Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

Razvoj čebelje družine skozi leto

dr. Janko Božič, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Ljubljana

Uvod

Življenje čebel lahko opisujemo na različne načine. Naravoslovce zanimajo zlasti posebnosti iz čebeljega sveta. Veliko pozornosti namenjajo socialni strukturi čebelje družine, sporazumevanju med čebelami, vlogi matice, razmnoževanju - še zlasti rojenju, pašni strategiji, graditvi satja, pa še kaj bi se našlo.

Čebelarji gledamo na svet čebel še nekoliko drugače kot večina naravoslovcev. Vprašanja najpogosteje privrejo na dan, ko brskamo po čebeljih družinah ali pa ob opazovanju čebel na panjski bradi in med srehodi po naravi. Še zlasti nas zanimajo vprašanja, ki so tesno povezana s preživetjem čebelje družine, njene vitalnosti in učinkovitosti pri nabiranju zalog hrane.

Rdeča nit tega poglavja bodo dogajanja čez leto, vse od prvih izletnih dni ob koncu zime prek pašnih in brezpašnih obdobij pa tja v jesen, ko se čebele spravijo k zimskemu počitku.

Prebujanje čebel iz zimskega spanja

Letni življenjski krog se začne v prvih izletnih dneh, ki lahko napočijo že sredi januarja. V večjem delu Slovenije jugozahodnik prinese otoplitev, ki traja le dan ali dva. Včasih je dovolj že, da izpod snega pokuka črni teloh in na prisojni legi zacveti prva leska. Na telohu čebele naberejo prvi nektar, pomembnejši pa je cvetni prah, ki ga lahko bolj obilno naberejo na leski.

V teh prvih toplih dneh se čebele najprej iztrebijo. Še najmanj so tega vesele gospodinje, ki na vrtovih obešajo perilo. Na perilu opazimo čebelje iztrebke tudi 100 metrov in več stran od čebelnjaka. Prve izlete čebele izkoristijo za potešitev žeje; pogosto je to snežna voda s snežnih krp v okolici čebelnjaka. Seveda je za čebele veliko bolje, če imajo na voljo napajalnik s kapljajočo vodo, ki ji ahko dodamo še zdravila.

V prvih izletnih dneh čebele čistijo tudi panje. Če čebelar ne počisti panjskega dna, čebele same znosijo zimski drobir iz panja. Poleg tega se družina nekoliko razširi po satju, ki ga tudi očistijo. Uspešnost čebel pri širjenju panja je odvisna od živalnosti družine in izraženosti čistilnega vedenja.

Ob prvih pašnih dneh

Prve pašne dni nektar nima velikega pomena za čebelje družine, saj je v satju še dovolj mednih zalog. Vendarle pa svež nektar spodbudi čebele k večji nabiralni aktivnosti in povečani zreji zalege. Pomembnejši je cvetni prah, ki ga čebele nanosijo v očiščeno satje in je glavni vir beljakovin v hrani ličink in mladih čebel. Brez cvetnega prahu ni pravega spomladanskega razvoja čebel. Če v naravi primanjkuje s pelodom bogatega cvetja, moramo čebelarji pomagati čebelam z beljakovinskimi nadomestki. Beljakovin ne potrebujejo le ličinke in mlade čebele, temveč tudi pašne, ki jih rabijo za obnovitev telesnih celic. Pašne čebele resda ne rastejo več, vseeno pa morajo obnavljati določene telesne organe. Verjetno se še najhitreje obnavljajo črevesne celice, poleg tega pa so v pašnem obdobju čebele zelo aktivne nekatere žleze, na primer krmilna žleza in strupna žleza .

Energijsko ozadje paše

Vsak pašni polet zahteva od čebele porabo določene energije za let na pašo in za vrnitev. Čebela odleti na pašo z nekaj hrane v medni golši, poleg tega pa ima še druge rezerve energije v telesu: glikogen v mišicah in maščobnem telesu ter trehalozo, ki je transportni sladkor v hemolimfi in je sestavljena iz dveh glukoz. Gledano z energijskega stališča mora nabran nektar zadoščati vsaj za polet čebele na pašo in nazaj v panj.

Raziskovalci energijskega dogajanja na pašnih poletih so ugotovili, da čebelam uspe nabrati optimalne količine nektarja tako, da je poraba energije čim manjša. To običajno pomeni, da z bližnjih paš nosijo manjši tovor kot z bolj oddaljenih paš. V posebnih okoliščinah, ko je na voljo obilje nektarja za neposredno sesanje, pa lahko čebele “izberejo” drugačno strategijo. V tem primeru naberejo čimveč v razpoložljivem času, tako da čas sesanja nektarja prilagodijo času poleta. Takšna strategija je primernejša za paše, ki se pojavijo v velikih količinah z lahko dostopnim nektarjem ali mano in običajno hitro presahnejo, na primer gozdna paša. V tem primeru se posamezne čebele čezmerno izčrpavajo, vendar družina v razpoložljivem času nabere največ medu. Lahko da je eden od možnih vzrokov za izgubo pašnih čebel na gozdni paši izbrana strategija nabiranja, ki ne povečuje izkoristka energije posamezne čebele, ampak njene učinkovitosti v razpoložljivem času.

Obe strategiji se navidezno ne razlikujeta dosti. V obeh primerih čebele z bližnjih paš nosijo manjše tovore kot z bolj oddaljenih. Pri časovni strategiji čebele naberejo več na bližnjih pašah kot če bi uporabile energijsko strategijo. Kako čebele izberejo in uporabijo eno od možnih strategij, pa ni jasno. Izbira čebel je morda odvisna od utrujenosti zaradi letenja in od vzburjenosti, ki izvira od kakovosti paše.

Razvoj družin ob prvih večjih pomladnih pašah

V prvih pašnih dneh čebele začnejo zrejati zalego. Po treh tednih se že pojavijo prve mladice, ki okrepijo družino in nadomestijo odmrle delavke. Ob pojavu dobrih paš se količina zalege še poveča, poleg tega pa čebelam uspe pripraviti prve sveže zaloge medu, zato lahko začne primanjkovati prostega satja. Če je v panju dovolj prostora, mlade čebele gradijo novo satje.

Obsežnejšo graditev satja navadno spodbudi obilnejša paša. Pri nas je to običajno cvetenje češnje in gozdne podrasti. Če je družina številna, čebele začno tudi graditi trotovino. Na količino zgrajene trotovine vpliva količina zalege in razširjanje matičnih feromonov. Graditev satja pa na splošno spodbuja obilna paša, prisotnost zalege in matice v panju.

Novo zgrajeno satje ob zmernih pašah zaleže matica. Če je paša zelo obilna, jo prehite čebele z vnašanjem novega nektarja. Prisotnost zalege v panju spodbuja pašne čebele k večji aktivnosti. Zalega oddaja poseben feromon, signalno snov, ki poveča motivacijo odraslih čebel za pašno vedenje. Poleg zalege imata spodbujevalen vpliv na prinos medu tudi prazno satje in prisotnost matice v panju.

Rojenje

Na rojenje čebel imajo precejšen vpliv prav matični feromoni (glej lekcijo Ko v panju narašča število čebel in začne primanjkovati prostora za širjenje gnezda, se zmanjša prehodnost panjskih ulic. Dodatno se pojavi še neugodna večja količina pokrite zalege kot odkrite. To običajno pomeni večje število brezposelnih mladih čebel, ki bi se morale usmeriti v krmljenje ličink. Če so pašne razmere takšne, da dovoljujejo oblikovanje manjših zalog medu, potem imamo odlične možnosti za začetek priprave na roj. Ob obilnejši paši se lahko čebele hitreje preusmerijo na pašo, kar razbremeni panj natrpanosti in nezadostnega krmljenja ličink z nastajajočim mlečkom mladic. Drugače pa zaradi preslabega širjenja matičnih feromonov čebele najprej zgrade matične nastavke, ki jih zaleže matica. Nadaljnja vzreja matic je tudi deloma odvisna od zmanjšane koncentracije matičnih feromonov v panju.

Včasih se zgodi, da rojijo tudi šibke družine, ki še niso napolnile vsega prostora v panju tako, da bi bilo opaziti nagnetenost v panju. Tudi v tem primeru je družina prišla na rob največje možne moči. Namesto, da je moč družine omejena s prostorom, kot je to običajno v naših tradicionalnih AŽ panjih, je omejena z reproduktivno sposobnostjo matice. Pričakujemo lahko, da slabo reproduktivno moč matice spremlja tudi manjše izločanje matičnih feromonov. Poleg tega pa družina, ko doseže največjo moč, ima tudi spremenjeno socijalno strukturo delavk, ki je v prid rojenja. V čebelji družini je relativno več počivajočih mladic, ki ne raznašajo feromonov, kolikor jih je pač na voljo, po panju in tako se sprostijo zavore vzrejo rojevih matic.

Na začetku rojilnega obdobja je še mogoče preprečiti rojenje s primernimi ukrepi. Podlaga vsakršnega tehnološkega ukrepa je povečanje prehodnosti panja, kar izboljša razširjanje feromonov s povečanjem števila socialnih stikov med različnimi čebelami. Običajno se vzporedno oblikuje novo okolje, ki omogoča dovolj zaposlitve mladim čebelam. V kolikor je v panju stara ali slaba matica, potem pomaga zamenjava z novo, bolj reproduktivno matico. Nekateri čebelarji pa preprečujejo rojenje z dodatno matico v panju, s tako imenovanim dvomatičnim sistemom čebelarjenja.

Če čebelar ne ukrepa in ne prepreči rojenja, čebele nadaljujejo priprave na roj. Čebele lahko zgrade nekaj deset matičnikov. Razvoj matice poteka le 16 dni. Ob prvem rojenju čebele izletijo iz panja še preden se izleže prva matica. Tako iz panja odleti stara matica s približno polovico svojih čebel. Stara matica pred rojenjem manj zalega in je tudi slabše oskrbovana. Jajčniki ji oplahnejo, zadek se zmanjša in matica je lažja, da lahko poleti z rojem.

Za prvim rojem lahko odleti še drugi ali celo tretji. Pred drugim rojenjem lahko v panju slišimo prepevanje matic, to je posebno sporazumevanje med že izleženo matico in odraslimi maticami v matičnikih. Izlegla matica hodi po panju in s pritiskom na podlago piska z oprsjem v značilnem vzorcu tutanja. Najprej odda daljši pisk, nato pa nekaj krajših. Zvok se širi po podlagi, slišati pa ga je mogoče tudi zunaj panja. V bližini tutajoče matice čebele med tutanjem otrpnejo. Pravi biološki pomen tega pojava ni pojasnjen. Možno je, da si s tem matica utira pot po panju, ko izkoristi trenutek mirovanja čebel ob koncu tutanja. Na to oglašanje se lahko odzovejo matice v matičnikih s kvakajočim petjem, ki je v nekoliko nižjem tonu in sestavljeno iz bolj ali manj enakih piskov. Pogostost prepevanja se močno stopnjuje na dan izleta roja. Matice v matičnikih se poskušajo pregristi na prostost, vendar čebele tiščijo v že nagrizen pokrovček tako, da matici ne uspe priti na prostost. Tik pred izrojenjem v panju naraste vzburjenje, h kateremu veliko pripomore tudi prepevanje matic. Poleg vibracijskih signalov matic pa se pred rojenjem poveča pogostost stresanja čebel. V panju se poveča število čebel, ki hodijo po satju in stresajo druge čebele, včasih pa tudi samo podlago. Pred rojenjem se poveča tudi pobrenčavanje čebel, ki nekoliko spominja na posamezen pisk matice, vendar z nekoliko višjo frekvenco. Vsa ta vedenja matic in čebel pripomorejo k naraščanju vzburjenja v čebelji družini, ki tik pred izletom preide v vsesplošno norenje po panju in iskanje panjskega izhoda. čebele iz panja izletajo, kot bi jih kdo izstreljeval iz panjskega žrela. Med bruhanjem čebel iz panja, izleti tudi že izlegla matica, poleg tega se sprosti pritisk na še neizlegle matičnike. Mlajše matice se lahko izležejo že med samim izletanjem čebel v roj. Če so dovolj urne, lahko dobimo v izletelem roju tudi po več matic, sicer pa počakajo v panju s čebelami, ki jim ne uspe izleteti z rojem.

V roju ponavadi najdemo vse starostne skupine čebel. Raziskave genetske strukture družin in rojev so pokazale, da gredo z rojem bolj pogosto delavke, ki so z matico bolj v sorodu. Pri prvem roju tako ne pride do jasnih razdelitev med genetskimi skupinami znotraj čebelje družine, ker so vse čebele hčerke izletele matice. V drugem in kasnejših rojih pa imajo čebele različen sorodstven odnos z izletelo matico. Lahko so njene prave sestre ali pa le polsestre. Dokazano je bilo, da sestre pogosteje izlete z roječo matico. Verjetno se sestre tutajoče matice bolj vzburjajo pred rojenjem kot pa ostale delavke. Po vsej verjetnosti morajo biti vključeni tudi mehanizmi kemičnega sporazumevanja, ki so tudi temelj za sorodstveno prepoznavanje med čebelami.

Izletele čebele švigajo po zraku sem ter tja, dokler se ne utrudijo in začno posedati po drevesih in travi. Na kakšni drevesni veji se zbere več čebel, ki začutijo bližino panjskih družic. Skupaj začnejo prašiti. Na zadku se pri tem razpre vonjalna žleza, ki jo po prvem opisovalcu imenujemo Nassonova žleza, s krili pa prhutajo zrak, poln vonjav, stran od sebe. To privablja k posedanju še ostale leteče čebele. Njim se pridruži matica, ki s svojimi vonjavami še dodatno poveča privlačnost nastajajočega roja za posedanje. Počasi se zberejo vse čebele v grozd. Čebelarji so opazili, da prvi roj običajno ne oblikuje grozda brez prisotnosti matice, kasnejši pa lahko oblikujejo grozd tudi brez matice. To si lahko razlagamo s prisotnostjo zalegajočih delavk. Le te, ki jih imenujemo trotavke ali neprave matice, tudi izločajo feromone, čeprav drugačne kot prave matice, vendar dovolj dobre, da se čebele umirijo v grozdu. Trotavke se običajno razvijejo v brezmatičnih družinah, ko v satju ni odkrite zalege dalj kot tri tedne. Znano je namreč, da feromoni zalege preprečujejo razvoj jajčnikov pri delavkah in s tem tudi pojav trotavosti čebelje družine. Do omejene trotavosti lahko pride tudi v normalnih družinah z matico. Mogoča je daljša ločitev nekaterih čebel v panju od zalege in njenih vonjav. To je seveda toliko bolj verjetno v razmerah rojilnega razpoloženja v čebelji družini. Bolj jasno sliko o tem razglabljanju pa bi morali dobiti s poskusom.

Po umiritvi čebel v roju lahko zasledimo posamezne pašne čebele, ki prihajajo z manjšimi koščki cvetnega prahu. Poleg njih nekatere čebele iščejo panjsko duplo ali kakšen drug podoben prostor, kamor bi se lahko vselil roj. Ob zadostni vzburjenosti in po otipavanju vrstnic te čebele zaplešejo podobno, kot da bi našle pašo. V visečem roju lahko opazimo po več plesalk hkrati. Sprva plešejo v zelo različnih smereh in z različnim zagonom, pozneje pa se število plesnih smeri zmanjšuje. Ob pomoči plesne komunikacije čebele izberejo najbolj vznemirljivo novo lokacijo. Kako natančno poteka izbira ni znano, še najbolj verjetno pa je, da posamezne iskalke opuščajo svoje plese, ki so manj vznemirljivi tako zaradi manjšega zanimanja vrstnic kot tudi zaradi večjega vzburjenja drugih iskalk panja.

Poleg povečanega plesanja le v eni izbrani smeri novega bivališča se tik pred odletom roja močno poveča tudi stresanje čebel, podobno kot pred izletom roja iz panja. V roju nastane podobno vzburjenje kot pred izletom roja iz panja. Tokrat se v zraku oblikuje leteči grozd, ki je videti kot nekakšen leteči oblak čebel. Vodijo ga iskalke bivališča in ga po vsej verjetnosti usmerjajo k novo izbrani lokaciji. Čebele v roju letijo nekoliko počasneje kot med letom na pašo. Roju je mogoče slediti z zmernim tekom in opazovati gibanje čebel med letom. Nekatere čebele se v letečem grozdu vračajo proti zadnjemu koncu in nato vletajo nazaj na sprednji konec. Vse skupaj je videti kot nekakšna gomazeča leteča vreča; vseeno pa imajo čebele okoli sebe dovolj prostora za letenje. Običajno je med njimi prostora za nekaj telesnih razdalj.

Takoj po priletu v novo bivališče, roj začne urejati panj. V naravi lahko pričakujemo, da čebele čaka neurejen prostor. Čebelarji navadno roju pripravimo panj tako, da čebele nimajo preveliko dela, vendarle pa je lahko še veliko hrapavih površin, ki jih čebele zgladijo s čeljustmi. Hkrati z glajenjem in propoliziranjem panjskih površin pa čebele takoj začno graditi satje. Močan roj lahko že prvi dan nastavi dovolj velik kos satja, da lahko vanj zaleže matica. Tako roj s staro matico začne življenje v novem bivališču.

V starem bivališču čebelam ni treba graditi novega satja, običajno v njem ostane tudi dovolj hrane. Mlada matica mora še na praho, potem pa začne zalegati. V satju je še dovolj zalege, iz katere se izležejo mladice, ki lahko kmalu priskočijo na pomoč preostali družini.

Preleganje

Čebele lahko zredijo mlado matico tudi brez rojenja. Če v panju opazimo le nekaj matičnikov, je lahko to znamenje za preleganje stare matice, še posebno, če družina ni preveč močna, kot je običajno pri roječih družinah. Navadno matica slabše zalega kot v močnejših družinah. Matica je lahko tudi poškodovana ali bolna. Preleganje si lahko razložimo s tem, da matici ne uspe izločiti dovolj feromona, kljub dobrim možnostim širjenja po panju.

Ob preleganju čebele ne odstranijo stare matice. Pogosto lahko opazimo staro matico v panju, ko že zalega novoizlegla matica. Nejverjetneje je to možno zaradi močno zmanjšanega izločanja matičnih feromonov pri stari matici.

Zanimivi so rezultati Moralesa (1986), ki je ugotovil, da je v 84-litrskih panjih preleglo kar 50 % matic in nobena družina ni rojila! V pol manjših panjih je rojilo 80 % družin in prelegalo le okoli 5 %. V 21-litrskih panjih so rojile vse čebelje družine. Rojenje in preleganje so opazovali v družinah, ki so jih prepustili njihovemu razvoju brez čebelarjevih ukrepov. Rezultat je zelo poučen; z velikostjo panja lahko dosežemo, da rojenje zmanjšamo in povečamo tako zaželeno preleganje matic.

Oblikovanje zalog v panju

Čebele, ki ne živijo v tropskih krajih, nimajo stalno na voljo nektar in cvetni prah v naravi. čebele pripravijo zaloge hrane, da lahko prebrodijo krajša ali daljša brezpašna obdobja tekom leta in zimo, ko so temperature prenizke za rast rastlinja in pašo čebel. Kaj čebele pripravi na znašanje večjih količin hrane, kot je potrebno za trenutne potrebe čebelje družine, ni znano. Takšno zbiranje hrane pri živalih običajno poimenujemo nabiralni nagon, pri čebelah pa ga lahko poimenujemo pašni nagon. Čebele se začnejo pasti okoli tretjega tedna starosti .

Pašne čebele prineseni nektar ali mano razdelijo čebelam v panju. Čebele z otipavanjem s tipalnicami in iztegnitvijo jezička med čeljusti sprožijo bljuvanje vrstnic. Izbljuvan nektar posesajo v svojo medeni želodček. Čebele, ki niso motivirane za pašo in si tako nabašejo medene želodčke, jih praznijo v celice satja. Običajno je to v bolj praznem satju in bolj ob robu gnezda. Ob obilnih donosih je satje "poškropljeno" s svežim nektarjem ali mano po vsem panju. Če ne prej, čebele nektar predelujejo v med čez noč. Del zorenja je zračenje panja, poleg tega čebele prezračujejo kapljice nektarja na svojih jezičkih. Pri tem vedno dodajo tudi izločke krmilne žleze in verjetno še žleze slinavke. Izločki vsebujejo encime in druge biološko aktivne snovi. Najpomembnejša je že omenjena alfa-glukozidaza za razgraditev manjših sestavljenih sladkorjev v nektarju. Ko med doseže okoli 18 % vlage, čebele z njim napolnijo celice in jih začno pokrivati z voščenimi poklopci. Končno mesto skladiščenja je vedno nad gnezdom in zadaj za gnezdom, nikoli pa tik pri žrelu.

Brezpašno obdobje

V vročem poletju se zemlja preveč izsuši, da bi lahko rastline izločile večje količine nektarja. Tako se v večjem delu Slovenije v poletnih mesecih pojavi brezpašno obdobje. V tem času je možna paša le na močvirnatih travnikih in v gorskem svetu. Pomanjkanje paše v naravi usmeri čebele k stikanju za viri hrane po zapuščenih panjih ali tudi pri sosednjih čebeljih družinah. Čebele lahko odnašajo hrano brez kakršnegakoli upiranja ropane družine; čebelarji temu pravimo tihi rop. Pogosto ga srečamo pri šibkejših družinah. Močnejšim družinam običajno uspe bolje nadzirati prišleke na panjskem žrelu. Kljub vsemu pa se včasih vname spopad med vdorom tujk v gostujoč panj. Takšni spopadi lahko oslabijo gostujočo družino, da se ne utegne pripraviti na zimo. Tudi tiho ropanje lahko družini pobere ves med, kar je usodno v bližajoči zimi. Čebelarji ponavadi zožimo žrela in pazimo, da ne ustvarjamo tatinske priložnosti s polivanjem sladkorne raztopine med krmljenjem čebel v pitalnike.

Napadalnost čebel je nezaželena pri čebelarjih, čebelam pa omogoča obrambo pred vsiljivci. Prevelika razburljivost čebel ni le slaba za naše počutje. Če že drugega ne, čebele porabijo veliko več energije kot sicer. To je lahko usodno v zimskem in zgodnjespomladnem obdobju, ko primanjkuje izletnih dni. Poleg pomanjkanja hrane se poveča tudi dovzetnost za bolezni, še zlasti črevesnih.

Ob razširitvi afriških čebel po Ameriki se je močno povečalo zanimanje raziskovalce za agresivno vedenje. Znane so nekatere fiziološke spremembe v živčnem sistemu čebel, ne poznamo pa genetskega ozadja agresivnega vedenje. S selekcijo je mogoče zmanjšati agresivnost, vendar delovanje genov ni znano. Zelo verjetno so vpleteni v uravnavanje občutljivosti čebel za zunanje dražljaje, ki sprožijo agresivno vedenje.
V brezpašnem obdobju matica zmanjša zaleganje. To se lahko zgodi na račun manjšega števila pripravljenih celic za zaleganje, poleg tega matica tudi zmanjša količino nastajajočih jajčec zaradi sprememb, ki jih zazna ob hranjenju iz negovalčjih ust.

Že ob daljšem brezpašnem obdobju ali pa najpozneje na jesen čebele začenjajo izganjati trote iz panjev. Še pred tem preneha zreja trotovske zalege. Kaj čebele spodbudi k temu, da začenjajo izganjati trote, ni jasno. Preprosto jih ne prepoznajo več kot članov svoje družine. Vsekakor je to povezano s sezonskimi spremembami v čebelji družini. Del tega bi lahko bila tudi povečana občutljivost za sebi neenake osebke v družini.

Priprava na zimo in prezimovanje

Čebelja družina se pripravi na zimo s postopnim zmanjševanjem zalege in premeščanjem zalog v okolico gnezda. V samih čebelah se morajo zgoditi določene fiziološke spremembe, ki omogočajo veliko daljše življenje, kot je to običajno za čebele med letom. Tedaj živijo le nekaj tednov (2 do Cool

pozimi pa morajo preživeti nekaj mesecev. To je mogoče z upočasnjeno presnovo in spremembami v notranji telesni zgradbi; zimske čebele imajo dobro razvite krmilne žleze v glavi in maščobna telesa v zadku.

Spremembe v presnovi se kažejo tudi v tem, da lahko zimske čebele izletavajo že pri 8°C, medtem ko poletne čebele nehajo izletavati pri 12°C. 8°C je tudi tista čarobna temperaturna meja, ki določa, koliko se morajo čebele stisniti v gručo; na robu zimske gruče ne sme telesna temperatura pasti pod 8°C. Čebele v notranjosti gruče morajo ustvariti zadosti toplote, da toplotni tok iz sredice proti zunanjosti ogreje tudi čebele na obrobju. Temperatura v notranjosti gruče običajno ne pade pod 18°C, lahko pa presega 35°C, ki je običajna temperatura gnezda z zalego. Odsotnost zalege v zimski gruči je nujna v hudih zimah, ko morajo čebele segreti sredico celo nad običajno temperaturo gnezda. Seveda so pa tudi tu meje, saj čebele ne prenesejo več kot 42°C.

Med je glavni vir energije za ustvarjanje potrebne toplote. Čebele oddajajo toploto zaradi aktivnosti krilnih mišic, ki pa nepremikajo kril kot med letom. Namesto da bi se mišična vlakna krčila, celice oddajo toplotno energijo. Tudi protitočen pretok krvi v oprsju omogoča, da je glava lahko toplejša od zadka kar za nekaj stopinj. Takšen krvni sistem je še bolj razvit pri čmrljih, ki se pasejo še pri nižjih temperaturah kot čebele (3 do 5°C). Ob manjših potrebah po toploti lahko čebelam zadošča že običajna presnova v sredini gruče.

Gruča v panju ne ostaja vedno na istem mestu, kajti premikati se mora za hrano. Občasno se gruča razide in oblikuje nanovo, tako se lahko postopno premika za viri hrane.

Najbolj kritično obdobje za prezimovanje je zgodnja pomlad, ko je v gnezdu ponovno prisotna zalega. Takrat čebele ne smejo več pregreti gnezda nad 35°C, ker bi to uničilo zalego. To lahko povzroči nenadno osutje čebel na robu gnezda in odmrtje družine pri "polni skledi" medu. Temperaturo veliko lažje uravnavajo močne družine, zato čebelarji poskrbite, da boste zazimili živalne družine.

Čelar · Objavljeno: 23 Feb 2019 05:34 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Vplivi na razvoj čebeljih družin v zgodnje spomladanskem obdobju
22.02.2019

Proti koncu zime, ko zunanje razmere že nakazujejo prihod pomladi, se v čebeljih panjih in njihovi okolici dogajajo številne spremembe. Čebele pričnejo širiti gnezdo, matica poveča obseg zaleganja, posledično se družina pospešeno razvija in se pripravlja na novo pašno sezono. Razvoj družine in povečevanje števila čebel v panju, pa je odvisno od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stanje družin skozi celotno sezono.

Ena izmed mnogih pozitivnih lastnosti kranjske sivke, je ta, da matica preko zime preneha z zaleganjem. Manjša zimska gruča, porabi manj hrane in ima zato veliko večje možnosti za preživetje zime. Prekinitev zaleganja je pozitivna tudi iz vidika omejevanja števila varoj in njihovega učinkovitega zatiranja, v času ko pokrite zalege v panjih ni. Čebelje družine kranjske sivke, pa do prvih obilnejših paš že nadoknadijo manjše število čebel v manjši zimski gruči. Matice pričnejo še v zimskem času zalegati, obseg zalege in posledično število čebel delavk v družini pa se nato hitro povečuje. Obsežen in hiter spomladanski razvoj loči družine kranjske čebele od družin ostalih ras medonosnih čebel, katerih razvoj ni tako buren. Zaleganje in razvoj čebeljih družin kranjske čebele v spomladanskem času pa je kljub temu, odvisno od številnih dejavnikov. Od količine zalog hrane v panju, starosti in kvalitete matice, panjskega sistema, lege in lokacije čebelnjaka, zunanjih temperatur, vremena ter prisotnosti cvetočih rastlin v okolici čebelnjaka. Le te čebelam nudijo nektar in cvetni prah, kateri jim predstavlja vir beljakov potrebnih za razvoj in hranjenje zalege ter za prehrano matice. Čebele zato za prinašanje cvetnega prahu izkoristijo že prve izletne dneve, katerih v letošnjem letu, vsaj za zdaj, ne manjka. V primeru da zunanje razmere ne omogočajo prinosa svežega cvetnega prahu, ter da zalog v satju primanjkuje, pričnejo zimske čebele porabljati tudi zaloge beljakovin in maščob iz lastnih teles. Ob dolgotrajnejšem pomanjkanju matica omeji obseg zaleganja ali z njim povsem preneha, čebele pa lahko prenehajo s krmljenjem zalege. Cvetni prah vsebuje nujno potrebne aminokisline, zato je za razvoj čebelje družine izredno pomemben. Vnos svežega cvetnega prahu iz rastlin pa je pri stimulaciji družin, v primerjavi z dražilnim krmljenjem ali dodajanjem pogač, najbolj učinkovit. Čebele v zgodnjem spomladanskem obdobju letijo le nekaj 100 m stran od čebelnjaka, zato lahko izkoristijo le vire cvetnega prahu in nektarja ki se nahajajo v njegovi bližini. Za čebele so izredno pomembne prvi spomladanski cvetovi, kateri so večinoma bogati s cvetnim prahom in manjšimi količinami nektarja. Ene izmed prvih rastlin ki v zgodnji spomladi čebelam nudi velike količine cvetnega prahu je navadna leska, na gozdnih robovih kasneje zacveti tudi vrba iva, ki s svojimi cvetovi-mačicami, privablja čebele in jim poleg cvetnega prahu nudi tudi nektar. Čebele obiskujejo tudi prve cvetove, ki se pojavijo na travnikih, gozdnih robovih ter gozdni podrasti in pripadajo črnemu telohu, malemu in velikemu zvončku, pomladanskemu žafranu ter številnim drugim rastlinam, katere imenujemo tudi znanilke pomladi.

Zaradi pozitivnega vpliva prvih cvetočih rastlin in cvetnega prahu na razvoj čebeljih družin, moramo pri izbiri lokacije za postavitev čebelnjaka upoštevati, da čebele v enem letu porabijo med 20 in 30 kg cvetnega prahu, ter da v zgodnjem spomladanskem obdobju letijo le v neposredni bližini čebelnjaka. Čebelnjak zato postavimo na lokacijo kjer bodo imele čebele tekom celega leta, predvsem pa v zgodnje spomladanskem obdobju na voljo dovolj cvetočih rastlin.

V letošnjem letu smo že v mesecu februarju priča relativno visokim zunanjim temperaturam, zaradi katerih so čebelje družine že pričele z čistilnimi in orientacijskimi izleti, na večini lokacij pa tudi z bolj intenzivnimi izleti in prinašanjem cvetnega prahu v panje. Vnos le tega nakazuje na zgodnje cvetenje rastlin ter na zgodnji razvoj čebeljih družin. Vnos cvetnega prahu je tudi znak da je družina normalno razvita, da matica v panju je prisotna ter da je že pričela z zaleganjem. Ker ne moremo napovedati kakšne bodo zunanje razmere v prihodnje, je priporočljivo da čebelam še vedno omogočamo mir. Čebelje družine, katere smo v jesenskem času dovolj nakrmili in ustrezno pripravili na zimo imajo sedaj zalog hrane še dovolj. V primeru da smo glede tega vseeno nesigurni pa lahko v dneh, ko se ozračje segreje s hitrim pregledom preverimo stanje zalog v panjih. Pri takšnih pregledih je poleg ugodnih zunanjih temperatur pomembno, da so pregledi hitri, da razmaknemo in pregledamo samo sate ki so ob gnezdu, da satja ne vlečemo iz panjev ter da družine čim manj ohlajamo in vznemirjamo.

Temelj za razvoj družin v spomladanskem času je vsekakor dobra oskrba čebel v prejšnjem letu, ter pravilna priprava čebel na prezimitev. Če je bila le ta uspešna, se pričnejo družine v zgodnjem spomladanskem obdobju postopoma razvijati. Njihov razvoj pa je v veliki meri odvisen od vnosa svežega cvetnega prahu v panj. Ker čebelam predstavlja vir nujno potrebnih aminokislin, ki so potrebne predvsem pri razvoju zalege, je prisotnost svežega cvetnega prahu tudi močna stimulacija za razvoj družin v tem obdobju. Poleti čebel v zgodnje spomladanskem obdobju so kratki, čebele obiščejo le, do nekaj 100 m oddaljene cvetove, zato je potrebno pri izbiri lokacije za čebelnjak upoštevati tudi bližino rastlin, ki zacvetijo zgodaj in čebelam predstavljajo vir prvega cvetnega prahu in nektarja.

Simon Golob
Svetovalec za tehnologijo čebelarjenja

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli