Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 06 Jan 2016 20:23; skupaj popravljeno 1 krat

POP TV
Zaseženih 100 litrov različnih kemikalij
Vrhnika, 16.07.2015,

V Sloveniji očitno obstaja obsežen in donosen črni trg z zdravili za čebele. Inšpektorji agencije za varno hrano, finančne uprave in policija so izvedli hišno preiskavo pri Čebelarstvu Debevec na Vrhniki, enem glavnih osumljencev za nezakonito proizvodnjo in promet z zdravili za čebele.

DNEVNIK

Inšpektorji v Čebelarstvu Debevec na Vrhniki odkrili nelegalno proizvodnjo zdravil za čebele
Tatjana Pihlar
17. julij 2015 17. julij 2015

Inšpektorji za varno hrano in kriminalisti so med včerajšnjo celodnevno hišno preiskavo Čebelarstva Debevec na Vrhniki naleteli na ilegalno proizvodnjo zdravil za čebele in odkrili okoli sto litrov različnih kemikalij zanje.

Slovenski čebelarji imajo že vrsto let težave s pršico varoja, ki mori čebele. Mnogi pri njenem zatiranju, žal, posegajo tudi po nedovoljenih pripravkih.
Inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so včeraj na podlagi sodne odredbe v družbi kriminalistov opravili hišno preiskavo pri vrhniškem čebelarju Marku Debevcu in naleteli na presenetljivo odkritje. Zasegli so mu okoli sto litrov različnih kemikalij, iz katerih naj bi izdeloval zdravila za zatiranje nadležne čebelje varoje, čeprav za to dejavnost ni registriran. Inšpektorji so pred preiskavo opravili navidezen nakup pripravkov za zatiranje varoje, njihova kemična analiza pa je pokazala, da vsebujejo alkaloid rotenon, katerega uporaba je v Evropski uniji prepovedana, saj ga povezujejo s parkinsonovo boleznijo, ponekod zunaj Unije pa ga uporabljajo celo za lovljenje rib, ker je zanje tako strupen.

Pri preiskovancu molčijo

Inšpektorji in kriminalisti so se hišne preiskave Čebelarstva Debevec lotili z nalogom sodišča, in to že v zgodnjih jutranjih urah. V tej akciji so sodelovali tudi s finančno upravo, saj gre tudi za sum ilegalne prodaje zdravil, nam je pojasnila direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak. Inšpektorji so po naših informacijah zbrali številne dokaze, da naj bi Čebelarstvo Debevec, ki ima registrirano tudi podjetje Apis M & D za proizvodnjo čebeljih pogač, na črno proizvajalo zdravila za zdravljenje čebel. Kemikalije zanje naj bi nabavljalo v večjih posodah, vzpostavljen naj bi imelo tudi poseben sistem oskrbovanja čebelarjev z zdravili s črnega trga. Nekaj so jih inšpektorji včeraj zasegli.

Informacije smo želeli preveriti tudi pri Marku Debevcu, po poklicu veterinarju, vendar se je na njegov mobilni telefon oglasila soproga, povedala, da mož ni dosegljiv, da sama o preiskavi – čeprav je trajala ves dan – ne ve nič, nato je pogovor prekinila.

Omajana ugled čebelarjev in zaupanje v kakovost medu

Tokratno razkritje pri Čebelarstvu Debevec niti ni veliko presenečenje. Javna skrivnost je namreč, da naj bi že vrsto let ilegalno proizvajal različne pripravke za zdravljenje čebel in jih prodajal kolegom čebelarjem, navsezadnje ti o tem razpravljajo na spletnih forumih. »Naj mi kdo napiše kaj o stranskih učinkih palčk, premazanih z alkaloidom iz neke tropske rastline, ki jih prodaja Debevec,« je le eno od vprašanj s spletnega foruma v zvezi s sporno snovjo rotenon. Biolog in čebelar dr. Janko Božič z ljubljanske biotehniške fakultete je že leta 2004 nanj takole odgovoril: »Obstaja realna nevarnost, da se lahko rotenon kopiči v panju. Kot raziskovalec odsvetujem kakršno koli igranje s to snovjo v čebeljih panjih. Res je, da je naravnega izvora, a ima lahko tudi zelo škodljive učinke. Eden krutejših je nastanek parkinsonove bolezni.«

Čebelarstva Debevec inšpekcija včeraj ni obiskala prvič. V letih 2003 in 2005 naj bi mu že zaplenili večjo količino zdravil za čebele, maja 2008 tudi skoraj tono čebeljih pogač, ker niso bile ustrezno deklarirane in ker ni imel registrirane niti proizvodnje niti prodaje teh krmnih mešanic. Konec leta 2008 se je Debevec registriral za to dejavnost, inšpektorji pa so se včeraj lotili nadzora njegovih zasebnih prostorov in naleteli na nelegalno proizvodnjo zdravil, za katere je gotovo imel odjemalce, sicer jih ne bi proizvajal. To pa lahko močno zamaje ugled slovenskih čebelarjev in zaupanje potrošnikov v njihove izdelke.

Skromno povpraševanje po registriranih zdravilih

To razkritje deloma odgovori tudi na vprašanje, zakaj se čebelarji tako skromno odzivajo na akcijo nacionalnega veterinarskega inštituta, ki jim vsako leto priskrbi zdravila za zatiranje varoj, ki so v slovenskem čebelarstvu takšen problem, da čebele brez zdravljenja ne bi preživele v nobenem čebelnjaku. Letos je na voljo devet različnih zdravil, katerih uporaba je uradno dovoljena, a je zanimanje zanje še manjše kot lani.
Na nacionalnem veterinarskem inštitutu so nam pojasnili, da so lahko čebelarji lani z registriranimi zdravili, ki so jih prevzeli pri njih, oskrbeli vsega 28 odstotkov vseh čebeljih družin, letos bo ta delež še skromnejši, čeprav zdravila poleg inštituta prvič prodajajo tudi veterinarske ambulante in ena lekarna v Ljubljani. Je tako zato, ker čebelarji zdravila množično kupujejo na črnem trgu?

Kaj je rotenon

Vlasta Jenčič z veterinarske fakultete in Stane Srčič s fakultete za farmacijo sta o rotenonu pisala maja lani v Slovenskem čebelarju, glasilu Čebelarske zveze Slovenije. Poudarila sta, da je to naravna snov, pridobljena iz tropskih in subtropskih rastlin. Iz njihovih koreninskih delov pridobivajo bel prašek, ki ga uporabljajo kot insekticid za zatiranje škodljivcev. Nanje deluje tako, da jih paralizira. V EU je sicer bila dovoljena uporaba rotenona v ekološkem kmetijstvu, vendar so ga zaradi morebitne povezave s parkinsonovo boleznijo začasno prepovedali. Če bi ga hoteli uporabljati za zatiranje varoj v čebelarstvu, bi morala dati dovoljenje za registracijo in uporabo tega zdravila Evropska agencija za zdravila. Še prej je treba opraviti raziskave o vplivih na čebele, ljudi in okolje ter raziskati morebitne ostanke te snovi v čebeljih pridelkih. Zdravilo iz rotenona torej ni registrirano in njegova uporaba ni dovoljena.

Proizvodnja zdravil za čebele mora biti nadzorovana

Na upravi za varno hrano so nam pojasnili, da mora biti proizvodnja zdravil za čebele nadzorovana, saj čebele sodijo med živali, ki proizvajajo hrano za ljudi. Preden pridejo na trg, jih je treba preizkusiti ter od javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke pridobiti dovoljenje za promet z njimi. »Predvsem pa morajo biti jasni učinki aktivne snovi, ki jo zdravila vsebujejo, znani njeni stranski učinki in morebitni ostanki v živilih,« poudarjajo.
Na nacionalnem veterinarskem inštitutu so nam pojasnili, da so lahko čebelarji lani z registriranimi zdravili, ki so jih prevzeli pri njih, oskrbeli vsega 28 odstotkov vseh čebeljih družin, letos bo ta delež še skromnejši. Je tako zato, ker čebelarji zdravila množično kupujejo na črnem trgu?
*****
O tej temi se bo v prihodnosti še veliko govorilo in pisalo, ker so se čebelarji znašli v anarhiji, ki so jo ustvarili ti, ki se tukaj v tem članku omenjajo in še nekateri drugi.

Čelar · Objavljeno: 16 Dec 2015 20:03 Naslov sporočila:

Čebelarji v velikem odstotku uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje
16.12.2015

Vir: STA

Veterinarji uprave za varno hrano in veterinarstvo so po julijski preiskavi v podjetju APIS M&D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, na pristojno sodišče naznanili sum nepravilnosti v družbi, zoper odgovorno osebo pa bodo podali tudi kazensko ovadbo, so danes sporočili iz uprave.

Slovenija je izvorno območje kranjske čebele, zato je ena od posebnosti slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo.

Uradni veterinarji so obdolžilni predlog zoper družbo in njeno odgovorno osebo podali zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

Veterinarji uprave, ki je zaradi kompleksnosti zadeve na tem primeru delala dlje časa, bodo zoper odgovorno osebo podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije oz. preslepitve kupcev, zaradi suma utaje davka pa so zadevo odstopili Finančni upravi RS.

Nadzorovani tudi čebelarji

Poseben nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu so izvedli tudi pri čebelarjih, za katere so na podlagi podatkov o prejetih pošiljkah sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja APIS M&D.

Nadzor je doletel 20 čebelarjev, in sicer 4. in 5. avgusta. Odvzeli so jim 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom.

V desetih vzorcih satja oz. 48 odstotkih so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V tistih vzorcih, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, so naknadno opravili tudi analizo medu iz satja, kjer so v 60 odstotkih oz. šestih primerih ugotovili ostanke amitraza, a vrednosti niso presegale maksimalne vrednosti ostankov, ki so določene z evropsko uredbo.

V petih primerih oz. 25 odstotkih vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, so prav tako zaznali prisotnost amitraza, vendar je bila tudi tu v vseh petih primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. V štirih od petih vzorcev medu, namenjenih na trg, v katerih so ugotovili amitraz, so dokazali tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku.

Uprava je na osnovi opravljenih pregledov ugotovila, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje varoje. Ostanke aktivnih učinkovin so ugotovili tako v medu kot v satju, vendar količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.
Po drugi strani pa izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa, aktivne učinkovine, ki se uporablja kot pesticid, iz satja lahko prešli tudi v telo, če bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom.

Na upravi izpostavljajo tudi, da preparati, katerih priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin in ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavlja tveganje, saj se zvišuje odpornost povzročitelja varoje na omenjene spojine, to pa pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoje, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin.

Opozarjajo tudi, da čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na spletu. Kot so zapisali, na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije niso našli jasnega in nedvoumnega sporočila, naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec.

Čelar · Objavljeno: 16 Dec 2015 20:14 Naslov sporočila:

V zdravilu za čebele odkrili prepovedane kemikalije, oporečna kar tretjina slovenskega medu

Iz 24UR: V medu škodljive snovi, sporna kar tretjina slovenskega medu
Ljubljana, 16.12.2015, | N.Š.K./B.G.

Uprava za varno hrano je kazensko ovadila lastnika podjetja Apis M&D, kjer so ilegalno izdelovali in prodajali pripravke za zatiranje parazita pri čebelah. Z izdelki so čebelarje zavajali, da gre za naraven način zatiranja zajedavca, v bistvu pa so palčke vsebovale številne zdravju nevarne kemikalije, ki so prehajale tudi v med in satov.

Po informacijah novinarja 24UR Mihe Kranjca, naj bi sporen med pridelovalo več kot 2000 čebelarjev. Škoda, ki jo je direktor Apisa M&D s kriminalnim dejanjem nekaj let povzročal čebelarski industriji, pa je ogromna.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila poročilo o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015. V poročilu so navedli, da so zaradi ugotovitev kazensko ovadili podjetje Apis M&D, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije oziroma preslepitve kupcev. Prav tako so na pristojno sodišče podali obdolžilni predlog zoper to pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, zaradi neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, zaradi uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, zaradi neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

Ilegalno so izdelovali in prodajali pripravke za zatiranje parazita pri čebelah.
Izdelovali in prodajali 'naravne' pripravke za zatiranje varoje, ki so bili polni nevarnih kemikalij.

V posebnem nadzoru je uprava ugotovila, da podjetje Apsi M&D prodaja pripravke za zatiranje parazita varroa destructor pri čebelah. Nadzor so začeli že leta 2014, uradni veterinarji pa so se poslužili zelo različnih metod, tudi delo 'pod krinko'. Posebna skupina uradnih veterinarjev je do pomladi 2015 pridobila dovolj podatkov, da je ugotovila lokacije proizvodnje, način naročanja pripravkov, način distribucije in način plačevanja naročenih zdravil. Junija 2015 so uradni veterinarji v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru v podjetju Apis M&D opravili navidezni nakup pripravka 'kartonske paličice za odstranjevanje varroe'. Paličice so bile zapakirane v aluminijasti ovoj in priložena so jim bila navodila. V navodilih je bil podrobno opisan potek zdravljenja ter navedeno, da je zdravilo narejeno na podlagi rastlinskega alkaloida.

Med hišno preiskavo so odkrili priročni laboratorij za proizvodnjo zdravil proti varoji.

Palčke, ki jih je UVHVVR pridobila z navideznim nakupom, so bile analizirane v nacionalnem referenčnem laboratoriju, analiza pa je pokazala, da so bile v vzorcu kartonskih paličk ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos ter rotenon. Analiza je pokazala, da so palčke vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registrirana zdravila za zdravljenje varoe pa lahko vsebujejo samo eno, in sicer amitraz. Izmed ugotovljenih snovi je samo amitraz farmakološko aktivna snov, ki je dovoljena za uporabo v preparatih za zdravljenje čebel, uporaba rotenona in klorfenvinfosa za namen zdravljenja v EU kot drugod po svetu pa ni dovoljena.

Podjetje Apis je zavajalo kupce, saj je bilo v priloženem navodilu navedeno, da gre za zdravilo na osnovi rastlinskega alkaloida pripravljenega iz tropske rastline. Navodilo tako neposredno napeljuje kupca, da gre za naravno snov in posledično naravno - nekemično - zatiranje zajedavca, še navajajo na upravi.

Med hišno preiskavo odkrili priročen laboratorij

O obsegu in organiziranosti proizvodnje priča dejstvo, da je bilo v priročnem laboratoriju v času hišne preiskave hkrati v proizvodnji okoli 4245 enot zdravila (trakov). Narezanih in v naprej pripravljenih je bilo 17 plastičnih zabojnikov trakov dimenzije 22,5 x 4,2 cm, kar po oceni predstavlja cca 83.000 enot nosilcev zdravila, ki so bili pripravljeni za nadaljnjo proizvodnjo. Najdenih je bilo tudi 13 originalnih pakiranj plastificiranih aluminijastih vrečk v kartonskih škatlah, ki so bile namenjene za pakiranje zdravil.

16. julija letos so opravili hišno preiskavo v poslovnih prostorih pravne osebe na Vrhniki na Opekarski cesti 16. Ob hišni preiskavi je bil na jugozahodnem delu objekta najden priročni laboratorij za proizvodnjo zdravil proti varoji. V prostoru je bila najdena tudi velika količina praznih, že porabljenih ter polnih originalnih in sekundarnih embalažnih enot fitofarmacevtskih sredstev, katerih aktivne substance amitraz, klorfenvinfos, tefrozin ter rotenon so bile v ustreznih razmerjih in količinah uporabljene za proizvodnjo zdravil v obliki kartonskih trakov dimenzije 22,5 x 4,2 cm, ki so bili nosilci učinkovin. Z analizo trakov so ugotovili, da tako imenovano naravno zdravilo sploh ni vsebovalo učinkovine rotenon, ampak izključno sintetična kemična sredstva, prav tako so ugotovili, da analiziran preparat poleg 'učinkovin' vsebuje tudi veliko snovi, ki so posledica neustrezne proizvodnje ali pakiranja. To so snovi, ki lahko imajo posledično negativni vpliv na uporabnika zdravil in tudi varnost živila.

Med preiskavo zasežene kemikalije in sredstva. (Foto: 24UR)
Pamitraz, ki je prepovedan v Sloveniji, nelegalno uvozili iz Turčije
Preiskovalci so pri hišni preiskavi našli tudi fitofarmacevtsko sredstvo pamitraz, katerega aktivna substanca amitraz se je uporabljala za izdelavo zdravil proti varoji. Fitofarmacevtsko sredstvo je bilo uvoženo iz Turčije, sredstvo pa je bilo v EU vneseno nelegalno. Pamitraz namreč ni na seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo dovoljenje za uporabo v Sloveniji. Poleg navedenega sredstva, ki je v EU nedovoljeno, je bilo ugotovljenih več sredstev, v večini primerov fitoframacevtskih sredstev, ki so se uporabljale za izdelavo zdravila. V vseh primerih gre za v EU prepovedana fitofarmacevtska sredstva, posledično to pomeni, da je večini sredstev že potekel rok uporabe, glede nato, da se v EU za ta namen rabe ne smejo uporabljati.

Sledili pošiljkam do čebelarjev

Da bi ugotovili obseg pretekle proizvodnje in prometa s pripravki, je uprava podatke pridobila od pošte in podjetja za kurirsko in paketno distribucijo iz Ljubljane. Na osnovi podatkov o odpremi pošiljk z odkupnino v letih 2013, 2014 in 2015 za Apis M&D in z njo povezanih oseb na različnih naslovih so ugotovili, da so Apis in povezane družbe prek kurirske službe v omenjenih letih odposlale 2147 poštnih pošiljk z odkupnino na različne naslove v Sloveniji. Skupna vrednost pošiljk je znašala 124.878 evrov. Preko Pošte Slovenije pa so povezane osebe ter pravna oseba Apis M&D v istem obdobju odposlali 327 pošiljk v skupni vrednosti 12.367 evrov. Na upravi opozarjajo, da to predstavlja manjši del distribucije zdravil, ki je sicer po večini potekala preko posameznikov verjetno tudi članov čebelarskih društev.
Med analizo so bili ugotovljeni ostanki aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju, vendar je bilo ugotovljeno, da količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.

Pripravki vplivali tudi na med in satovje

Uprava je preverila, kako je to nelegalno zdravilo vplivalo na med in varnost potrošnikov. Avgusta letos je zato izvedla poseben nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih snovi v vosku in medu, in sicer pri čebelarjih, pri katerih je bil na podlagi seznama prejetih pošiljk postavljen utemeljen sum, da so prejemali in uporabljali te preparate. Analize so opravili pri 20 čebelarjih. Poudarek je bil na pregledu evidenc zdravljenja čebel in vpisih v dnevnik veterinarskih pregledov ter na podatkih o zamenjavi satnic, prav tako so odvzeli vzorce medu ter satja z medom.

Zaskrbljujoči rezultati vzorčenja:

V okviru nadzora je bilo odvzetih 20 vzorcev medu ter 21 vzorcev satja z medom. Pri posameznem čebelarju je bil odvzet vzorec medu, ki je bil namenjen na trg, ter vzorec satja z medom iz čebelnjaka.

Čelar · Objavljeno: 17 Dec 2015 07:04 Naslov sporočila:

Čudežne palčke z Vrhnike zamajale ugled čebelarjev in sprožile dvome o varnosti medu

Vir: DNEVNIK
Tatjana Pihlar
17. december 2015

Inšpektorji so ugotovili, da je v zadnjih dveh letih vsaj četrtina čebelarjev v Čebelarstvu Debevec na Vrhniki kupila zdravila, ki so tam nastajala ilegalno in so vsebovala celo prepovedana fitofarmacevtska sredstva.
Zanimivo je, da si čebelarji po spletu že vsaj deset let dopisujejo, kako uporabljajo palčke z Vrhnike, in drug drugega sprašujejo, kaj je v njih.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je potrebovala debelih pet mesecev, da je po našem vztrajnem »priganjanju« razkrila ugotovitve racije, ki jo je 16. julija letos skupaj s kriminalisti in finančno inšpekcijo opravila pri Čebelarstvu Debevec na Vrhniki. V poročilu, ki se po mnenju nekaterih čebelarjev bere kot kriminalka, med drugim piše, da so inšpektorji pri Debevcu odkrili priročen laboratorij za nelegalno proizvodnjo zdravil za čebele in trinajst različnih vrst fitofarmacevtskih sredstev, ki so v Evropski uniji prepovedana.

Je slovenski med varen?

Med prepovedanimi snovmi je bila tudi kemikalija rotenon, ki jo raziskave povezujejo s parkinsonovo boleznijo, v Papui Novi Gvineji pa so ljudje z rotenonom delali celo samomore. Inšpektorji so tudi ugotovili, da je palčke za varojo pri Debevcu v zadnjih dveh letih kupilo več kot dva tisoč čebelarjev ali četrtina vseh v državi. Nekaterim od njih so odvzeli vzorce medu in satja ter tudi v njih našli ostanke kemije, resda pod mejo, ki pomeni tveganje za zdravje ljudi. Kljub temu v inšpekcijskem poročilu piše: »Uživanje medu, ki izvira iz tistih čebelnjakov, kjer čebelarji uporabljajo kemična sredstva, pa ta niso registrirana, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi.« To bi moral biti alarm predvsem za predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča in kmetijskega ministra Dejana Židana, ki svojo samopromocijo gradita na tradicionalnem slovenskem zajtrku, na katerem otrokom v vrtcih in šolah brezplačno strežejo tudi med slovenskih čebelarjev. Po aferi Debevec se upravičeno poraja vprašanje, ali je to živilo res varno!

Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, je zaradi rezultatov hišne preiskave pri Čebelarstvu Debevec zaskrbljena. Prvič zato, ker so čebelarji množično uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoj brez jasnih navodil in jasne navedbe, katere sestavine vsebujejo. »To pomeni zmanjšanje imunske odpornosti čebel, ker so zdravila vsebovala določene insekticide, pa tudi povečevanje odpornosti varoj nanje,« pravi Bizjakova in dodaja, da so z laboratorijskimi analizami dokazali, da kemikalije, ki jih je Debevec uporabljal v zdravilih, s palčk prehajajo na vosek in od tam v med. »Če je v kozarcu medu tudi satje, ki izvira iz čebelnjakov, v katerih so čebele zdravili s palčkami z Vrhnike, bi to lahko ogrožalo zdravje ljudi,« navaja prva inšpektorica za varno hrano v državi.

Koktajl kemije

Bizjakova je tudi opisala, kako je potekala nelegalna proizvodnja zdravil za čebele na Vrhniki. Po ugotovitvah inšpektorjev so uporabljena kemična sredstva raztopili z navadnim tehničnim topilom in v to namakali palčke. »Največja perverzija je, da je Marko Debevec čebelarje vlekel za nos, saj jim je zdravilo prodajal kot rastlinski izvleček, čeprav je pri njegovi izdelavi uporabljal koktajl fitofarmacevtskih sredstev, ki so v Evropi v prepovedana, tudi pamitraz, ki je bil nelegalno uvožen iz Turčije,« poudarja inšpektorica.
Inšpektorji so zaradi vsega naštetega na okrajno sodišče v Cerknici proti Čebelarstvu Debevec vložili obdolžilni predlog zaradi suma pridobitve protipravne premoženjske koristi, ker naj bi tam nelegalno proizvajali in prodajali neregistrirano zdravilo, ker naj bi nelegalno uvažali kemikalije in uporabljali celo prepovedane snovi. Debevca sumijo tudi utaje davka, s čimer se ukvarja finančna uprava, vendar nam tam niso želeli razkriti nobenih podrobnosti. Povedali so le, da na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo odgovoriti. Inšpektorji za varno hrano so proti Debevcu spisali tudi kazensko ovadbo, ki je romala na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Glavni očitek v njej je sum kaznivega dejanja goljufije in zavajanja kupcev.

Kje so bili inšpektorji celo desetletje?

Zanimivo pa je, da si čebelarji po spletu že vsaj deset let dopisujejo, kako uporabljajo palčke z Vrhnike, in drug drugega sprašujejo, kaj je v njih. Zakaj se niso inšpektorji odzvali že prej? »Pridobiti smo morali dovolj dokazov, da smo lahko dobili odredbo sodišča za hišno preiskavo. Proizvodnja palčk je namreč potekala v zasebnih prostorih, ne v poslovnih, tja pa brez odredbe sodišča nismo mogli vstopiti,« je pojasnila Andreja Bizjak. TO JE VELIKA LAŽ!!!

Milan Vajda, odvetnik Marka Debevca, ki tudi sam čebelari, nam ugotovitev inšpektorjev včeraj ni želel komentirati, saj pravi, da s poročilom o hišni preiskavi, ki je potekala 16. julija, še ni seznanjen. Debevčeva proizvodnja zdravil za varojo pa se mu ne zdi sporna, četudi zanjo ni registriran. Nasprotno, meni, da si njegov klient nikakor ne zasluži, da ga preganjajo. »Leta 2008 je v Sloveniji padlo od 60 do 70 odstotkov vseh čebel. Zdravila, ki so jih predpisovali veterinarji, niso bila učinkovita. Kdor je uporabljal Debevčeve preparate, je čebele ohranil, drugim so propadle. Debevec, ki je velik strokovnjak (po odvetnikovih navedbah je veterinar, vendar s srednjo veterinarsko šolo, ne z diplomo v žepu, op. p.), je delal eksperimente na svojih čebelah in pogruntal je formulo za boj proti varoji. To je delovalo petnajst let, morda še več. To je bila javna skrivnost, tudi na Čebelarski zvezi Slovenije so to vedeli, celo veterinarji so pri njem zase kupovali zdravilo za varojo, zdaj se pa sprenevedajo,« poudarja Vajda.

V čebelnjaku gre tudi brez kemije

Janez Gregori je ugleden čebelar in velik borec proti zdravljenju čebel s kemijo. Je tudi predsednik Čebelarskega društva Kranjska Gora, kjer čebele že šestnajst let zdravijo le z naravnimi sredstvi. Trdi, da so pri tem zelo uspešni. »Imam 38 družin, vse so v optimalnem obsegu, ne prezimujem revežev. Kmet mora h kravam vsak dan, zakaj ne bi čebelar žrtvoval tri dni na leto za zdravljenje čebel z naravnimi sredstvi?« se sprašuje Gregori.

Čelar · Objavljeno: 17 Dec 2015 09:24 Naslov sporočila:

Vir: blog PLAGIATOR

četrtek, december 17, 2015
Med slovenskih čebelarjev NI oporečen in NI zdravju škodljiv! Zakaj visoki državni uradniki javno lažejo?

Zakaj je direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak sinoči v osrednjem dnevniku POP TV 24 UR lagala in grdo zavajala slovensko javnost, ko je v posnetem pogovoru z novinarji za navedeno oddajo povedala, da je ena tretina slovenskega medu oporečna in zdravju škodliva, ne vem. Ko sem slišal njeno izjavo sem takoj poiskal ter si ogledal rezultate analiz teh nesrečnih 20 čebelarjev pri katerih so bili odvzeti vzorci in ki bi naj več let zapored za zatiranje varoje uporabljali tiste Debevčeve palčke. Pretežno je bila najdena aktivna snov amitraz, ki je registriran in dovoljen za uporabo. Vsi vzorci, ki so to aktivno snov vsebovali, pa kažejo, da je bila vsebnost amitraza pod dovoljeno mejo in tako ne gre za oporečen med, ki bi bil zdravju potrošnikov kakor koli nevaren. Zakaj torej takša nesramna laž?

Prav tako je zanimivo kaj se je med ted tem, ko je Bizjakova v kamero izustila to nesramno laž, ki so jo objavili v dnevniku 24 UR in do njenega nastopa v živo na isti TV pri Urošu Slaku zvečer ob 23.20 uri dogodilo, ko vendarle skozi stisnjene zobe le izjavila, da med slovenskih čebelarjev ni oporečne in ni zdravju škodliv, ker so analize ogotovile vsebnosti pod dovoljenimi količinami. Vendar so mediji in javnost pograbili izjave iz njenega prvega nastopa in je danes celotna Slovenija prepričana, da je velika količina medu slovenskih čebelarjev oporečna ter zdravju škodljiva. Med potrošniki medu je ta njena prva izjava v TV dnevniku vzbudila strah in hudo nelagodje ter sprožila nezaupanje v slovenske čebelarje ter njihov med, še posebej, ker se je potem našel nek tip, ki je na TV nakladal nekaj o hormonskih motilcih ter hudi škodljivosti za otroke. V obeh TV oddajah na POP TV in v drugih medijih, pa se je v tej zrežirani "slovenski medeni aferi" pojavilo še kar nekaj hudih in zelo zavajajočih laži.

Ena od teh je, da je Debevc iz Vrhnike, te svoje palčke namočene v koktelj različnih aktivnih snovi prodajal le zaupanja vrednim čebelarjem za katere je bil prepričan, da o tem ne bodo nikjer ter nikomur nič govorili. Velika laž! Čebelar in čebelarski podjetnik Debevc je več let zapored te kartonske palčke prodajal povsem javno, jih javno na svoji spletni strani tudi predstavljal in jih je predstavljal in prodajal tudi na čebelasrkem sejmu v Celju. Kupil jih je lahko vsak čebelar v Sloveniji, če je to želel in če je menil, da bo lahko z njimi rešil svoje čebele. Predsednik čebelarske zveze Slovenije ( ČZS ) Boštjan Noč je sinoči na TV v prisotnosti Andreje Bizjak in direktorja Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ) kar dvakrat povedal, da je ČZS že pred leti kar nekjkrat pristojne državne institucije opozorila na te Debevčeve palčke in v svojih dopisih zahtevala, da se to sredstvo pregleda in če ni primerno prepove ali pa se Debevcu da dovoljenje za proizvodnjo in distribucijo med čebelarji. Pa se v vseh teh letih ni nič dogodilo in nuhče na to ni reagiral. Zakaj torej danes takšno veliko sprenevedanje začinjeno s kupom patoloških laži? Z vso osebno in pravno odgovornostjo lahko tukaj zapišem, da so že nekaj let za te Debevčeve palčke vedeli vsi od ČZS, NVI in njegovih terenskih veterinarjev zadolženih za zdravstveno varstvo čebel, da so zanje vedeli na Kmetijskem inštitutu Slovenije ( KIS ), pristojne inšpekcijske službe z njihovo direktorico Andrejo Bizjak na čelu, mnogi uradniki na kmetijskem ninistrstvu do slovenskih čebelarjev. Sam sem za te palčke vedel kar nekaj let in kar nekajkrat zasledil na spletu pisanja o njihovi predsatvitvi in oglaševanju. Nisem se jih poslužil, ker sem za svoje potrebe malega števila čebeljih družin vsa ta leta finančno zmogel nabavlajti registrirana sredstva za aztiranje varoje pri terenski veterinarki zadolženi za zdravstveno varstvo čebel in tudi zaradi tega, ker nisem verjel v njihovo učinkovitost in ker niso bila uradno dovoljena.

V tej novi "slovenski medeni aferi" nedolžnih ni. Svoj del odgovornosti nosijo vsi od vodstva ČZS, ki je po nagovoru KIS-a ter v španovini s kmetijskim ministrstvom in ministrom Dejanom Židanom, zrušilo enoten nacionalni program zatiranja varoje, ravno takrat, ko je ta začel dajati prve pozitivne rezultate in tako potem preusmeriti sredstva državnega proračuna v neke nikoli predstavljene raziskave na področju čebelarstva, ki naj bi jih opravlajl KIS. Svoj del in to ne mali, odgovornsoti nosi vodstvo tudi NVI, ki je seveda vsa ta leta še kako dobro vedelo kaj se na terenu dogaja in ni ukrepalo, ker jim je bilo zdravstveno varstvo čebel zadnje okrog katerega bi želeli izgubljati čas in si delati skrbi. Prav tako sta se še ne tako dolgo nazaj ČZS in NVI bodla okrog tega kdo je na terenu med čebelarji prvestveno odgovoren za zdravstveno varstvo čebel, oba organizirala neka predavanja, si metala polena pod noge, zagovarjala vsak svojo doktrino zatiranja varoje in vse to v škodo okrog deset tisoč slovenskih čebelarjev. Teh slovenskih čebelarjev, ki bodo danes nič posebej krivi in dolžni, po tej namerno sproducirani medeni aferi edini plačali velik davek.

Postavlja pa se mi resno vprašanje kdo vse in iz kakšnih razlogov stoji za to sfabricirano "medeno afero"? Kdorkoli že je, mu je potrebno priznati uspešnost mobiliziranja medijev in odgovornih državnih institucij ter njihovih vidnih predstavnikov v tem nesramno orkestriranem napadu na celotno slovensko čebelarstvo. Zanimivo je tudi, kako se je novinar POP TV Uroš Slak sinoči s svojimi vprašanji in trditvami trudil krivdo ter odgovornsot za povzročitev in posledice te "medene afere" v celoti zvaliti na ČZS in predsednika Boštjana Noča, Ki pa očitno na kaj takega niti ni bil pripravljen in se zaradi tega tudi ni uspel dovolj uspešno braniti. Če se že išče glavne krivce za to "medeno afero", jih je potrebno iskati na NVI, KIS, kmetijskem ninistrsvu in inšpekcijskih službah z Andrejo Bizjak na čelu in šele na koncu morebiti tudi še v ČZS.

Kdo bo sedaj po vsem tem slovenskim čebelarjem povrnil nastalo škodo, kdo bo kril stroške kampanje povrnitve zaupanja potrošnikov v med slovenskih čebelarjev in kdo bo končno prevzel odgovornost za ureditev razmer na področju zdravstvenega varstva čebel? Mogoče je enega razlogov za izvruh te "medene afere" iskati tudi v okoliščini, da so v ČZS pred vrati volitve predsednika in organov te organizacije. Vsekakor pa ne le tukaj, ker očitno gre v ozadju še za nekaj več in neke druge prikrite interese posameznikov, skupin in lobijev. Škoda povzročena slovenskim čebelarjem je ogromna in nekaj let bo potrebnih, da si bodo povrnili zaupanje slovenskih potrošnikov. V pogojih hude anarhije, ki na tem področju vlada v Sloveniji, se čebelarjem ne obetajo prav nič rožnati časi in skrajni čas je, da se njihova organizacija ČZS preneha ukvarjati z demagogijo in svetovnim reševanjem čebele, temveč naj se raje posveti reševanju slovenskega čebelarstva in hudih težav, ki ga že nekaj let pestijo. O tej temi bom v kratke vsekakor še pisal, ker o tem nekaj malega vem in nekatere zamolžane stvari poznem in skrajni čas je, da se začne o vsem tem javno govoriti in pisati.

Za zaključek tega zapisa pa bom ponovil to kar sem zapisal 19. junija ob letošnjih pomorih čebel s FFS, kjer prav tako v zelo čudni vlogi srečamo to isto direktorico Andrejo Bizjak:
Skrajni čas bi že bil, da šefici inšpektorjev gospe Andreji Bizjak nekdo ponudi kako drugo primerno delo, ki ga bo obvladala in pri opravljanju katerega bo lahko koristna ter si res zaslužila svojo plačo.

Nedvomno najbolj odgovorna oseba v tej celotni zgodbi pa je kmetijski minister mag. Dejan Židan, ker kot glavni igralci v tej nesrečni čebelasko-medeni zgodbi nasopajo resorji in v njih zaposleni odgovorni ljudje, ki vsi po vrsti spadajo pod okrilje njegovega ministrstva. Vključno s ČZS kateri se v celoti iz javnih sredstev financira svetovalna služba in še veliko kaj drugega.

MED SLOVENSKIH ČEBELARJEV JE NEOPOREČEN IN SI GA KAR VESELO PRIVOŠČITE! NE NASEDAJTE LAŽEM, KI JIH ŠIRIJO DOBRO PLAČANI VISOKI DRŽAVNI URADNIKI IN ZAUPAJTE ČEBELARJEM!

Čelar · Objavljeno: 17 Dec 2015 13:44 Naslov sporočila:

Vir: STA, 15.12.2015

UKC Ljubljana: Med zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij ni varen

Ljubljana, 17. decembra - Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali preparate podjetja APIS M&D z Vrhnike, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene snovi, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah.

Veterinarji so pri vzorcih medu in satja z medom odkrili prisotnost treh za zdravje škodljivih učinkovin - insekticidov amitraz in rotenon ter pesticida klorfenvinfos.

Strupeni rotenon je ekstrakt tropske rastline, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje.

Klorfenvinfos in amitraz sta hormonska motilca, ki že v majhnih količinah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteteo, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave raka.

Takšnega napada slovenski čebelarji še niso doživeli in samo vprašanje je, kako se bodo iz tega izvlekli. Nihče ni nič kriv, le Debevec in čebelarji. Sploh se nikomur več ne zdi pomembno, da sta se dve od zgoraj navedenih aktivnih snovi desetletja zakonito uporabljali in se amitraz še danes uporablja in je registriran. Svinjarija brez primere.

Čelar · Objavljeno: 17 Dec 2015 19:32 Naslov sporočila:

Vir: DELO, 17.12.2015

Afera je zamajala slovensko čebelarstvo
Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, ni varen.

Marjeta Šoštarič
čet, 17.12.2015

Ljubljana − Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je več kot pet mesecev po tem, ko so skupaj s policijo in inšpektorji Finančne uprave RS zaradi suma nezakonite proizvodnje in prometa s zdravili za čebele izvedli hišno preiskavo pri podjetju Apis M&D, družbi za proizvodnjo čebelarskih izdelkov in strokovno svetovanje z Vrhnike, objavila poročilo z ugotovitvami omenjene racije.

V njej so izdelovalcu Marku Debevcu, ki je tudi sam čebelar, zasegli okoli sto litrov različnih insekticidov in drugih kemikalij, iz katerih so v podjetju izdelovali in prodajali neregistriran pripravek za zdravljenje varoze z učinkovinami brez deklaracije. Inšpektorji so pred preiskavo opravili navidezen nakup pripravkov za zatiranje varoje, njihova kemična analiza pa je pokazala, da vsebujejo alkaloid rotenon, katerega uporaba je v EU prepovedana, saj ga povezujejo s parkinsonovo boleznijo.

Prodajal pod pretvezo, da je naravno

Uprava za varno hrano je zdaj z omenjenim poročilom podrobneje razkrila, da je podjetnik iz Vrhnike več let čebelarjem na črno prodajal paličice za zdravljenje bolezni čebel pod pretvezo, da vsebujejo le naravne sestavine. V resnici pa so bile v njih nevarne kemikalije.

Palčke, ki jih je UVHVVR pridobila z navideznim nakupom, so bile analizirane v nacionalnem referenčnem laboratoriju, analiza pa je pokazala, da so bile v vzorcu kartonskih paličk ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos ter rotenon.

Analiza je pokazala, da so palčke vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registrirana zdravila za zdravljenje varoje pa lahko vsebujejo samo eno, in sicer amitraz. Izmed ugotovljenih snovi je samo amitraz farmakološko aktivna snov, ki je dovoljena za uporabo v preparatih za zdravljenje čebel, uporaba rotenona in klorfenvinfosa za namen zdravljenja v EU kot drugod po svetu pa ni dovoljena.

Podjetje Apis je zavajalo kupce, saj je bilo v priloženem navodilu navedeno, da gre za zdravilo na osnovi rastlinskega alkaloida, pripravljenega iz tropske rastline. Navodilo tako neposredno napeljuje kupca, da gre za naravno snov in posledično naravno − nekemično − zatiranje zajedavca, še navajajo na upravi.

Nadzor tudi pri 20 čebelarjih

Poseben nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu so inšpektorji izvedli tudi pri čebelarjih, za katere so na podlagi podatkov o prejetih pošiljkah sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja APIS M&D.

Nadzor je doletel 20 čebelarjev, in sicer 4. in 5. avgusta. Odvzeli so jim 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom.

V desetih vzorcih satja oziroma 48 odstotkih so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V tistih vzorcih, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, so naknadno opravili tudi analizo medu iz satja, kjer so v 60 odstotkih oziroma šestih primerih ugotovili ostanke amitraza, a vrednosti niso presegale maksimalne vrednosti ostankov, ki so določene z evropsko uredbo.

V petih primerih oziroma 25 odstotkih vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, so prav tako zaznali prisotnost amitraza, vendar je bila tudi tu v vseh petih primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. V štirih od petih vzorcev medu, namenjenih na trg, v katerih so ugotovili amitraz, so dokazali tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku.

Dolgoletna zloraba

Uprava je na podlagi opravljenih pregledov ugotovila, da čebelarji v velikem deležu uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje varoje. Ostanke aktivnih učinkovin so ugotovili tako v medu kot v satju, vendar količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.
Po drugi strani pa izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa, aktivne učinkovine, ki se uporablja kot pesticid, iz satja lahko prešli tudi v telo, če bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom.

Inšpektorji so ugotovili, da je v zadnjih dveh letih vsaj četrtina čebelarjev v Čebelarstvu Debevec na Vrhniki kupila zdravila, ki so tam nastajala ilegalno in so vsebovala celo prepovedana fitofarmacevtska sredstva. Zanimivo je, da si čebelarji po spletu že vsaj deset let dopisujejo, kako uporabljajo palčke z Vrhnike, in drug drugega sprašujejo, kaj je v njih.

Zakaj se niso inšpektorji odzvali že prej? Dejstvo je namreč, da je Čebelarska zveza Slovenije s številnimi dopisi od leta 2002 dalje obveščala ministrstvo, naj zadevo preveri in legalizira, če ne gre za sporno sredstvo. Problematiko so po besedah Boštjana Noča preprosto hoteli urediti. Pa je bilo vse do letošnjega poletnega ukrepanja in sedanje objave poročila, ki na celotno slovensko čebelarstvo meče slabo luč, zaman. UKC Ljubljana: Med zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij ni varen.

Med zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij ni varen

Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je danes v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene stvari, ki so za zdravje nevarne že v majhnih količinah.

Veterinarji so odkrili prisotnost treh učinkovin, ki predstavljajo tveganje za zdravje − dovoljenega insekticida amitraz, prepovedanega pesticida klorfenvinfos in prav tako prepovedanega insekticida rotenon.
Kot je pojasnil Brvar, je rotenon ekstrakt tropske rastline, je strupen, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari predvsem možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. »Gre za bolezen, ki je podobna parkinsonovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan,« je dejal.

Hormonski motilci

Klorfenvinfos in amitraz sta medtem najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate).
»Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga,« je bil jasen Brvar.

Mejne koncentracije, ki se omenjajo, so po njegovih besedah arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehrambno industrijo, je še dejal in dodal: »Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktejl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo.«

Čelar · Objavljeno: 17 Dec 2015 19:39 Naslov sporočila:

Vir: ŽURNAL 24.SI

Vsi vzorci medu v zadnjih desetih letih so bili pod mejno vrednostjo
"Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga, " opozarja vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana.
J. Z., S. H. H. / Ljubljana
17. 12. 2015

Več kot dva tisoč čebelarjev je uporabljalo prepovedane pripravke za zatiranje škodljivcev pri čebelah, njihov med je oporečen, oporečnega pa naj bi bila kar tretjina slovenskega medu, je včeraj na podlagi poročila uprave za varno hrano poročala komercialna televizija.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je nad trditvijo ogorčen. "Noben nadzor v zadnjih desetih letih, ne interen ne eksteren, ni pokazal, da bi bil slovenski med neskladen s pravilnikom, trditev, da je oporečen ali da ni varen, je neutemeljena in zavajajoča," je povedal za naš portal.

Strokovnjak za zastrupitve: Zelo nevarno!

"Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga," pa je danes v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene snovi, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah. "Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti

Tudi pri mejni vrednosti hrana ni varna!Rotenon je ekstrakt tropske rastline in je strupen, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari predvsem možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. "Gre za bolezen, ki je podobna parkinsovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan," pravi strokovnjak za zastrupitve.

Klorfenvinfos in amitraz sta medtem najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate).

Pri dvajsetih čebelarjih, ki so bili prejemniki prepovedanih pripravkov, so opravili pregled medu in voska. Ostanki prepovedanih substanc so bili v polovici odvzetih vzorcev, ter v 60 odstotkih vzorcev satja, a niso presegale mejnih vrednosti, v četrtini vzorcev medu, ki so bili namenjeni za trg, pa so odkrili amitraz, a v vseh primerih pod mejno vrednostjo varnosti živila.
Brvar ob tem poudarja, da so mejne koncentracije arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehrambeno industrijo.

"Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktejl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo," opozarja Brvar.

Noč: Čebelarji so bili zavedeni

Predsednik Čebelarske zveze Noč meni, da so bili čebelarji v veliki meri zavedeni. Podjetje Apis M&D je namreč nedovoljene pripravke prodajalo kot naravne učinkovine rastlinskega izvora. "Marsikdo si misli, da je bolje kupiti nekaj naravnega, kot pa kemikalije," meni Noč. Dodaja, da je čebelarska zveza že pred desetimi leti pozvala državo, naj morebitne učinkovite rastlinske pripravke registrira, za druge pa uveljavi prepoved prodaje. "Gre prav za problem, ki je zdaj izbruhnil," pravi Noč, ki sicer ni bil stranka podjetja Apis M&D in opozarja, da je treba črnemu trgu stopiti na prste.
Nezakoniti pripravek se je uporabljal za zatiranje zajedalca na čebelah.

Filmska akcija inšpektorjev

Pripravek Apis M&D, ki je bil uradno naraven pripravek rastlinskega izvora za zatiranje varoje, v resnici je vseboval kar tri insekticide: amitraz, klorfenvinfos ter rotenon. Za uporabo je v EU dovoljen le amitraz, druga dva pa sta prepovedana.

Inšpektorji so ga kupili tudi sami in ga poslali v analizo, sledile pa so hišne preiskave. V njih so ugotovili, da so nekatere sestavine nelegalno uvozili iz Turčije, od leta 2013 pa so odposlali skoraj 2.500 pošiljk, a kot opozarjajo na upravi za varno hrano, so večino distribucije najverjetneje opravili posamezniki ali čebelarska društva.

Ostanke aktivnih učinkovin inšpektortji našli tako v medu kot v satju. Po navedbah uprave uprave za varno hrano in veterinarstvo količine ostankov v medu sicer ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov, medtem ko izdelki iz medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.

Čelar · Objavljeno: 17 Dec 2015 19:46 Naslov sporočila:

Vir.MMC

Desetletje prodajal prepovedane strupe čebelarjem
UKC Ljubljana: Sporni med ni varen za zdravje,
17. december 2015
zadnji poseg: 17. december 2015 ob 19:43
Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija/STA

Za zdravljenje varoje so nekateri čebelarji uporabljali prepovedane strupene kemikalije, ki so zdravju škodljive že v majhnih količinah. Sporni med bi morali umakniti, je prepričan Miran Brvar.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ovadila lastnika vrhniškega podjetja Apis Marka Debevca, ki je kar desetletje nezakonito izdeloval fitofarmacevtske izdelke za odpravo varoje pri čebelah in jih prodajal na črnem trgu, je za TV Slovenija poročala Barbara Renčof.

Mešanico je izdeloval iz že dve desetletji prepovedanih insekticidov, ki so zelo strupeni tudi za človeka, iz strupov, ki so jih v drugih podjetjih odpisali, ker so imeli pretečene roke. Medicinska stroka pravi, da je takšen med nevaren, Urad za varno hrano pa medtem miri, da ni tako hudo in da nevarni prepovedani insekticidi v majhnih količinah, ki so jih izmerili v vzorcih medu, niso usodni.

Debevec je preparat mešal v zasebnih prostorih, kamor inšpektorji niso imeli dostopa. Ker je bil pri prodaji izredno previden so inšpektorji šele z delom pod krinko kupili strup Apisa in tako prišli do dokazov za kazensko ovadbo.

Seznama čebelarjev, ki so kupovali strupe ni
Podatkov o tem, koliko čebelarjev je uporabljalo nevaren preparat vrhniškega podjetnika na Upravi nimajo, a očitno veliko, glede na to da je v manj kot dveh letih samo po pošti prodal za več kot 140 tisoč evrov prepovedane mešanice insekticidov. Ker seznama ni, zdaj ob nakupu vsak sam odloča o tem, ali zaupa svojemu čebelarju, je še poročala Renčofova.

Nadzor odkril strupene snovi

Veterinarji so pri poletnem nadzoru vzorcev medu in satja z medom, ki so jih odvzeli 20 čebelarjem, odkrili vsebnost treh strupenih učinkovin, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje – dovoljenega insekticida amitraz, prepovedanega pesticida klorfenivinfos in prav tako prepovedanega insekticida rotenon.

Vodja Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana Miran Brvar je v izjavi za javnost pojasnil, da je rotenon, izvleček tropske rastline, strupen, zavre namreč celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar škoduje predvsem možganskim celicam, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. "Gre za bolezen, ki je podobna parkinsonovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan," je opozoril in poudaril, da sporni med ni varen in da ga je treba izločiti iz prometa.

Hormonski motilci v medu

Pri klorfenvinfosu in amitrazu gre za hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročata prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni, kot je rak dojke ali prostate. "Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga," je bil pojasnil Brvar.

Sporna določitev mejnih koncentracij

Mejne koncentracije so po Brvarjevih besedah arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, kot je živilska ter fitofarmacevtska industrija, je poudaril Brvar in dodal: "Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktajl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo."

Koncentracije v medu varne, v satju ne

Veterinarji uprave za varno hrano in veterinarstvo so poleti po ugotovljenih nepravilnostih v družbi APIS M & D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, opravili nadzor pri 20 čebelarjih, ki so jim odvzeli 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom ter preverili vsebnost aktivnih in pomožnih snovi ter organskih spojin v vosku in medu.

Ugotovili so, da velik delež čebelarjev uporablja neregistrirane preparate za zdravljenje varoje; varoja je pršica zajedavka, ki mori čebele. Ostanke učinkovin so našli tako v medu kot v satju, a po navedbah uprave količine najdenih ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov. Izdelki iz medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, pa lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, so ugotovili.

Čelar · Objavljeno: 17 Dec 2015 19:51 Naslov sporočila:

VIR: DELO IN DOM

Med zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij ni varen

Besedilo: K. Ž./STA
17. 12. 2015

Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je danes v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene stvari, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah.

Veterinarji so pri poletnem nadzoru vzorcev medu in satja z medom, ki so jih odvzeli 20 čebelarjem, odkrili prisotnost treh učinkovin, ki predstavljajo tveganje za zdravje - dovoljenega insekticida amitraz, prepovedanega pesticida klorfenvinfos in prav tako prepovedanega insekticida rotenon.
Kot je pojasnil Brvar, je rotenon ekstrakt tropske rastline, je strupen, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari predvsem možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. "Gre za bolezen, ki je podobna parkinsovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan," je dejal.

Klorfenvinfos in amitraz sta medtem najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate).
"Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga," je bil jasen Brvar.
Mejne koncentracije, ki se omenjajo, so po njegovih besedah arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehrambeno industrijo, je še dejal in dodal: "Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktejl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo."

Ostanki aktivnih učinkovin prisotni tako v medu kot v satju

Veterinarji uprave za varno hrano in veterinarstvo so poleti po ugotovljenih nepravilnosti v družbi APIS M&D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu opravili nadzor pri 20 čebelarjih, ki so jim odvzeli 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom.
V desetih vzorcih satja oz. 48 odstotkih so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V tistih vzorcih, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, so naknadno opravili tudi analizo medu iz satja, kjer so v 60 odstotkih oz. šestih primerih ugotovili ostanke amitraza, a vrednosti niso presegale maksimalne vrednosti ostankov, ki so določene z evropsko uredbo.

V petih primerih oz. 25 odstotkih vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, so prav tako zaznali prisotnost amitraza, vendar je bila tudi tu v vseh petih primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. V štirih od petih vzorcev medu, namenjenih na trg, v katerih so ugotovili amitraz, so dokazali tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku.

Uprava je na osnovi opravljenih pregledov ugotovila, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje varoje. Ostanke aktivnih učinkovin so ugotovili tako v medu kot v satju, vendar količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.
Po drugi strani pa izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa, aktivne učinkovine, ki se uporablja kot pesticid, iz satja lahko prešli tudi v telo, če bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom.

Na upravi izpostavljajo tudi, da preparati, katerih priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin in ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavlja tveganje, saj se zvišuje odpornost povzročitelja varoje na omenjene spojine, to pa pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoje, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin.

Opozarjajo tudi, da čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na spletu. Kot so zapisali, na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije niso našli jasnega in nedvoumnega sporočila, naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec.

Čelar · Objavljeno: 18 Dec 2015 05:35 Naslov sporočila:

VIR: spletna stran ČZS, 18.12.2015

Objavljano izjavo ČZS za javnost glede poročila in izjav UVHVVR (17. 12. 2015).

JANEZ POSEDI: »VES MED PRIDELAN V SLOVENIJI JE VAREN«

Dne 17. 12. 2015 se je na izredni seji sestal Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije (UO ČZS). V prvem delu seje so se članom pridružili tudi predstavniki Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR) direktor dr. Janez Posedi, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ter vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva dr. Jernej Drofenik.

Predstavniki UVHVVR so podali pojasnila glede poročila o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015 ter izjav njenih predstavnikov v medijih.

Direktor UVHVVR Posedi je UO ČZS jasno sporočil, da je med pridelan v Sloveniji popolnoma varno živilo in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
Direktorica inšpekcije Bizjakova je izjavila, da je njena izjava v oddaji 24 ur na POP TV na sporedu ob 19. uri vzeta iz konteksta in kot taka zavajajoča. To potrjuje javno objavljeno poročilo UVHVVR z dne 16. 12. 2015.
ČZS ne podpira uporabe nedovoljenih sredstev za zatiranje varoj.
ČZS obsoja zavajanje čebelarjev s strani podjetja APIS M&D glede sestavin pripravka za zatiranje varoj.

ČZS zahteva prevzem odgovornosti za podajanje neutemeljenih in tendencioznih javnih izjav glede varnosti slovenskega medu. ( Od koga se to zahteva?)

ČZS – Javna svetovalna služba v čebelarstvu (ČZS, JSSČ) ves čas daje velik poudarek zagotavljanju varnih čebeljih pridelkov. S tem namenom je v letu 2003 sprejela in uveljavila doktrino o sonaravnem zatiranju varoj in v skladu z njo čebelarje izobražuje in usposablja ter izvaja tudi druge številne dejavnosti v tej smeri (glej spodnjo prilogo).

ČZS, JSSČ si želi tvornega sodelovanja s pristojnimi službami na področju zdravstvenega varstva čebel.

PRILOGA K IZJAVI ZA JAVNOST O POROČILU UVHVVR

Navedbe in izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da »čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na medmrežju – na spletni strani nevladnega združenja čebelarjev (Čebelarska zveza Slovenije) ni bilo najti jasnega in nedvoumnega sporočila, da naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec«, so neutemeljene in neresnične.

V nadaljevanju podajamo nabor člankov, gradiv, usposabljanj, ki jih je ČZS, JSSČ preko svetovalcev specialistov in terenskih svetovalcev objavljala in izvajala v preteklih letih, kot tudi na osebnih svetovanjih opozarjala čebelarje na pomembnost pridelave varne hrane in produktno odgovornost posameznika, ki je med drugim odvisna tudi od uporabe registriranih sredstev in zdravil za zatiranje varoj.

1. VSEBINE, KI SO OBJAVLJENE NA SPLETNI STRANI WWW.CZS.SI:

Knjiga Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP http://www.czs.si/Upload/files/Smernice_2015.pdf, ki jih je 16. marca 2006 potrdila Veterinarska uprava Republike Slovenije. V marcu 2012 so bile Smernice posodobljene, posodobitve Smernic so bile s strani Veterinarske uprave Republike Slovenije potrjene dne 11. 4. 2012. Smernice so bile prenovljene in potrjene s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dne 19.03.2015.

Citat iz poglavja 4.6.1.:
Za zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, se lahko uporablja samo dovoljena in/ali registrirana sredstva in zdravila. ( Zakaj se ČZS za nekaj opravičuje in nekaj dokazuje, ko pa je za zdravstveno varstvo čebel pristojen in zadolžen edino NVI?(

SPLOŠNE ZAHTEVE

- Pri uporabi dovoljenih in/ali registriranih sredstev in zdravil mora čebelar dosledno upoštevati navodila proizvajalca sredstev in zdravil ter lečečega veterinarja.

- Čebelje bolezni, ki jih moramo zatirati po zakonu (npr. huda gniloba), zatiramo natančno po navodilih pooblaščenih služb (npr. UVHVVR, NVI …).

- Če se pojavi bolezen ali znaki na podlagi katerih se sumi, da so čebele zbolele ali poginile zaradi bolezni, mora čebelar o tem takoj obvestiti lečečega veterinarja (strokovnega delavca NVI odgovornega za zdravstveno varstvo čebel).

- Ostanki učinkovin uporabljenih zdravil v čebeljih proizvodih, ki so namenjeni prehrani ljudi, ne smejo preseči MVO (MRL - najvišje mejne vrednosti ostankov).

- Zdravila za zatiranje bolezni čebel se mora shranjevati in uporabljati po navodilih proizvajalca oziroma lečečega veterinarja in tako, da ne puščajo v medu nobenih tujih okusov ali vonjev. Neporabljena zdravila se mora neškodljivo odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje okolja.

- Čebelar mora v dnevnik veterinarskih posegov (dnevnik) sproti vpisati vsakokratno dajanje zdravil in hraniti dnevnik in dokazila o nabavi zdravil za zdravljenje čebel v skladu s predpisi.

Opomba:
- Pri uporabi zdravil, ki vsebujejo učinkovine, kot so organske kisline, se moramo držati navodil, tako da se stopnja kislosti medu čim manj umetno spremeni, kar pomeni, da ne sme preseči maksimalne dovoljene količine prostih kislin kot jih določa Pravilnik o medu (Ur. l. RS 4/11, 9/15 ) (v 1 kg medu ne sme biti več kot 50 meq prostih kislin, v pekovskem medu pa največ 80 meq prostih kislin).

- Izogibamo se zdravil in sredstev, ki puščajo ostanke v čebeljih pridelkih.

PRIPOROČILA

- V medu in ostalih čebeljih pridelkih, namenjenih za prehrano ljudi, naj ne bo ostankov učinkovin za zatiranje bolezni in škodljivcev čebel.

- Pred uporabo različnih zdravil in drugih sredstev naj se čebelar o nujnosti, o načinu in času uporabe le-teh, predhodno posvetuje s pooblaščeno službo (veterinar).

- V času med tretiranjem čebel z zdravili oz. njihovimi učinkovinami, ki puščajo ostanke v vosku (na primer zatiranje čebeljih bolezni in drugih škodljivcev z nekaterimi kemijskimi sredstvi) naj v panju ne bo nobenih satov za pridobivanje medu, medišča je torej potrebno prej izprazniti oz. se glede tega predhodno posvetovati z lečečim veterinarjem.

Tehnološki nasveti za pridobivanje varnega in kakovostnega medu ter označevanje medu http://www.czs.si/Files/promocija30.pdf in so jih na usposabljanjih fizično prejeli udeleženci usposabljanj.

Čelar · Objavljeno: 18 Dec 2015 06:10 Naslov sporočila:

Vir: MK, Uprava za avrno hrano

Številka: U0617-1/2015/206
Datum: 16.12.2015

Zadeva: Poročilo o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015

Zaradi več informacij in prijav, da podjejte Apis M&D d.o.o. prodaja pripravke za zatiranje parazita Varroa destructor pri čebelah, je UVHVVR septembra 2014 imenovala posebno skupino uradnih veterinarjev z namenom, da prouči primer in zbere vse potrebne podatke in dokaze o zadevi. Pri rednem nadzoru v poslovnih prostorih podjetja namreč ni bilo mogoče ugotoviti proizvodnje substanc ali drugih aktivnosti, ki bi kazale na razširjenost dejavnosti.

Podjetje Apis M&D d.o.o. in odgovorno osebo tega podjetja je v preteklosti takrat pristojna Veterinarska uprava RS že večkrat obravnavala zaradi nelegalne distribucije zdravil in drugih pripravkov ter zaradi neregistrirane dejavnosti proizvodnje, skladiščenja in dajanja na trg posamičnih krmil in krmnih mešanic za čebele.

Posebna skupina uradnih veterinarjev je do pomladi 2015 pridobila dovolj podatkov, da je ugotovila lokacije proizvodnje, način naročanja pripravkov, način distribucije in način plačevanja naročenih zdravil.

Ker je bilo potrebno dobiti tudi podatke o tem, kako se širi prodaja oziroma informacija o pripravkih iz te proizvodnje, so uradni veterinarji dvakrat sodelovali tudi na izobraževanjih, ki sta jih organizirali Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu. Namen je bil ugotoviti, ali čebelarji dobijo prave informacije glede izbire sredstev za zatiranje varoje. Uradni veterinarji so ugotovili, da čebelarji ne dobijo nasvetov o uporabi izključno registriranih sredstev za zatiranje varoje, kadar se odločijo za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje varoje (in ne samo api-tehničnih ukrepov).

Uradni veterinarji so junija 2015 v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru v podjetju Apis M&D d.o.o. opravili navidezni nakup pripravka »KARTONSKE PALIČICE ZA ODSTRANJEVANJE VARROE«. Paličice so bile zapakirane v aluminijasti ovoj in priložena so jim bila navodila. V navodilih je bil podrobno opisan potek zdravljenja ter navedeno, da je zdravilo narejeno na podlagi rastlinskega alkaloida. Na navodilu je poleg informacij o uporabi zdravila bila navedba o odgovornosti uporabnika zdravila, torej čebelarja in ne podjetja, ki je zdravilo izdelalo in dalo v uporabo, kar je v nasprotju z zdravili, ki imajo dovoljenje za promet v RS, kjer proizvajalec jamči za kakovost določenega zdravila. Pripravek – palčke, ki jih je UVHVVR pridobila z navideznim nakupom, so bile analizirane v nacionalnem referenčnem laboratoriju.

Analiza z dne 28.7.2015 je pokazala, da so bile v vzorcu kartonskih paličk ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos ter rotenon. Iz samega analiznega izvida sledi, da so palčke vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registriranazdravila za zdravljenje varoe pa lahko vsebujejo samo eno (amitraz) izmed najdenih aktivnih snovi v paličkah. Hkrati je potrebno izpostaviti, da zaradi različnih načinov delovanja posamezne snovi, najdene v paličkah ni mogoče ugotoviti kakšno delovanje ima mešanica vseh treh aktivnih snovi skupaj. Izmed ugotovljenih snovi je samo amitraz farmakološko aktivna snov, ki je dovoljena za uporabo v preparatih za zdravljenje čebel, uporaba rotenona in klorfenvinfosa za namen zdravljenja v EU kot drugod po svetu pa ni dovoljena. Mejna vrednost za amitraz v medu je določena z Uredbo Komisije št. 37/2010, pri čemer je mejna vrednost za živila za klorfenvinfos in rotenon določena kot privzeta vrednost (0,01 mg/kg) skladno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 396/2005. Navodilo priloženo paličkam vsebuje navedbo, da gre za zdravilo na osnovi rastlinskega alkaloida pripravljenega iz tropske rastline. Z analizo je bila potrjena prisotnost rotenona, ki se ga pridobiva iz omenjene rastline. Navodilo neposredno napeljuje kupca, da gre za naravno snov in posledično naravno- nekemično - zatiranje zajedavca.

Amitraz je aktivna substanca več registriranih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za zatiranje varoj kot so Varidol, Apivar in drugi. Snov pa ni dovoljenja v kmetijski proizvodnji kot fitofarmacevtsko sredstvo na območju EU že od leta 2004, predvsem zaradi negativnih toksikoloških lastnosti, predvsem nevrotokisčnosti.

Klorfenvinfos je organoklorna spojina, ki se najpogosteje uporablja kot insekticid in akaricid. V EU ni dovoljen kot fitofarmacevtsko sredstvo in ima status Not Approved (Uredba 2076/2002), dovoljen pa je v tretjih državah. Kot pesticid od leta 1991 ni dovoljen v ZDA, dovoljen pa je delno v Avstraliji kot veterinarski pripravek. Prav tako je ADI (dovoljeni dnevni vnos) določen zelo nizko in sicer na vrednosti 0,0005mg/kg, pri čemer ARfD (akutni dnevni vnos) ni določen. To pa ne pomeni, da snov ni akutno toksična za ljudi, predvsem ob upoštevanju dejstva, da imajo podobne snovi »organofosforni insekticidi«, ki so bile ocenjene pred kratkim, določeno ARfD; pri tem je potrebno izpostaviti, da je bil pregled snovi opravljen leta 1994, ko se ARfD še niso standardno določale. Študij o akutni toksičnosti pri ljudeh ne obstaja, pri kronični izpostavljenosti pa je znano, da je kancerogen, genotoksičen in teratogen. Splošna ocena, ki bi jo pripravile institucije kot je EFSA, ni na voljo, predvsem ob upoštevanju dejstva, da se snov v EU ne uporablja, ne kot pesticid v kmetijstvu, kot tudi ne na ostalih področjih varnosti hrane. V EU se proizvajalci nikoli niso odločili za registracijo tega pripravka, najverjetneje ravno zaradi dejstva, ker bi takšno mnenje pokazalo pomanjkljivosti klorfenvinfosa s stališča varovanja zdravja ljudi kot tudi vpliva na okolje. MRL za med je določen skladno z Uredbo 396/2005 in sicer kot privzeta vrednost 0,01 mg/kg, ki predstavlja tudi mejo analitskega določanja.

Rotenon je naravna snov, pridobljena iz tropskih in subtropskih rastlin rodov Derris in Lonchocarpus, ki jih gojijo v Indiji ter Srednji in Južni Ameriki. Tovrstne rastline so znane že stoletja in imajo insekticidne in akaracidne lastnosti. Predvsem iz koreninskih delov, ki jih posušijo in zmeljejo, pridobivajo bel prašek in ga potem uporabljajo kot insekticid ali akaricid. Lahko ga tudi ekstrahirajo z različnimi topili. Rotenon je zelo strupen za nekatere vrste rib, zato ne sme uhajati v vodo. Rotenon je na območju EU prepovedan od leta 2008 za uporabo kot insekticid v kmetijstvu, prav tako je prepovedana njegova uporaba v ekološkem kmetijstvu, kar se je do sedaj napačno navajalo.

Raziskave povezujejo rotenon s Parkinsonovo boleznijo. Na insekte deluje tako, da jih paralizira. V organizmu ima sistemski učinek, saj zaradi visoke hidrofobnosti z lahkoto prehaja skozi biološke membrane. Pri živalih, ki so bile izpostavljene rotenonu, so ugotovili poškodbe motoričnih dopaminergičnih nevronov ter motnje gibanja in stoje, ki so značilne za Parkinsonovo bolezen. V prebavilih sesalcev se rotenon slabo resobira, poleg tega pa draži sluznico in zelo hitro izzove bruhanje. V poskusih na glodavcih so ugotovili, da so ti pri dolgotrajnem hranjenju slabše priraščali, pri podganah pa so ugotovili še tumorje. Rotenon povzroča tudi zmerno tveganje za ljudi, ki so mu zaradi svojega poklica izpostavljeni dlje časa. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so pri delavcih, ki so brez zaščitne obleke delali z rotenonom, ugotavljali dermatitis in konjuktivitis. Obstajajo tudi poročila o nesrečah pri otrocih, ki so zaužili velike količine rotenona. Znano je, da so ljudje na Papui Novi Gvineji z rotenonom delali samomore. Obstajajo pa tudi poročila, da zaužitje rotenona nima zaznavnih toksičnih učinkov. Je pa rotenon v kemijskem smislu zelo nestabilna snov in zelo hitro razpada, ob povečani temperaturi pa je degradacija snovi še hitrejša.

Dne 16. 7. 2015 je bila na podlagi Odredbe Okrajnega sodišča v Cerknici opravljena hišna preiskava v poslovnih prostorih pravne osebe na Vrhniki na Opekarski cesti 16. Ob hišni preiskavi je bil na jugozahodnem delu objekta najden priročni laboratorij za proizvodnjo zdravil proti varoji. V prostoru je bila najdena velika količina praznih, že porabljenih ter polnih originalnih in sekundarnih embalažnih enot fitofarmacevtskih sredstev, katerih aktivne substance amitraz, klorfenvinfos, tefrozin ter rotenon so bile v ustreznih razmerjih in količinah uporabljene za proizvodnjo zdravil v obliki kartonskih trakov dimenzije 22,5 x 4,2 cm, ki so bili nosilci učinkovin. Pri proizvodnji trakov se je uporabljal aromatski ogljikovodik ksilen kot topilo za navedene učinkovine. Proizvodnja zdravil je potekala v nerjavečih posodah, v katerih se je predhodno narezane kartonske trakove dimenzij 22,5 x 4,2 cm vložilo v naprej pripravljeno raztopino učinkovine, raztopljene v aromatskem ogljikovodiku ksilenu. Kartonski trakovi so vpili raztopino skupaj z insekticidnimi učinkovinami amitrazom, klorfenvinfosom ter rotenonom. Po končanem vpijanju so se kartonski trakovi vložili v plastificirane aluminijaste vrečke, ki so se z aparatom za varjenje plastike neprodušno zaprli. Vsako aluminijasto pakiranje je bilo opremljeno s številko, ki je ustrezala številu z insekticidi prepojenih kartonskih trakov v pakiranju. V nadaljevanju so bila različna aluminijasta pakiranja vstavljena v PVC vrečke, ki so bila opremljena z imenom oziroma vzdevkom naročnika ter na vrečko pripisano, koliko trakov je v različnih aluminijastih pakiranjih. V vrečke je bilo dodano navodilo za rokovanje z zdravilom. Da se je pri pravni osebi dejansko opravljala proizvodnja zdravil, dokazujejo navodila »KARTONSKE PALIČICE ZA ODSTRANJEVANJE VAROE«, ki so bila vstavljena v PVC vrečke z aluminijastimi pakiranji zdravila za posamezne naročnike. Analiza vzorca, ki je bil odvzet tekom hišne preiskave iz aluminijastega pakiranja, na katerem je bil napis 30, na PVC vrečki pa je bil napis PETERCA 30, je pokazala, da gre za aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos in tefrozin, ki je strukturno soroden rotenonu. Kot je bilo že navedeno je rotenon kemijsko nestabilna snov in zelo hitro razpada, kar se je v analiznem smislu odrazilo na način, da zdravilo sploh ni vsebovalo učinkovine rotenon, ampak njen razgradnji produkt » tephrosin«, katerega insekticidno delovanje ni poznano. To pomeni, da so tako imenovano naravno zdravilo, sploh ni vsebovalo učinkovine rotenon, ampak izključno sintetična kemična sredstva.

V analizi pa so bile ugotovljene še druge snovi, ki so posledica načina priprave in pakiranja zdravila, in sicer:
Organsko topilo:
Ksilen,
Naftalen,
Nečistoče v organskem topilu:
Etilbenzen,
Trimetilbenzen,
Pentametilbenzen,
Metilnaftalen,
Dimetilnafatlen.
Snovi, ki so posledica neustreznega pakiranja:
Dimentilftalat
Dimetilftalat je kemisjka snov, ki se uporablja pri proizvodnji plastike, kot inhibitor kemijske reakcije. Glede na zelo negativne kemijske lastnosti (dokazani motilec hormonskega ravnovesja), ga je prepovedano uporabljati v vseh plastikah, ki pridejo v stik z živili. V tem primeru je zaradi uporabe plastificirane folije v katero so bile palčke pakirane, prišlo do raztaplajnaj dimetilftalata iz plastike v organsko topilo.

Snovi, ki naj bi bile učinkovine:

Amitraz,
Klorfenvinfos in,
Tefrozin (razgradnji produkt rotenona)

Iz analiznega izvida je razvidno, da preparat, poleg “učinkovin” vsebuje tudi veliko snovi, ki so posledica neustrezne proizvodnje ali pakiranja. Gre za snovi, ki iz vidika proizvodnje zdravil ne izpolnjujejo pogoj čistosti - ”farmakološka čistost”, niso ustrezno pregledane in lahko imajo posledično negativni vpliv na uporabnika zdravil in tudi varnost živila. Torej je uporaba dovoljenih zdravil pomemba predvsem iz vidika kakovosti in varnosti proizvoda za katerega je odgovoren proizvajalec.

V času hišne preiskave je bilo v prostorih pravne osebe najdenih tudi 5 pločevinastih sodov, vsak volumna 25 l, v katerih je bila hlapljiva prozorna tekočina. Analiza tekočine je pokazala, da je šlo za organsko topilo, ki je vsebovalo etilbenzen ter ksilen, ki se je uporabljal pri proizvodnji zdravil proti varoji. O obsegu in organiziranosti proizvodnje priča dejstvo, da je bilo v priročnem laboratoriju pravne osebe v času hišne preiskave hkrati v proizvodnji cca. 4245 enot zdravila (trakov). Narezanih in v naprej pripravljenih je bilo 17 PVC zabojnikov trakov dimenzije 22,5 x 4,2 cm, kar po oceni predstavlja cca 83.000 enot nosilcev zdravila, ki so bili pripravljeni za nadaljnjo proizvodnjo. Najdenih je bilo tudi 13 originalnih pakiranj plastificiranih aluminijastih vrečk v kartonskih škatlah, ki so bile namenjene za pakiranje zdravil.

Pri hišni preiskavi je bilo v priročnem laboratoriju najdeno fitofarmacevtsko sredstvo Pamitraz, katerega aktivna substanca amitraz se je uporabljala za izdelavo zdravil proti varoji. Fitofarmacevtsko sredstvo Pamitraz je bilo uvoženo iz Turčije. Besedilo na ovojnini Pamitraza je napisano izključno v turškem jeziku, kar pomeni, da sredstvo ni bilo vneseno na teritorij Evropske unije na legalen način, saj bi bilo v tem primeru besedilo na ovojnini sredstva napisano v enem od jezikov Evropske unije. Pamitraz prav tako ni na seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo dovoljenje za uporabo v Republiki Sloveniji, ki se vodi pri UVHVVR. Da je bila aktivna substanca amitraz res uporabljena za proizvodnjo zdravil proti varoi, dokazuje analiza vzorcev, ki so bili odvzeti med hišno preiskavo iz aluminijastega pakiranja, na katerem je bil napis 30, na PVC vrečki pa je bil napis PETERCA 30. V vzorcu so bile ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos in tepfozin, ki je strukturno soroden rotenonu. Med hišno preiskavo so bili odvzeti tudi vzorci trakov, ki so bili v priročnem laboratoriju v proizvodnem procesu in so bili najdeni v nerjavečih posodah. V vzorcu so bile ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos in tepfozin, ki je strukturno soroden rotenonu.

Poleg navedenega sredstva, ki je v EU nedovoljeno, pa je bilo ugotovljenih več sredstev, v večini primerov fitoframacevtskih sredstev, ki so se uporabljale za izdelavo zdravila. V vseh primerih gre za v EU prepovedana fitofarmacevtska sredstva, posledično to pomeni, da je večini sredstev že potekel rok uporabe, glede nato, da se v EU za ta namen rabe ne smejo uporabljati.

Poudariti je potrebno, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter ostalimi deležniki na področju čebel, vlaga izjemen napor v pravilno rabo dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu tudi v izogib pomorom čebel.
Tabela: pregled zaseženih kemikalij

Zaradi dokazovanja obsega pretekle proizvodnje in prometa s pripravki je UVHVVR dne 27.7.2015 pozvala DPD, d.o.o., kurirsko in paketno distribucijo iz Ljubljane ter Pošto Slovenije d.o.o., naj posredujeta podatke o odpremi pošiljk z odkupnino v letih 2013, 2014 in 2015 za iste stranke, in sicer za gospodarsko družbo Apis M&D, d.o.o. , in z njo povezanih oseb na različnih naslovih: Čuža 7, 1360 Vrhnika, Mokrice 19, 1360 Vrhnika in Opekarska cesta 16, 1360 Vrhnika.

Iz podatkov, ki jih je poslala DPD, d.o.o., je razvidno, da so povezane in odgovorne osebe Apis M&D d.o.o. v letih 2013, 2014 ter do 16. 7. 2015 odposlale 2147 poštnih pošiljk z odkupnino na različne naslove v Republiki Sloveniji. Skupna vrednost pošiljk je znašala 124.878,71 eurov. Preko Pošte Slovenije. d.o.o. pa so povezane osebe ter pravna oseba Apis M&D, d.o.o. v istem obdobju odposlali 327 pošiljk v skupni vrednosti 12.367.98 eurov. Navedeni promet predstavlja manjši del distribucije zdravil, ki je sicer po večini potekala preko posameznikov verjetno tudi članov čebelarskih društev.

UKREPI:

1. Uradni veterinarji UVHVVR so na pristojno sodišče podali obdolžilni predlog zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, zaradi neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, zaradi uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, zaradi neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

2. Uradni veterinarji bodo zoper odgovorno osebo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije oziroma preslepitve kupcev po 1 odstavku, 232. člena Kazenskega zakonika (kdor zato, da bi preslepil kupce, v večjem obsegu razpečava izdelke z oznako, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga, … ali razpečava izdelke brez oznake o vsebini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka, če je taka oznaka predpisana, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let).

3. Zaradi suma utaje davka so uradno veterinarji zadevo odstopili na Finančno upravo RS.

4. UVHVVR je zaradi varovanja zdravja ljudi izvedla poseben nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih snovi v vosku in medu.

Poročilo o izvedbi posebnega nadzora z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih snovi v vosku in medu

Pri čebelarjih, pri katerih je bil na podlagi seznama prejetih pošiljk postavljen utemeljen sum, da so prejemali in uporabljali preparate od zgoraj navedenega subjekta, je bil izveden posebni nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu. Poseben nadzor je bil opravljen pri 20 čebelarjih v terminu od 4.8.do 5.8. 2015.

Pri preverjanju ostankov je UVHVVR pri čebelarjih preverjala naslednje:

- pregled čebelarja s poudarkom na evidencah zdravljenja čebel in vpisih v dnevnik veterinarskih pregledov ter na podatkih o zamenjavi satnic,

- odvzem vzorcev medu ter satja z medom.

Opravile so se naslednje preiskave: amitraz, klorfenvinfos, posamezne spojine iz skupine rotenoidov (rotenon, deguelin, tefrozin), spojine-etilbenzen, evgenol, ksilen, naftalen, metilnaftalen ter indentifikacija organskih spojin. Analize so se izvedle v vzorcih medu, vzorcih satja z medom (preiskava satja brez medu) in dodatno še preiskave v vzorcih medu iz satja v primerih, ko smo v satju (brez medu) kvantitativno določili katero izmed navedenih spojin nad mejo določanja analizne metode. Pri tem je potrebno omeniti, da gre za zelo zahtevne preiskave zaradi same kompleksnosti matriksov, števila uporabljenih analiznih metod za posamezni vzorec ter razvoja novih analiznih metod. Tako je bilo za namene določanja posameznih snovi v medu in satju uvedenih več analitskih metod, ki se do sedaj niso uporabljale. Vzpostavitev novih analitskih metod, pa poleg veliko strokovnega znanja zahteva tudi določen čas, to je tudi razlog, da je poročilo objavljeno sedaj.

UGOTOVITVE

Rezultati vzorčenja:

V okviru nadzora je bilo odvzetih 20 vzorcev medu ter 21 vzorcev satja z medom. Pri posameznem čebelarju je bil odvzet vzorec medu, ki je bil namenjen na trg, ter vzorec satja z medom iz čebelnjaka.

Tabela: rezultati odvzetih vzorcev pri čebelarjih iz seznama prejemnikov pošiljk DPD, d.o.o., kurirsko in paketno distribucijo iz Ljubljane ter Pošta Slovenije d.o.o.,
OU
Št vzorca
Matriks
Datum odvzema
Lab. Št. vzorca
Rezultat
KP
1
Med
4.8.2015
15/18341
NEG

Satje z medom
4.8.2015
15/18343
NEG
PT
2
Med
4.8.2015
15/18324
NEG

Satje z medom
4.8.2015
15/18335
NEG
PT
3
Med
4.8.2015
15/18339
NEG

Satje z medom
4.8.2015
15/18337
0,26 mg/kg Klorfenvinfos
PO
4
Med
4.8.2015
15/18191
NEG

Satje z medom
4.8.2015
15/18176
0,14 mg/kg Klorfenvinfos
MS
5
Med
5.8.2015
15/18320
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18317
NEG
MS
6
Med
5.8.2015
15/18319
0,063 mg/kg Amitraz

Satje z medom
5.8.2015
15/18316
0,26 mg/kg Amitraz, 0,17 mg/kg Klorfenvinfos
CE
7
Med
5.8.2015
15/18411
0,14 mg/kg Amitraz

Satje z medom
5.8.2015
15/18410
1,4 mg/kg Amitraz
CE
8
Med
5.8.2015
15/18408
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18407
NEG
CE
9
Med
5.8.2015
15/18414
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18412
NEG
NG
10
Med
5.8.2015
15/18419
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18424
0,21 mg/kg Amitraz, 0,058 mg/kg Klorfenvinfos
NG
11
Med
5.8.2015
15/18420
0,14 mg/kg Amitraz

Satje z medom
5.8.2015
15/18423
4,1 mg/kg Amitraz
MB
12
Med
5.8.2015
15/18361
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18356
0,21 mg/kg Klorfenvinfos
MB
13
Med
5.8.2015
15/18330
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18360
0,38 mg/kg Amitraz, 0,49 mg/kg Klorfenvinfos
NM
14
Med
5.8.2015
15/18321
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18318
NEG
NM
15
Med
5.8.2015
15/18347
0,11 mg/kg Amitraz

Satje z medom
5.8.2015
15/18344
NEG
NM
16
Med
5.8.2015
15/18328
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18326
NEG
LJ
17
Med
5.8.2015
15/18416
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18421
NEG
LJ
18
Med
4.8.2015
15/18269
NEG

Satje z medom
4.8.2015
15/18274
NEG
KR
19
Med
4.8.2015
15/18190
0,069 mg/kg Amitraz

Satje z medom
4.8.2015
15/18188
1,2 mg/kg Amitraz, 0,71 mg/kg Klorfenvinfos

Satje z medom
4.8.2015
15/18189
NEG
LJ
20
Med
5.8.2015
15/18418
NEG

Satje z medom
5.8.2015
15/18422
0,11 mg/kg Amitraz, 0,058 mg/kg Klorfenvinfos

V 10 vzorcih satja (48%) smo ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V vzorcih satja, kjer smo zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, se je naknadno opravila tudi analiza medu iz satja, kjer smo v 60% (6 primerih) ugotovili ostanke amitraza, vendar vrednosti niso presegale MRL, ki je določen z Uredbo Komisije (EU) št. 37/2010. V 5 primerih (25%) vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, smo prav tako zaznali prisotnost substance amitraz, vendar je bila tudi tu v vseh 5 primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. Ob tem je potrebno omeniti, da je bila v 4 od 5 vzorcev medu (namenjenih na trg), v katerih je bil ugotovljen amitraz, dokazana tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku.

Navedeni podatki (rezultati voska in satja) nedvoumno kažejo na prehajanje aktivnih snovi iz satja v med.

Rezultati inšpekcijskih pregledov:

V okviru inšpekcijskih pregledov pri čebelarjih je bilo ugotovljeno, da kar v 65% čebelarji niso vodili dnevnika veterinarskih posegov skladno s predpisi, v 40% (8 primerih) pa je bilo ugotovljeno, da so se čebelarji za zdravljenje čebel posluževali sredstev, ki niso registrirana na območju Republike Slovenije.

Zaključki:

Na osnovi opravljenih pregledov je bilo ugotovljeno, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo preparate za zdravljenje varoe pri čebelah, ki niso registrirani za zdravljenje čebel.

Ugotovljeni so bili ostanki aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju, vendar je bilo ugotovljeno, da količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.

Ugotovljeno je bilo, da izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa (aktivna učinkovina, ki se uporablja kot pesticid) v satju lahko prešli tudi v telo, v kolikor bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom s tovrstnimi izdelki.

Potrebno je poudariti, da uporaba preparatov za zdravljenje, ki niso izdelani na način, ki bi zagotavljal njihovo ustreznost oz. je vsebina aktivnih kot tudi pomožnih učinkovin neznana, lahko predstavlja potencialno tveganje za potrošnika s stališča zauživanja medu čebel, ki so bila zdravljenja s tovrstnimi preparati.

Uporaba neregistriranih pripravkov in uporaba tehničnih kemikalij je tveganje za številne ostanke snovi v vosku in medu, ki jih z običajnimi laboratorijskimi analizami ni mogoče ugotoviti, ali pa jih je težko ugotoviti. Zato uživanje medu, ki izvira iz tistih čebelnjakov, kjer čebelarji uporabljajo kemična sredstva, pa ta niso registrirana, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi.

Zlasti izpostavljamo, da preparati, kjer priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin kot tudi ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavlja tveganje, saj se zvišuje odpornost povzročitelja varoe na omenjene spojine, kar pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoe, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin.

Poudariti je potrebno, da čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na medmrežju - na spletni strani nevladnega združenja čebelarjev (Čebelarska zveza Slovenije) ni bilo najti jasnega in nedvoumnega sporočila, da naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec.

Potrebno je informirati potrošnike o tveganjih, ki jih lahko predstavlja med, vosek in med z voskom v primerih, ko čebelar uporablja kemična sredstva za zatiranje varoje, ki niso registrirana.

Potrebno je informirati čebelarje, kaj pomeni uporaba neregistriranih, nepregledanih sredstev za zatiranje varoe v smislu tveganja za čebelarje, ki ta sredstva uporabljajo, kot tudi tveganje za ljudi, v kolikor se ostanki teh snovi pojavijo v medu in njegovih izdelkih.

S spoštovanjem,
Andreja Bizjak, dr. vet. med.,
direktorica inšpekcije za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin

Čelar · Objavljeno: 18 Dec 2015 08:04 Naslov sporočila:

Očitno še ni konec teh črev!

DNEVNIK

Zdravniki opozarjajo, da so lahko strupi v medu nevarni že v majhnih koncentracijah
Tatjana Pihlar
18. december 2015

V nasprotju z veterinarji zdravstvena stroka meni, da bi bilo treba med, v katerem so (kot smo poročali) našli sledi prepovedanih kemikalij, nemudoma umakniti s trga, četudi je njihova vsebnost pod dovoljeno mejno vrednostjo. Ker so strupene, v hrani nimajo kaj iskati, poudarjajo.

Pravni zastopnik Marka Debevca se sprašuje, kje so bili veterinarji zadnjih petnajst let. Toliko časa so namreč po njegovih navedbah čebelarji vseh profilov hodili k Debevcu po pomoč in nasvete.

»Med slovenskih čebelarjev, v katerem so inšpektorji za varno hrano odkrili ostanke kemikalij amitraz, rotenon in klorfenvinfos, bi morali takoj umakniti s trga. Ne razumem, zakaj bi se sploh pogovarjali o tem, kaj s tem medom. Te snovi so že deset ali celo dvajset let prepovedane, ker so strupene, zato v hrani nimajo kaj iskati, četudi če so pod dogovorjeno mejno vrednostjo.« S temi besedami se je Miran Brvar, vodja centra za zastrupitve v ljubljanskem kliničnem centru, včeraj odzval na poročilo uprave za varno hrano, ki je med julijsko hišno preiskavo Čebelarstva Debevec odkrila ilegalno proizvodnjo zdravil za zatiranje čebelje bolezni varoza, o čemer smo poročali včeraj.
Ta zdravila, proizvedena celo iz prepovedanih kemikalij, so slovenski čebelarji množično kupovali pri Debevcu, laboratorijske analize medu in satja nekaterih od njih pa so pokazale ostanke teh kemikalij tudi v živilih. Inšpektorji za varno hrano so to v svojem poročilu potrdili, a hkrati zagotovili: »Količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.« Toda zdravstvena stroka jih je včeraj demantirala.

Mejne vrednosti so kompromis ( To velja tudi za pitno vodo na naših pipah in za nekaj tisoč drugih prehrambenih artiklov )

Miran Brvar priznava, da so bile koncentracije kemikalij v medu res pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, vendar poudarja, da to še ne pomeni, da ne ogrožajo zdravja ljudi. »Te koncentracije v resnici ne pomenijo veliko, razen morda za uradnike. Mejne vrednosti so določene dogovorno, so kompromis, običajno med stroko, politiko in (industrijskimi) lobiji, ni pa nujno, da pod to mejo ni neželenih učinkov pesticidov, sploh če gre za več kemikalij hkrati,« nam je pojasnil Brvar in spomnil na zgodbo s trboveljskim podjetjem Lafarge. »V Sloveniji smo imeli na pritisk politike določeno zgornjo mejo za škodljive snovi nad vsemi dovoljenimi koncentracijami v Evropi. To je pač dogovor, a to še ne pomeni, da ni strupeno.«

Za kemikalije, ki jih je čebelar Marko Debevec uporabljal za proizvodnjo zdravil, Brvar pravi, da so v Evropi prepovedane že deset let, nekatere še več. Rotenon, ki je ekstrakt tropske rastline, zato ker pri živalih in ljudeh zavre celično dihanje, nastanejo tudi prosti kisikovi radikali, ki okvarjajo možganske celice, zato pride do prezgodnje demence, okorelosti in sindroma, podobnega parkinsonovi bolezni. Direktor centra za zastrupitve opozarja, da je rotenon nevaren tudi za tiste, ki ravnajo z njim. To so po svetu ugotovili pri kmetih, ki so ga uporabljali, saj so imeli pogosteje prej opisane zdravstvene težave. Amitraz je insekticid, ki je sicer dovoljen za proizvodnjo zdravil za varojo, vendar ne v kombinaciji z drugimi kemikalijami. Klorfenvinfos je strupen in zato prepovedan. »Že v majhnih koncentracijah povzroča motnje v razvoju otrok, prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških, ženske so bolj kosmate, povzroča tudi nekatere hormonsko odvisne rake,« našteva Brvar in poudari, da se učinki teh treh kemikalij seštevajo, če jim prištejemo še druge pesticide, ki so prav tako v hrani, pa to pomeni resno grožnjo zdravju ljudi. »Teh kemikalij ni dovoljeno uporabljati za zdravljenje čebel, ker so škodljive za zdravje ljudi. To je znano že desetletja, in čebelarji, ki so uporabljali pripravke iz njih, so goljufali,« sklene Brvar.

Ravnanje v skrajni sili?

Marko Debevec že od julija, ko so kriminalisti in inšpektorji pri njem opravili hišno preiskavo in mu zasegli opremo za ilegalno proizvodnjo zdravil za čebele, molči, na telefonske klice se ne odziva. Njegov pravni zastopnik Milan Vajda, ki je v prostem času tudi sam čebelar, nam je povedal, da bo Debevec molčal, dokler ne bosta natančno preučila »enostranskih ugotovitev veterinarjev«. Vztraja, da njegova stranka ni zagrešila nobenega kaznivega dejanja. »Protipravno ravnanje bi bilo, če bi zaradi uporabe Debevčevih preparatov prišlo do pomora čebel in bi obstajala vzročna zveza med uporabo njegovega preparata in pomorom čebel. Tega v konkretnem primeru ni bilo. Ravno nasprotno, tisti, ki so uporabljali Debevčeve preparate, so čebele ohranili, kdor je uporabljal registrirane preparate, ki so jih predpisali veterinarji, je utrpel pomore čebel. Ravno v tem je izključena Debevčeva protipravnost, ker se lahko sklicuje na obstoj skrajne sile. Torej, to je bilo ravnanje v skrajni sili, zato sta izključeni protipravnost in kaznivost. In to je srž njegovega zagovora in obrambe,« poudarja Vajda.

Sprašuje se tudi, kje so bili veterinarji petnajst let, toliko časa so namreč po njegovih navedbah čebelarji vseh profilov hodili k Debevcu po pomoč in nasvete. »Je namreč eden največjih strokovnjakov praktikov v svetovnem merilu na področju boja z varozo. Zdravil ni primarno proizvajal zato, da bi nekaj zaslužil, ampak je eksperimentiral. Našel je formulo, ki čebeljo družino ohrani,« v bran svoji stranki pove odvetnik Vajda.

Razni doslej anonimni in povsem nepomembni "strokovnjaki" so dobili svojih 5 minut in jih dobro izkoriščajo!

IN še iste avtorice v DNEVNIKU:

Nevarna hoja po tankem ledu
Tatjana Pihlar
18. december 2015

Da je Čebelarstvo Debevec ilegalno proizvajalo čudežne palčke za uničevanje čebeljega zajedalca varoje, je javna skrivnost, za katero so vedeli vsi: čebelarji, vodstvo njihove zveze, veterinarji, univerzitetni profesorji, kmetijski ministri in njihovi državni sekretarji… Vsaj deset let so namreč čebelarji o tem kramljali po spletnih forumih.

Toda karavana je šla mirno dalje. Do 16. julija letos, ko so jo ustavili inšpektorji za varno hrano, finančni inšpektorji in kriminalisti, ki so opravili hišno preiskavo Debevčevih. Najdba za zaveso, za katero se je skrival primitivni laboratorij za ilegalno proizvodnjo zdravil za čebele, je bila bogata. Od strupenih pesticidov, ki so v Evropi že leta prepovedani, do pripravljenih ali napol pripravljenih čudežnih palčk za odjemalce. In teh ni bilo malo. »Zdravila« za varozo naj bi od Debevca v dveh letih prevzelo vsaj dva tisoč čebelarjev, kar je četrtina vseh v državi. To kaže seznam prejemnikov, ki so pošiljke z zdravili dobili po pošti. O tem, ali je zdravila kdo prevzemal osebno, ni podatkov, a že številka dva tisoč je zastrašujoča. Sploh zato, ker so inšpektorji pri nekaterih od čebelarjev, ki so uporabljali Debevčeve palčke, ugotovili, da so imeli ostanke strupenih kemikalij tudi v medu in satju; pri satju v skoraj polovici vzorcev, pri medu v četrtini.

Te vzorce so inšpektorji odvzeli že avgusta, ko so pridobili seznam prejemnikov poštnih pošiljk s čudežnimi palčkami, javnost pa so z rezultati seznanili šele 16. decembra, torej štiri mesece kasneje. In še tega najbrž ne bi naredili, če jim ne bi na Dnevniku vse od septembra dihali za ovratnik in od njih vztrajno terjali teh podatkov. Vmes se je zgodil tradicionalni slovenski zajtrk, katerega oče je kmetijski minister Dejan Židan in na katerem otrokom v vrtcih ter osnovnih šolah delijo med slovenskih čebelarjev. Ker je najboljši, zdrav in varen, pravijo. Pa je res?

Kaj če so tudi čebelarji, ki so se oskrbovali z Debevčevimi palčkami, svoj med, obogaten z nevarnimi kemikalijami, prispevali za te zajtrke najmlajših? Odgovor na to vprašanje lahko ponudi le javna objava imen vseh čebelarjev, pri katerih so v medu odkrili strupene snovi. Bodimo optimisti in upajmo, da vsaj ti niso medu dajali otrokom. Bodimo tudi optimisti, da bo Janez Posedi, direktor uprave za varno hrano, ta seznam dovolil objaviti, saj je znano, da se javnega razgaljanja goljufov zelo otepa.

Še huje je to, da Posedija v konkretnem primeru ni debelih pet mesecev prav nič zanimalo, kaj so njegovi inšpektorji sredi poletne pripeke ves dan počeli pri Debevcu in kaj so pokazale laboratorijske analize odvzetih vzorcev medu. Še prejšnji teden, ko smo ga spraševali zanje, o tem namreč ni vedel nič. Pa bi moral vedeti, če bi bil vsaj malce radoveden, kaj šele odgovoren direktor. A uprava za varno hrano žal vse bolj spominja na brezpilotni zrakoplov, ki na krovu nima človeka, da bi ga upravljal. Naj gre za med, nore krave, antraks..., direktor Posedi praviloma ždi v pisarni, pred kamere pa pošilja svoje uradničke.

Ob aferi z medom bi se morali zamisliti tudi politiki, ki so upravo za varno hrano spravili pod streho kmetijskega ministrstva. Bolj šolskega primera nevarnega nasprotja interesov ne bi mogli najti. Kmetijsko ministrstvo po eni strani bedi nad varno hrano, hkrati predpisuje dovoljene količine pesticidov, ki jih uporabljajo kmetje, odloča, katere škodljive snovi v hrani bodo inšpekcije nadzorovale, pristojno je za živilsko industrijo, od njega je tudi odvisno, ali bomo potrošniki sploh izvedeli, ali nas proizvajalci hrane goljufajo. In čeprav nimajo tega znanja, kmetijci in veterinarji presojajo celo o tem, ali je strup v nekem živilu škodljiv za človekovo zdravje ali ne. To pa je že nevarna hoja po tankem ledu!

Čelar · Objavljeno: 18 Dec 2015 08:17 Naslov sporočila:

Vir: SVET 24

Medena afera: Ogrožen slovenski ponos
Ljubljana 18.12.2015 07:07:50
Marija Šelek

Po odkritju Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da nekateri čebelarji za zatiranje zajedavca varoje pri čebelah uporabljajo nedovoljene preparate, smo lahko upravičeno zaskrbljeni za varnost slovenskega medu.

KAJ JE VAROJA?

Varoja je zajedavec na čebelah, ki izvira iz Indije. Vzhodnoazijski tip čebele lahko s tem zajedavcem živi v simbiozi, medtem ko na evropskem tipu čebele povzroča masaker že zadnjih 30 let. Ko se varoja enkrat naseli v panje in se nenadzorovano razmnoži, umirajo celotne družine.
Vendar čebelarji opozarjajo, naj ne mečemo vseh v isti koš in naj se zavedamo, da med drugimi sporen amitraz uporabljajo tudi v Nemčiji, Italiji, Franciji in drugih evropskih državah.

Na zdaj preiskovanega podjetnika iz Vrhnike, pri katerem poleg nekaterih slovenskih čebelarjev nedovoljena sredstva po naših informacijah kupujejo tudi številni italijanski čebelarji, so čebelarji glasno opozarjali že pred petimi in več leti. Marija Sivec, kobariška čebelarska mojstrica, predsednica kluba čebelarskih mojstrov ter svetovalka na terenu, se zato čudi, kaj so veterinarski inšpektorji počeli do zdaj. Slovenske potrošnike miri, naj ne posplošujejo, temveč najdejo čebelarja, ki mu zaupajo. Po njenem mnenju je v Sloveniji še vedno mnogo poštenih in dobrih čebelarjev, ki jim je mar za čebele in kakovost medu.

Marija Sivec, čebelarska mojstrica »Prej so bili čebelarski veterinarji tisti, od katerih smo dobili zdravila, zdaj pa se ta prodajajo tudi v drugih veterinarskih ambulantah.« Foto: Mateja Jordovič Potočnik
»Marsikaj sem videla na terenu in lahko z gotovostjo trdim, da so med slovenskimi čebelarji tudi slabi – taki, ki raje posežejo po nedovoljenih sredstvih, ki pri boju s škodljivcem zagotavljajo hitre učinke. Ta packarija iz vrhniškega podjetja naj bi delovala takoj in zagotavlja skoraj stoodstotno preživetje čebel, medtem ko je pri zdravljenju z dovoljenimi sredstvi pomrlo od 30 do 40 odstotkov čebel (za nekatere velike čebelarje to pomeni več kot 20.000 evrov izgube, op. p.). Ker se številnim čebelarjem s škodljivcem ne ljubi ukvarjati dolgoročno, kot na primer z dovoljeno oksalno kislino, ki zahteva osem ponovitev v natanko določenih razmakih (priprava in postopek sta zelo dolgotrajna) so uporabili nelegalne načine,« pravi Sivčeva.
Je med varen ali ne?

Po ugotovitvah Uprave za varno hrano količine ostankov aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju ne ogrožajo zdravja potrošnikov. Doc. dr. Miran Brvar s Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana pa pravi, da je med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoje uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, nevaren. Opozoril je, da gre za strupene snovi, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah. »Rotenon lahko povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. Gre za bolezen, ki je podobna Parkinsonovi bolezni.«

Po ugotovitvah Uprave za varno hrano količine ostankov aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju ne ogrožajo zdravja potrošnikov.

HORMONSKI MOTILCI

Klorfenvinfos in amitraz sta najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate). Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, je treba odstraniti s trga. Mejne koncentracije, ki se omenjajo, so arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehransko industrijo. Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati celotno skupino kemikalij, saj se učinki seštevajo.
Naša sogovornica pa opozarja na pomanjkanje nadzora. Tega bi pričakovali tako potrošniki kot čebelarji, ki jim tisti nevestni in manj izobraženi kolegi uničujejo posel in mečejo slabo luč na vse čebelarje ter na do nedavnega zelo spoštovan slovenski med.

Čelar · Objavljeno: 18 Dec 2015 16:38 Naslov sporočila:

VEČER

Janez Posedi: Slovenski med je varen

Slovenski med je varen, skladen s predpisi in ne predstavlja tveganj, sta po izbruhu afere z neregistriranimi zdravili za varozo danes poudarila direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik ČZS Boštjan Noč. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša ne vidi razloga, da bi bil ugled kmetijstva ali čebelarstva okrnjen.

Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Posedi je na novinarski konferenci v Ljubljani zagotovil, da je slovenski med na podlagi opravljenih analiz skladen s predpisi, varen in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ljudi. Njegovega umika s trga zato ni mogoče zahtevati. Da je med slovenskih čebelarjev zaupanja vredno in varno živilo, je poudaril tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Noč. V zadnjih 10 letih so v interni kontroli analizirali prek 1200 vzorcev medu in niti eden ni bil v neskladju s predpisi. Zagotovil je, da bodo še več pozornosti posvetili osveščanju čebelarjev, da je treba kupovati legalna zdravila. "Naloga vseh skupaj pa je, da ta zdravila zagotovimo in da so njihove cene primerljive, kot so na evropskem trgu," je dejal.

Na upravi ocenjujejo, da nezakonite proizvodnje zdravil za bolezen čebel varoza v Sloveniji v tem trenutku ni več, lahko pa obstaja v sosednjih državah. Posedi je zato zagotovil, da bodo z nadzori v tej smeri nadaljevali v skladu z razpoložljivimi viri in sredstvi, medu pa bodo posvetili še večjo pozornost, saj je to tudi živilo, ki je lahko ponarejeno. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša pa je poudarila, da ostaja varnost hrane njihova prioriteta. Opozorila je, da je šlo v primeru preiskave podjetja APIS M&D z Vrhnike za kršitev pri proizvodnji in prodaji zdravil, ni pa problem v samem medu. "Ne vidim razloga, da bi bil s tem okrnjen ugled kmetijstva ali čebelarstva," je dodala.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli