Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




OHRANIMO SLOVENSKO ČEBELARSTVO IN ČEBELE!

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 16 Apr 2018 04:29    Naslov sporočila: OHRANIMO SLOVENSKO ČEBELARSTVO IN ČEBELE! Odgovori s citatom

Vir. VEČER, 15.04.2018

Alarmantno: Slovenske čebele ne smejo izumreti
Aljoša Stojič

Nedelja, 15.4.2018
Alarmantno: Slovenske čebele ne smejo izumreti

Če ste v trgovini kupili tako imenovani med za 3,49 evra, ne boste pomagali slovenskemu čebelarju. Nelojalna konkurenca z nekakovostnimi izdelki nas bo slej ko prej uničila, opozarja Maks Medved, ki na Dravskem polju čebelari že 64 let: "Država bi veliko postorila za nas že s tem, da bi spodbujala in oglaševala prodajo domačega medu tam, kjer nastaja - pri čebelarjih."

A čebela res umre, potem ko piči? Umre, umre, se blagohotno nasmehne Maks Medved, 74-letni čebelar iz Dragonje vasi na Dravskem polju: "A ste se slišali? Rekli ste, da čebela umre. Edino med vsemi živalmi jo, iz spoštovanja, po smrti poosebimo." Gospodar, ki povabi za dolgo leseno mizo, me spravi v rahlo zadrego, vsekakor pa v razmislek, da pes, mačka in konj poginejo, čebela pa v naši zavesti nikoli ne pogine. Čebela umre; pičila me je v dlan in umrla, rečemo. "Čebela delavka lahko doživi 64 dni," pojasni Maks, medtem ko njegova žena na mizo vestno polaga žegen. Izkoristimo priložnost in jo povprašamo, kakšne so njene izkušnje s čebelami: "Najbolj pridne in najbolj čiste živali so!"
image

Iz medosebnih odnosov vemo, da se ljubezni ne da naučiti - nenadoma nas strese, usoda. "Pri stari domačiji, sto metrov zraven, smo imeli čebelnjak. Imel sem štiri, pet let in se na svojem 'zicu' znal zastrmeti v čebele. Če me dve uri ni bilo na spregled, so domači vedeli, kje me najdejo. Nepomično sem sedel in jih občudoval - moje čebelice, kako letajo ven in noter. Za čebelarja moraš biti rojen. Prvi panj sem dobil pri desetih letih, tako sem to pomlad začel svojo 64. čebelarsko sezono; pridelal sem že mnogo ton slovenskega medu. Zanimivo, da me čebele začnejo 'obletavati' v spancu točno od trenutka, ko se pozimi začnejo daljšati dnevi. Do novega leta se mi ne sanja o čebelah, potem pa vsak večer priletijo v moje misli."

Travniki brez cvetlic
"Travniki niso več travniki kot nekoč," opozori Maks Medved na pomanjkanje čebelje paše: "Včasih sta bili samo dve košnji, ena okoli desetega junija, druga po petnajstem avgustu. Rastlina je imela na takem travniku čas, da odcvete in osemeni; danes, ko petkrat kosijo, tega časa nima več. Ko dvajsetega maja čebele pripeljemo na vrh Pohorja, so že vsi travniki pokošeni - na vrhu Pohorja! Po nižinah pa po navadi kosijo že mesec dni prej.
Da jih ne vznemirim

Po krepčilnem zajtrku - "Na pot nikdar s praznim želodcem" - se pripeljeva do bližnjega čebelnjaka, ki gleda na Boč. Bilo je v začetku prejšnjega tedna, čebele so v panjih počivale in čakale, da se otopli: "Vsaj enajst, dvanajst stopinj mora biti, da krenejo na pašo. Pa vetra ne marajo," nam opisuje Maks Medved, medtem ko iz satovja vleče posamezne sate, jih z nožem brusi po robovih in vmes prešteva zarod. "No, ta čebelnjak je še kar solidno zapolnjen, vidite, matica je tu .... Če je ni, jo moram dodati," zamrmra med dimom, ki ga razpošilja košček suhega lesa: "Dim je ta, ki čebele zadrži v satovju." Sedeč na pručki jo premakne k drugemu satu, da predirno zaškripa po tleh in skozi ušesa: "Uf, tega zvoka pa čebele ne marajo. Bolj previden moram biti, da jih ne vznemirim."

Kakšna pa bo sezona? "Po dveh zelo slabih sezonah, ko je čebeljo pašo sklestila zmrzal - če v začetku maja pomrzne akacija, tudi lipa junija ne medi -, letos upamo na solidno letino, da si bo čebelji zarod vsaj malo opomogel." Delovna temperatura v panju je okoli 35 stopinj, še izvemo od natančnega čebelarja. Medvedova družina (Maks omeni, da je ponosen na svoje tri sinove in enajst vnukov) nadaljuje čebelarsko tradicijo v Cirkovcah; čebelarila sta že njegova starša; več kot stoletna tradicija pridelovanja medu torej.
Bodo še opraševale polja?
image

Prihodnost slovenske čebele (in medu) ni rožnata, je Maks izpostavil v pismu, ki smo ga prejšnji mesec objavili v Večeru in je zazvenelo kot alarm: "Bodo slovenske čebele še opraševale polja? Na obzorju so črni oblaki za slovensko čebelarstvo. Po veliki krizi, ki jo je neupravičeno povzročila birokratinja s svojo izjavo o nekvalitetnem slovenskem medu, se je zmanjšala prodaja našega medu za 50 odstotkov. Po dveh izrazito slabih letinah se v zadnjem času pojavljajo trgovske reklame za med po ceni 3,49 evra. Če od te cene odbijemo stroške prevoza iz Kitajske, maržo uvoznika iz Hrvaške, stroške pakiranja, maržo našega veletrgovca in maloprodaje, pridemo do cene sladkorja. Ta med se ne prideluje, ampak se proizvaja v kitajskih tovarnah in se v velikih količinah uvaža v Evropo. Nelojalna prodaja medu je velik problem za slovensko čebelarstvo ... Zaradi pozebe smo imeli zelo slabi letini, vendar težko prodamo svoje izdelke. To je poguba slovenskega čebelarstva. V zadnjih letih smo vzgojili nov mladi rod čebelarjev, vendar pri tem položaju zanj ni perspektive. Sprašujem se, kdo bo opraševal pridelke na slovenski zemlji. Že Einstein je napovedal, kaj nas čaka brez čebel. Zato apeliram na slovenske nadzorne organe, naj poostrijo kontrolo nad temi proizvodi. Naj ugotovijo izvor tega medu, prisotnost cvetnega prahu in propolisa ter drugih parametrov, ki morajo ustrezati nazivu živila - medu. Obsojam neizprosen boj za velike dobičke trgovskih verig in prosim slovensko javnost, naj bojkotira nakupe v teh trgovinah ... "

Kako slabo se v resnici piše slovenski čebeli? "Nelojalna tuja konkurenca uničuje slovensko čebelarstvo. Tako imamo še lanskega medu, četudi je bila sezona slaba, precej v zalogi. Pod ekonomsko ceno ga ne prodajamo; nekaj ja mora ostati, da lahko čebelar preživi in - če se s čebelarstvom ukvarja poklicno kot moj sin - nekaj z njim zasluži."

Koliko stane med, ki ga Medvedovi ne morejo prodati? "Veleprodajna cena našega medu je od tri evre in pol do pet evrov. A kupca ni, če pa v trgovini dobi liter tako imenovanega medu za 3,49 evra!"

Čebelji pik kot svarilo
Je čebelji pik zdravilen, vprašamo Maksa Medveda: "Sigurno! Ko smo pred štirimi desetletji čebele z avtom peljali v Dalmacijo, se nam je pridružil rajnki stric in ga je pičila čebela. V trenutku je postal omotičen, huda sila mu je nastopila. Čez leto dni so ugotovili, da ima raka na debelem črevesu ... Drugi primer: ko je nekoč pičila mojega kolega, je od sile pulil travo; kmalu so ugotovili, da ima raka ... Pretirana reakcija na čebelji pik se je izkazala za svarilo, predznak, da je z nekom nekaj narobe, da je bolan. Če koga, ki ni alergičen, piči čebela in mu postane slabo, naj gre takoj na pregled k zdravniku."

Kako naj slovenski čebelar preživi to nelojalno konkurenco? "Ne potrebujemo subvencij, te so nesmiselne, ker ustvarjajo privilegirance. Hočemo le, da v Sloveniji preprečijo prodajo medu po dampinških cenah in zaščitijo slovenskega čebelarja. Tako pa imamo na slovenskih policah kitajski med, ki ga v kozarce polnijo na Hrvaškem."

V razgovor se vključi Maksov sin Damjan, njegov čebelarski naslednik: "Na vsako steklenico moram zapisati lot s točnim krajem nastanka oziroma proizvodnje medu, Cirkovce denimo, medtem ko za uvoznika zadostuje, da na etiketo zapiše 'mešanica tega in onega medu', poreklo proizvodnje medu pa je 'zunaj EU'. Na tak način je slovenski med v neenakopravnem položaju z uvoženim; proizvajalci smo na našem tržišču različno obravnavani, kar je protiustavno."

"Državljani bi morali biti obveščeni o poreklu medu, 'zunaj EU' ni dovolj," pribije Maks: "Za vsako meso v mesnici na etiketi piše, kje je bila žival rejena, kdaj zaklana in predelana ... Zakaj za med ne more biti enako?! To bi morala urediti naša država, ki je sicer najbolj zaslužna, da imamo 20. maja svetovni dan čebel. Tudi slovenski zajtrk z jabolkom, maslom in medom je odlična pogruntavščina."

Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. Ko je inšpektorica za varno hrano Andreja Bizjak konec leta 2015 izjavila, da je tretjina medu v Sloveniji oporečnega, je čebelarjem naredila medvedjo uslugo. "Nepopravljivo škodo!" zarobanti Damjan Medved, "s tem, da pri nobenem medu ni bila prekoračena mejna vrednost. Izjava inšpektorice je bila slišati tako, da je med slovenskega čebelarja strupen, v trgovini pa užiten. Mesec dni pred to umetno ustvarjeno afero so v medu iz trgovin našli sledove antibiotikov, a ni bilo nobene afere, čeprav za antibiotike velja ničelna toleranca."
image

Da je slovenski med strupen, se je izkazalo za neresnico, ampak strah med kupci je ostal. "Stranke so se prestrašile in ne pridejo več k nam. Če bi vsaj potrkale na naša vrata, bi jim povedal, tako pa ... Poglejte to analizo, ki jo moram opraviti kot pridelovalec medu: štiristo parametrov moram zadovoljiti! V redu, ampak potem naj isto analizo zahtevajo tudi od tujega proizvajalca, da bomo enakopravni na trgu. Česar pa v naši državi ne zahtevajo, za nameček ustvarjajo afere, ki najedajo čebelarsko substanco. Polovica slovenskih čebelarjev lani ni pridelala čisto nič medu, za letos upam, da bo letina boljša, a bojim se, da bomo med vsi skupaj prisiljeni - zaradi nelojalne konkurence - prodati za drobiž. Tako čebelarji ne bomo zvozili," opomni Damjan Medved.

Maks Medved je eden od ustanovnih članov Nogometnega kluba Maribor, je navrgel med pogovorom: "Okoli dvesto se nas je 12. decembra 1960 zbralo v stavbi v Dvořakovi ulici in izglasovalo ustanovitev NK Maribor. Na tekme v Ljudski vrt sicer ne hodim več, leta naredijo svoje, kmetija in čebele vzamejo čas. Navijam pa za vnuka Žana, ki zdaj igra za mladince Olimpije; uspešno se je vrnil po dolgotrajni poškodbi, prav na zadnji tekmi je dosegel dva zadetka ..."
Kmalu jih bomo zelo pogrešali

Kupci so takšni, kot so - bolj kot na kakovost gledajo na ceno; čim nižja je, prej bodo pograbili. Bojkota kitajskega sladkorja z okusom po medu zatorej ne bo - ali pač? "Med je borzno blago, glavni grosist je v Hamburgu, on določa uvozno in prodajno ceno. V EU sicer pripravljajo spremembo predpisov glede proizvodnje in prodaje medu, ampak preden bodo ukrepali, nas, čebelarjev, ne bo več," je zaskrbljen Maks Medved, ki opozarja na večji, eksistencialni problem človeka: "Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več čebel, ki bi opraševale kmetijske površine. Da se ne bodo ustrezne institucije zganile šele takrat, ko bo prepozno! Prek šestdeset let že čebelarim, lahko vam povem, da ni bilo slabše razvitih čebeljih družin kot letos. To nas mora vse skrbeti."
image

Kaj narediti, da bo slovenski čebelar zadovoljen? "Samo trg je treba urediti, nič drugega; čebelarji smo dovolj strokovno usposobljeni. Urejen trg pomeni, da v resnici prodajajo med, ne pa neko sladko tekočino, ki je samo videti kot med," razmišlja Maks, ki ne dvomi, da najboljši med v EU pridelujemo v Sloveniji in - morda v Avstriji: "Avstrijci so nam lahko za zgled. Že petdeset let imajo zaščitno znamko 'Made in Austria', med torej, ki je dražji od uvoženega. Akacijev med iz Avstrije je v avstrijskih trgovinah dražji od akacijevega madžarskega ali slovenskega. Kar se mi zdi prav. Čebelarstvo vzame ogromno časa; težko je čebelariti in hkrati skrbeti za prodajo. Vsi, ki mislijo, da je enostavno proizvajati med, niso nikoli skusili čebelarstva, tehnološko zelo zahtevnega opravila. Ko je sezona na višku, v špici, malemu čebelarju ne ostane dovolj časa še za promocijske, prodajne dejavnosti - zato bi ga morala država, če še hoče imeti med in čebele, ustrezno zaščititi pred nelojalno konkurenco, ki ji je mar samo čim višji profit. Država bi veliko postorila za nas že s tem, da bi spodbujala in oglaševala prodajo domačega medu tam, kjer nastaja - pri čebelarjih."
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow