Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Namesto GSO imenujmo "genomsko preurejanje"!

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Varstvo okolja in podobne teme
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 17 Mar 2018 07:29    Naslov sporočila: Namesto GSO imenujmo "genomsko preurejanje"! Odgovori s citatom

Vir: AGROBIZNIS ( ja kdo bi pa lahko bil drugi!)
Kaj morate vedeti o genomsko preurejenih organizmih
15.03.2018  

V čem se razlikujejo od gensko spremenjenih organizmov (GSO) in katere težave v kmetijstvu bi lahko z njimi rešili

​Šampinjoni, ki ne potemnijo, so bili prvi genomsko preurejeni organizem, ki so ga začeli pridelovati in prodajati. Tudi ko so narezani, svojo barvo ohranijo dlje časa, zato tudi več časa zdržijo na polici v trgovini. ​

»Cel kup težav v kmetijstvu, od zmrzali, suše, umiranja čebel zaradi varoje do podlubnikov v gozdu, bi lahko rešili z biotehnologijo in genskim inženiringom, a temu nasprotujemo. Z zavračanjem sodobnih tehnologij ne rešimo težav, le prelagamo jih,« pravi Borut Bohanec, profesor za žlahtnjenje rastlin in rastlinsko biotehnologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Omenja nove sorte, nastale z vodilno biotehnološko metodo, ki ji pravijo preurejanje genoma, in bi bile zanimive tudi za naše čebelarje in kmete.

1. Znanstveniki vedo, katere gene pri čebeli je treba spremeniti, da bo odporna proti varoji – zajedavcu, ki prenaša viruse in pri nas pomori največ čebel. Ker tega nočemo, podjetja razvijajo zdravilo v obliki RNK, ki ga čebele zaužijejo in s tem pomorijo zajedavce. Tako zdravilo seveda ne bo poceni, pravi Bohanec.

2. Kravam režejo rogove, da se ne poškodujejo. Z genomskim preurejanjem pa so že vzgojili bikce črno-bele pasme, ki zaradi enega izločenega gena nimajo več rogov.

3. V Prekmurju je prašičereja zelo upadla po letu 2009, ko je zaradi PRRS (prašičjega reproduktivnega in respiratornega sindroma) poginilo na stotine prašičev. S preurejanjem genoma so v ZDA in pozneje na Škotskem že pred dvema letoma vzredili prašiče, odporne proti vsem različicam te bolezni. To tudi v ZDA za zdaj ostaja le znanstveni dosežek, saj množična vzreja tako mutiranih prašičev še ni dovoljena.

Preuredijo gene in izzovejo mutacije, ki sorte izboljšajo


Ti trije primeri temeljijo na novi biotehnološki metodi, identični mutacijam. »S to metodo pri rastlini ali živali uničimo ali spremenimo samo en gen. Tej metodi, s katero spreminjamo posamezne lastnosti in izboljšamo obstoječe sorte, pravimo genomsko preurejanje (Genome Editing, krajše GenEd),« razlaga Borut Bohanec.

S to metodo ne dobimo gensko spremenjenih organizmov, saj ne vnesemo nobenega novega gena, temveč jih le preuredimo. »Največkrat neki gen tarčno razrežemo in ko se spet sestavi, ne deluje več, s tem pa se nezaželena lastnost izgubi. S preurejanjem genoma torej povzročimo mutacije, kakršne se sicer v naravi dogajajo spontano, mi pa jih načrtno izzovemo le v izbranih genih,« razlaga. Mutacije so znanstveniki izzvali že desetletja denimo z obsevanjem, le da so bile naključne in jih niso mogli usmerjati na izbrane gene. Poleg izločanja genov lahko z novo metodo tudi izzovejo manjše spremembe v genih, da s tem pridobijo nove funkcije. Metoda GenEd je posebej uporabna tudi zato, ker hkrati izzove zaželene spremembe v vseh različicah tarčnega gena.

»Cel kup težav v kmetijstvu, od zmrzali, suše, umiranja čebel zaradi varoje do podlubnikov v gozdu, bi lahko rešili z biotehnologijo in genskim inženiringom, a temu nasprotujemo. Z zavračanjem sodobnih tehnologij ne rešimo težav, le prelagamo jih,« opozarja Borut Bohanec z biotehniške fakultete v Ljubljani. Pri nas je vodilni strokovnjak za biotehnologijo in njeno uporabo v žlahtnjenju kmetijskih rastlin, za svoje delo pa je pred dnevi prejel Jesenkovo nagrado.

Z GenEd do soje, odporne proti suši


Do zdaj so mislili, da lahko z gensko transformacijo (torej GSO) rastline zaščitimo tudi pred mrazom. »Vemo, kateri gen je treba rastlini dodati, da brez škode preživi pri minus osmih stopinjah Celzija. S klasičnimi postopki žlahtnjenja ne moremo tako izrazito izboljšati odpornosti rastlin,« pojasnjuje Bohanec. Tudi vodilnim sortam jablan bi lahko dodali gen, ki bi jih varoval pred zmrzaljo, ker pa gre za tehnologijo GSO, tega ne želimo storiti. Vendar ta hip že obstaja sorta soje – dovoljena za pridelavo –, odpornejša proti suši, pri kateri so to lastnost dosegli z genomskim preurejanjem. Morda bo v kratkem komu uspelo z isto metodo tudi povečati odpornost proti zmrzali in s tem rešiti čedalje večjo težavo sadjarstva.

Z vzgajanjem novih odpornih sort proti suši ali pozebi bi se lahko ceneje prilagodili podnebnim spremembam kot s kupovanjem opreme za namakanje in oroševanje. »A zaradi velikega odpora do rastlin GS raziskovalci razvijamo premalo takšnih novih sort. Zakaj bi jih razvijali, ko pa jih politika ne spusti na trg,« priznava Bohanec.

V nasprotju z gensko spremenjenimi sortami, ki jih zaradi neodobravanja javnosti v EU ne pridelujemo, Bohanec upa, da bodo nove sorte rastlin, pridobljene s preurejanjem genoma, hitreje prišle do kupcev. Nekaj jih je že na trgu, za zdaj v Severni in Južni Ameriki.

Prodajajo že genomsko preurejene šampinjone, ki ne potemnijo

Šampinjoni, ki ne potemnijo, so bili prvi genomsko preurejeni organizem, ki so ga začeli pridelovati in prodajati. Z genomskim preurejanjem so ustvarili tudi paradižnik brez semen ter izboljšali kakovost in obstojnost sojinega olja, ki se je po sestavi maščobnih kislin približalo oljčnemu olju.
Novi znanstveni dosežek iz prejšnjega tedna pa je pšenica, ki ima po izločanju enega gena za četrtino debelejša zrna. »Izločitve enega tarčnega gena s klasičnimi mutacijami ne bi dosegli, ker je pšenica heksaploid, kar pomeni, da ima vsak njen gen šest različic (alelov) v genomu. Z genskim preurejanjem lahko zadenemo in izločimo prav vse od njih,« dodaja Bohanec. Pri pšenici zdaj potekajo raziskave, ki obetajo sorte brezglutenske pšenice, primerne za bolnike s celiakijo. Poročajo že o precejšnjem uspehu, nezaželene beljakovine so 85-odstotno izločili, trudijo pa se še izločiti preostale.

Zelo pomembna rastlina v Afriki je sirek, ki so mu regulirali en sam gen in dobili precej več zrn v socvetju. Ta dosežek so znanstveniki razkrili pred 14 dnevi. Borut Bohanec verjame, da bosta pšenica z debelejšimi zrni in sirek z več zrni v socvetju kmalu prišla na trg, in sicer zato, ker tudi nekaj evropskih držav že poudarja, da te metode žlahtnjenja ne šteje kot GSO. EU ima najstrožjo zakonodajo o GSO in zelo omejuje njihovo pridelavo.

Vsaka članica EU naj se sama odloči o pridelavi genomsko preurejenih rastlin
Medtem ko v ZDA o usodi GSO odloča njihovo kmetijsko ministrstvo USDA, uprava za hrano in zdravila FDA ter agencija za okolje EPA, so odločanje o pridelavi in prodaji sort s preurejenim genomom prepustili le kmetijskemu ministrstvu USDA, ki presoja od primera do primera.

Z regulatornega vidika je odločanje o sortah, požlahtnjenih z genomskim preurejanjem ali z gensko transformacijo, zelo različno. Pri sortah GS z laboratorijskimi testi z lahkoto ugotovimo, da so jim dodali DNK iz druge rastlinske sorte ali celo vrste, denimo iz bakterije ali virusa. Pri sortah, spremenjenih z genomskim preurejanjem, pa z analizo ni mogoče ugotoviti, ali je mutacija nastala spontano ali so jo izzvali z obsevanjem ali z novo metodo preurejanja genoma. Zdi se, da tudi zato evropska politika omahuje in si ne upa regulirati genomsko spremenjenih sort, pojasnjuje Bohanec.
Sprejemljiva rešitev bi zanj bila, da bi vsaki državi članici dali možnost, da se sama odloča, ali dovoli pridelavo genomsko preurejenih rastlin. V vsakem primeru pa je že zdaj jasno, da se bodo tovrstne sorte pojavile na svetovnem trgu in tudi razširile, če ne v osnovni obliki, pa v križancih. Pomembno je, da pri obveščanju o prednostih takšnih sort ne bo zavajanja.

Nerazvite države že prehitevajo Evropo pri gojenju rastlin GS


Vsaj kar zadeva sorte GSO, nerazvite države že prehitevajo Evropo. »Bangladeš je prvi dovolil pridelavo jajčevca, odpornega proti nevarnim žuželkam. Pridelujejo ga že tretje leto. Letos uvajajo krompir, odporen proti krompirjevi plesni, in zlati riž z vitaminom A, ki preprečuje slepoto,« pravi Bohanec.

Ljudje niso poznali prednosti gensko spremenjenih rastlin, zato je bil odpor tako velik. Podobno žal velja tudi za druge metode žlahtnjenja. Ne v osnovni ne v srednji šoli otroci ne izvedo, zakaj so trgovine polne hrane in kako nam uspe pridelati petkrat več vodilnih poljščin na hektar kot pred sto leti. »Pol zaslug za to lahko pripišemo sodobnim sortam, pol pa kmetijskim strojem, gnojenju in škropljenju, namakanju ali novi tehnologiji pridelave,« opozarja Borut Bohanec. Ravno sodobne sorte močno zmanjšajo potrebe po uporabi kemije v kmetijstvu, a jih v Evropi še vedno nismo uvedli.

Katere tehnike žlahtnjenja poznate?


Klasične tehnike žlahtnjenja semen temeljijo na križanju dveh sort, odbiri ali selekciji in mutacijah. Hibridi, ki so jih s križanjem dveh čistih linij začeli razvijati v tridesetih letih 20. stoletja, so v kmetijstvu omogočili velik korak naprej. Hibridi dajejo večje pridelke in vsakoletni zaslužek semenarskim hišam, saj je seme hibridov treba kupiti vsako leto. Postopno so v žlahtnjenje sort vstopale nove metode s področja biotehnologije, da prej ustvarijo kakovostno sorto. Tudi GSO in preurejanje genoma.

»Od biotehnoloških metod se največ ukvarjam s haploidi in rastlinskimi tkivnimi kulturami, ki jih uporabljamo za razmnoževanje rastlin. Med sodobne biotehnološke metode sodijo še protoplasti in genski markerji, ki omogočajo, da z genetskim testiranjem odbiramo najboljše rastline za žlahtnjenje,« pravi Borut Bohanec z ljubljanske biotehniške fakultete.

Na tej fakulteti izvajajo večji program žlahtnjenja zelja, kjer uporabljajo haploide in genske markerje, da bi razvili izboljšane sorte, s katerimi bi lahko konkurirali večjim semenarskim hišam. Žlahtnjenje novih sort poljščin in vrtnin več institucijam šele zadnja tri leta financira država z okoli 400 tisoč evri na leto. Največ uspehov v minulem obdobju je bilo v Sloveniji doseženih pri hmelju in krompirju.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Varstvo okolja in podobne teme Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow