam nima pojma na katerih vse vrstah rastlin je bil med nabran. Še vedno pa obstaja velika dilema o kateri pišem že zgoraj, ker tudi slovenski ponudnik tega medu najmanjšega pojma nima o čebelarskih doktrinah tamkajšnih čebelarjev. Kako in s čim čebelarji v Čilu ter v Mehiki in seveda tako še v premnogih drugih deželah od koder se med v Slovenijo uvaža, zatirajo varojo in kako ter predvsem s čim zdravijo oziroma se spopadajo z mnogimi drugimi boleznimi čebel, kakšne higienske standarde v čebelarstvih imajo predpisane in kako jih v praksi na terenu spoštujejo ter kdo in kako pogosto vse to nadzira?

V tem in mnogih drugih podobnih primerih primerih nas torej kot potrošnike želi nekdo prepričati v načelo, ki pravi, da tega česar ne vidim ali o čemer nič ne vem, tega pač ni in se s tem ne kaže ukvarjati! Za med slovenskih čebelarjev to načelo seveda ne velja kljub temu, da celo laboratorijske analize referenčnih slovenskih laboratorijev dokazujejo, da v medu slovenskih čebelarjev ni prepovedanih kemičnih substanc. Zakaj za slovenski med to ne velja? Zato, ker so neki "strokovnjaki" in njihovi laični približki pač rekli, da ne velja in pika!

Čelar · Objavljeno: 05 Jan 2016 15:20 Naslov sporočila:

Vir: revija ZARJA

Resnica o slovenskem medu?!
Anton Komat

Kdo želi z medijskim linčem uničiti slovensko medeno pravljico?
Nedavno so mediji objavili odmevno vest, da je vsaj tretjina slovenskega medu kontaminirana z ostanki nepravilno registriranega sredstva za zatiranje varoze, za čebele smrtonosnega parazita iz skupine pršic. Sredstvo je proizvajalec prijavil kot biozdravilo, izdelano iz naravnih ekstraktov, ne pa kot zdravilo iz sintetičnih kemikalij. Problem je torej v tem, da je proizvajalec prodajal neregistrirano zdravilo. V zvarku so analize pokazale pesticidni koktajl, sestavljen iz aktivnih snovi armitraza in klorfenvinfosa ter izvlečka tropske rastline rotenona. Amitraz je dovoljen, klorfenvinfos pa že dvajset let prepovedan.

Veterinarji so odvzeli 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom ter v tretjini vzorcev našli ostanke navedenih nevarnih snovi, a so bile njihove koncentracije pod zdravju škodljivimi. Uprava za varno hrano je skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije podala izjavo, da je na podlagi analiz slovenski med varen. Toda tem zagotovilom se je zoperstavil Center za zastrupitve UKC in izjavil, da bi morali ves sporen med umakniti iz prodaje. Torej bi morali uničiti tretjino vsega medu, pridelanega v Sloveniji. To bi bila ogromna škoda za slovensko čebelarstvo, zato se ob tem postavlja vrsta vprašanj.

Začnimo z ugotovitvami:
Zgodovinska izjava Centra za zastrupitve UKC
Veterinarska služba proti čebelam in čebelarjem?
Veterinarske službe naj bi delale v korist čebel in posledično tudi čebelarjev. Toda pogosto so delovale proti njim, poglejmo si dovolj dokumentirane primere.
Leta 1998 je umrla več kot tretjina od 1100 zastrupljenih čebeljih družin. Analize so pokazale, da je bil nepravilno uporabljen organofosforni insekticid, živčni strup paration, v pripravku olje folidol. Leta 2004 je kranjska čebela doživela drugi kemični udar. Spet je pomrlo na stotine panjev in spet je bil zlorabljen živčni strup, tokrat insekticid iz skupine neonikotinoidov – imidakloprid. Toda v sporočilu za javnost smo brali: »Na osnovi dobljenih laboratorijskih rezultatov je Nacionalni veterinarski inštitut podal strokovno mnenje, da imidakloprid, ki je bil ugotovljen v sledovih, ni bil glavni vzrok za odmrtje čebel, zato na MKGP oziroma na Fitosanitarni upravi zaenkrat še ne razmišljamo o ukrepih prepovedi uporabe imidakloprida.« Čebelarje so potolažili s subvencijami, ki so jim jih poprej odrekali, proizvajalec pa je natvezil star štos, da še ni »zadostnih in dokončnih« dokazov.

Prepoznali smo korporacijsko zaroto!

Leta 2006 smo imeli tretji pomor čebel. Tudi takrat smo poslušali bajke veterinarskih institucij, te so zagovarjale neškodljivost strupov za čebele. Leta 2008 se je zgodil četrti pomor čebel. V čebelah so spet našli neonikotinski insekticid, tokrat klotianidin. Takrat sva z dr. Gorazdom Pretnarjem zbrala dovolj dokaznega materiala in z velikim trudom prepričala ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca, da je maja 2008 prepovedal uporabo neonikotinskih insekticidov. Mala Slovenija je čez noč postala svetovno znana, ko se je poleg velikih Francije, Nemčije in Italije uvrstila med države brez teh strupov. Toda ne za dolgo! Mogočna korporacija, proizvajalka teh strupov, si ni mogla privoščiti, da je neka deželica lahko vzgled. Ko je prišel novi kmetijski minister, veterinar Miran Pogačnik, so se nad čebele zgrnili črni oblaki. Že 13. 2. 2009 je umaknil prepoved in izdal izjemno dovoljenje za pomladno setev tretiranega semena. Julija 2009 je podporo kranjski čebeli umaknil iz Programa razvoja podeželja in čez 14 dni je bila kranjska čebela izbrisana s seznama avtohtonih in tradicionalnih slovenskih pasem! Kranjska čebela je v dveh potezah izgubila varstvo, bila je izbrisana, lahko bi rekli odpisana!

Grožnje – preizkušeno sredstvo korporacij

Bili smo zgroženi. Prepoznali smo korporacijsko zaroto in začeli medijsko kampanjo. Toda na vsak članek ali izjavo so se oglašale PR-službe, da bi nas diskreditirale in eliminirale iz medijskega prostora. V ilustracijo nekaj citatov: »V intervjuju Komat navaja več neresničnih in zavajajočih navedb, ki kažejo na popolno nepoznavanje obravnavane problematike ali pa zavestno zavajanje javnosti ... Vsi postopki registracije FFS se izvajajo izključno na podlagi strokovnih argumentov in dokazov ter niso podvrženi pritiskom, ne glede na to, od koga prihajajo ... Komat odgovarja, da si mora minister s pomočjo PR-služb nenehno izmišljati nove laži, ki naj prepričajo zaskrbljeno javnost. To trditev, ki je lahko tudi predmet sodne obravnave, ostro zavračamo!«

Oho, torej javne grožnje s sodiščem! Preizkušen scenarij korporacij, ko prodanim dušam zmanjka strokovnih argumentov, začno groziti s sodnim pregonom. Ob zadnjem velikem pomoru čebel, leta 2011, ki ga je povzroči neonikotinski insekticid klotianidin, je kmetijski minister Dejan Židan premogel pogum, da je izrekel prepoved uporabe vseh neonikotinskih insekticidov. Pri tem sva odlično sodelovala.

Zelenjava veliko bolj strupena od medu!

Imamo uničeno samooskrbo, le malo nam je še preostalo, med in naše čebele. Slovenski čebelarji so septembra na svetovnem kongresu čebelarjev v Južni Koreji ob prisotnosti 2500 delegatov iz 92 držav predlagali 20. maj za svetovni dan čebel. To je rojstni dan Antona Janše in predlog je bil soglasno sprejet! Tujina nam priznava najboljšo organizacijo čebelarstva. Komu gre to v nos? Prepričan sem, da sta vsa uvožena sadje in zelenjava v supermarketih bolj kontaminirana kot slovenski med. Zakaj mošt ne povre v vino brez dodajanja kvasovk? Kaj so našli v agrumih in južnem sadju? Kaj vsebujejo pasje ovratnice in hišna pršila proti mrčesu? Kaj je v plastiki, v katero sta embalirana hrana in pijača, ter plastičnih oblogah konzerv? Kaj je v mesu živali z velikih farm? Zakaj se celovito ne lotevajo problema hormonskih motilcev? Ta in še druga vprašanja postavljam že desetletja, vendar odgovorov odgovornih ni. Kdo želi z medijskim linčem uničiti slovensko medeno pravljico?

Natočimo si medu, daru slovenske narave, kajti naš med je celo po tem škandalu manj nevaren kot večina izdelkov v supermarketih.

Članek v reviji Zarja, 5. 1. 2016

Čelar · Objavljeno: 06 Jan 2016 20:01 Naslov sporočila:

Vir: Svet 24

Če minister Židan uživa slovenski med, bi ga morali po njegovem tudi ostali državljani
06.01.2016
STA

Kmetijski minister Dejan Židan še naprej zaupa oceni uprave za varno hrano, da je slovenski med varen. "Državljani naj mi sledijo - tako kot tudi jaz pogosto zajtrkujem slovenski med, je prav, da tudi ostali državljani posežejo po domačem medu," sporoča.

Slovensko čebelarstvo v zadnjem času pretresa afera z neregistriranim zdravilom vrhniškega podjetja Apis M&D, ki so ga za zatiranje varoje uporabljali nekateri čebelarji, vsebovalo pa je nekaj nedovoljenih snovi. Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz že večkrat zagotovil, da je slovenski med varen.

Tej oceni še naprej zaupa tudi minister Židan. "Državljani naj mi sledijo - tako kot tudi jaz pogosto zajtrkujem slovenski med, je prav, da tudi ostali državljani posežejo po domačem medu," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, sicer namenjeni predstavitvi načrtov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ob tem je poudaril, da se inšpekcijski nadzori nadaljujejo, za naslednji teden pa je že sklican svet za varno hrano, ki naj bi se opredelil do nekaterih vprašanj, pomembnih na ravnanje v prihodnje. Nadzor je treba prilagoditi najnovejšim odkritjem in razširiti analize, je dejal in zagotovil, da se država ne namerava umakniti iz javne veterinarske službe.

Čebelarji so jezni

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), ki že tarna o veliki škodi in odpovedih naročil čebelarjem, je zelo kritična do nedavne izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Bizjakove, da je lahko tretjina medu sporna, česar poročilo, ki ga je pripravila sama, ne potrjuje. Bizjakovo so pred novim letom zato pozvali k odstopu, če tega ne bo storila, pa želijo njeno razrešitev.

Na upravi za varno hrano so ji stopili v bran, saj opravljanje zakonskih obveznosti po njihovem mnenju ne more biti razlog za odstavitev, kar je danes dejal tudi minister. "Pristojna inšpekcija ukrepa tako, kot od nje pričakujemo, in to ni razlog za kakršenkoli odstop. Končno je naredila to, za kar jo tudi plačujemo. Odkrila je neko kršitev in pripeljala do začasnega rezultata, končni pa se mora poznati na sodišču," je dejal Židan.
Na opombo, da čebelarji inšpektorici ne očitajo opravljanja dela, ampak sporno izjavo, je minister dejal, da si izjave ne zna razložiti. Povedal je še, da ministrstvo nima težav z objavo seznama čebelarjev, ki so kupovali sporno zdravilo, in da organi trenutno preverjajo, katere pošiljke vrhniškega podjetja, ki sicer prodaja tudi čebelarsko opremo, naj bi bile namenjene spornemu zdravilu.

Veterinarji uprave za varno hrano so po julijski preiskavi v podjetju Apis M&D na pristojno sodišče naznanili sum nepravilnosti v družbi, odločili pa so se tudi za vložitev kazenske ovadbe.

V spornem zdravilu so poleg dovoljenega zdravila amitraz našli še klorfenvinfos in razgradni produkt rotenona, ki nista dovoljena. Pri čebelarjih, za katere so na podlagi podatkov o prejetih pošiljkah sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja Apis M&D, so zato izvedli poseben nadzor.

V nekaterih vzorcih medu so našli sledi sicer dovoljenega amitraza, vendar vrednosti ostankov niso presegale maksimalne vrednosti, določene z evropsko zakonodajo.

Čelar · Objavljeno: 07 Jan 2016 12:16 Naslov sporočila:

Vir: DELO IN DOM

Zveza potrošnikov poziva k novemu vzorčenju medu

Besedilo: K. Ž./STA
07. 01. 2016

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva, naj zaradi afere z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje čim prej izvede novo vzorčenje slovenskega medu na dovolj velikem vzorcu, da bi ugotovili, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi.

Zaskrbljeni potrošniki pozivajo ZPS, naj preveri varnost medu, saj nekaj tednov po izbruhu afere nimajo jasnega odgovora, ali je med na trgu varen, ker vpletene inštitucije posredujejo nasprotujoče si informacije, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Na ZPS pojasnjujejo, da se ukvarjajo s primerjalnim testiranjem kakovosti izdelkov in storitev, ki ga financirajo člani ZPS, nimajo pa niti virov niti pristojnosti, da bi preverjali varnost izdelkov na trgu. Za nadzor nad slednjo je odgovorna država, so zapisali.

Ker je bilo na trgu neregistrirano zdravilo za zatiranje varoje vrhniškega podjetja Apis M&D, menijo, da je kmetijsko ministrstvo dolžno čim prej izvesti novo vzorčenje na dovolj velikem vzorcu, da bi ugotovili, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi.

Afera po njihovem mnenju ruši zaupanje potrošnikov v varnost, in ne le kakovost slovenskih pridelkov. Ministrstvo ima zato še posebno odgovornost, saj z javnimi sredstvi podpira kampanjo Kupujmo slovensko. Brez takojšnjega ukrepanja bo škoda povzročena tudi vsem dobrim proizvajalcem medu, zaupanje v tako pomemben slovenski izdelek, kot je med, pa izgubljeno, dodajajo.

Veterinarji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so po julijski preiskavi v podjetju Apis M&D na pristojno sodišče naznanili sum nepravilnosti v družbi, odločili pa so se tudi za vložitev kazenske ovadbe.
V spornem zdravilu so poleg dovoljenega zdravila amitraz našli še klorfenvinfos in razgradni produkt rotenona, ki nista dovoljena. Pri čebelarjih, za katere so na podlagi podatkov o prejetih pošiljkah sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja Apis M&D, so zato izvedli poseben nadzor.

V nekaterih vzorcih medu so našli sledi amitraza, v nekaterih vzorcih satja z medom, ki sicer ne bi prišlo na trg, pa poleg amitraza tudi klorfenvinfos. Vrednosti ostankov niso presegale maksimalne vrednosti, določene z evropsko zakonodajo.

Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik ČZS Boštjan Noč sta zagotovila, da je slovenski med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ni varen.

Minister: Posegajte po slovenskem medu

Minister Dejan Židan je že večkrat povedal, da zaupa oceni, da je med varen. "Državljani naj mi sledijo - tako kot tudi jaz pogosto zajtrkujem slovenski med, je prav, da tudi ostali državljani posežejo po domačem medu," sporoča. Pomembno pa se mu zdi tudi, da se nadzor nadaljuje, analize pa razširijo, medtem ko razlogov za razrešitev direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak ne vidi.
*********

Minister Dejan Židan očitno ne vidi še veliko kaj drugega in ne le razloga za zamenjavo nesposobne direktorice Andreje Bizjak. Zgodba dobiva tolikšne razsežnosti tudi zaradi cincanja Židana in njegove nastopaške demagogije. Če ni zrela za odstop Bizjakova, pa naj ostopi Židan kot minister, ker vsekakor sodi med tiste glavne krivce, da je do izbruha te afere sploh prišlo.

Čelar · Objavljeno: 07 Jan 2016 12:30 Naslov sporočila:

Vir; POP TV 24 UR

'Velika večina sadja in zelenjave v supermarketih bolj tvegana za zdravje kot slovenski med'
Ljubljana, 07.01.2016, 11:33 | 24UR ZVEČER/V.L./STA

Vse kaže, da je medena afera večplastna in spet se postavlja vprašanje, ali je slovenski med res varen. Registrirano zdravilo za zatiranje varoje pri čebelah namreč vsebuje živčni strup amitraz, ki pa je prepovedan v kmetijski proizvodnji. A direktor Uprave za varno hrano Posedi poudarja: "Slovenski med je po mojem prepričanju eden najboljših na svetu."

V oddaji 24UR ZVEČER so razkrili, da za pomore čebel po njihovih ugotovitvah niso bili krivi kmetje, ki so jih takrat vsepovprek obtoževali, ampak kot kaže tisti čebelarji, ki so uporabljali Debevčeve palice, ki jih je odkrila inšpektorica Bizjakova in so vsebovale koktejl škropiv.
Debelčeve palčke, ki jih je pripravljal v garažni proizvodnji na Vrhniki so vsebovale amitraz, rotenon, klorfenvinfos, ki je karcenogen in že 20 let prepovedan v EU. A pozor prav to snov so našli v mrtvih čebelah na območju Ivančne Gorice, kjer so se aprila 2014 čudili množičnemu pomoru čebel in zanje okrivili kmete za neodgovorno uporabo pesticidov.

V poročilu Bizjakove namreč piše, da so pri vsaj treh čebelarjih v 113 panjih našli sledi klorfenvinfosa, torej snovi, ki je povsem prepovedana, v koktejlu kemikalij pa jo je uporabljal sporni varilec palčk. Kar kaže na to, da so za pomor čebel krivi čebelarji sami in sicer tisti, ki so na črnem trgu kupovali to zdravilo.

Ekolog Anton Komat sicer priznava, da so čebelarji, ki so kupovali zdravilo na črnem trgu, delno tudi sami prispevali k pomoru čebel. A ob tem dodaja, da je pri pregledu analize medu iz Ivančne Gorice našel še vsaj štiri pesticide, ki so bili v teh vzorcih umrlih čebel, ki pa jih čebelarji nikoli ne uporabljajo.

"Popolnoma nesprejemljive je,da se uporabljajo nedovoljena sredstva in zdravila, saj imamo že z dovoljenimi dovolj dela," pa pravi direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi.

Medena afera večplastna

Stroka je pri tem torej jasna - kupovati bi morali le registrirana zdravila, med njimi tudi varidol. A če se ustavimo samo pri slednjem, ugotovimo, da je medena afera večplastna. Glavna sestavina varidola, uradno registrirane raztopine za tretiranje čebel, je amitraz, torej eden od prej navedenih strupov, ki je kot škorpivo že od leta 2004 na območju EU prepovedan. Povzroča namreč prezgodnjo puberteto, neplodnost in femenizacijo moških.
Posedi poudarja, da je dejstvo, da je armitraz registriran in ima dovoljene ostanke. "Danes smo dobili prvi okvir, kaj to pomeni, torej najdene količine v medu, ki smo ga analizirali - 0,14 miligrama, pri tej količini bi moral pojesti 5 kilogramov medu, da bi se pojavila zastrupitev, dnevni vnos bi moral biti 50 let en kilogram na dan, da bi se pojavilo tveganje," pojasnjuje Posedi.
Komat ob tem opozarja, da pri nas še nikoli nihče ni objavil analiz uvoženega medu. "Pričakoval bi, da bodo ustrezne službe predstavile tudi te analize," je dejal. Prepričan je, da je "velika večina sadja in zelenjave v supermarketih bolj tvegana za zdravje kot slovenski med." Posedi pa poudarja: "Slovenski med je po mojem prepričanju eden najboljših na svetu." "Inšpektorji prometa z medom niso pri nobenemu prepovedali. V medu, ki je bil pregledan, smo našli armitraz pod dovoljeno količino, to je 0,14 miligrama," še pojasnuje.

Komat pri tem poudarja, da mu je popolnoma nesorazmeren ta udar proti čebelarjem, saj inšpektorji ne gredo pogledati, kakšno hrano jedo otroci v šolah in vrtcih. "Politika je namreč sprejela zakonodajo, kjer je kriterij najcenejši ponudnik, večina te hrane prihaja iz Padske nižine, ki je najbolj zastrupljen del Evrope," dodaja Komat.

ZPS poziva k novemu vzorčenju medu

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva, naj čim prej izvede novo vzorčenje slovenskega medu na dovolj velikem vzorcu, da bi ugotovili, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi.
Nekaj tednov po izbruhu afere potrošniki še vedno nimajo jasnega odgovora, ali je med na trgu varen, ker vpletene inštitucije posredujejo nasprotujoče si informacije, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli