Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Objavljeno: 07 Apr 2013 07:59 Naslov sporočila: PREZIMOVANJE ČEBEL

Prepovedali pogače, pridne čebele lačne
Objavljeno: 07.04.2013 07:28Posodobljeno: 07.04.2013 07:30
Avtor: Jaroslav Jankovič

Čebelje družine zaradi dolge zime umirajo, veterinarji prepovedali čebelje pogače.

LJUBLJANA – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je po laboratorijskih analizah čebelje krme na Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI) ukazala zaporo prometa vseh čebeljih pogač, v katerih je vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF) večja od 40 miligramov na kilogram. Po znanih podatkih so povečane koncentracije HMF našli kar v šestih čebeljih pogačah od desetih različnih proizvajalcev.
Po pravilniku o medu je najvišja dovoljena količina HMF v medu in različnih sirupih 40 mg/kg, medtem ko za čebeljo krmo ta ni določena. Uprava za varno hrano utemeljuje zaporo prometa določenih pogač s čezmerno vsebnostjo HMF s tem, da so raziskovalci v številnih primerih dokazali, da je HMF za čebele toksičen.

V sporočilu za javnost še dodajajo, da trenutno po svetu potekajo intenzivne raziskave, kako HMF vpliva na prezimovanje in razvoj čebel spomladi. V poskusnih kletkah naj bi ugotovili, da se umrljivost pri višji koncentraciji HMF povečuje. Med drugim je dr. Maja Modiš Škerlj v svojem strokovnem članku povzela analize tujih avtorjev in objavila, da je koncentracija HMF do 30 mg/kg še sprejemljiva, nad to mejo pa že vprašljiva in nevarna.

Se bo katastrofa ponovila?

HMF je sladkorna spojina, ki denimo v medu, sirupih ali sladkornih čebeljih pogačah nastaja pri višjih temperaturah, pogosto zaradi nepravilnega skladiščenja ali segrevanja. Vsebnost HMF je med drugim tudi kazalnik staranja medu.

Toda zakaj so oblasti šele zdaj sprožile preiskavo?

V Sloveniji čebelari kakšnih 9000 večjih ali manjših zanesenjakov, ki oskrbujejo od 120.000 do 130.000 čebeljih družin in ob 18–20 kilogramih na panj pridelajo od 2000 do 2500 ton medu na leto.
Toda lani so doživeli polom. Kot nam je povedal predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč, je takrat pomrla tretjina čebeljih družin, zaradi slabe paše pa so pridelali le slabih 700 ton medu, se pravi le tretjino običajne količine.
»Zima je dolga, čebele bi že morale leteti na pašo, pa jim vreme ne dopušča ali pa zato letijo le blizu,« nam je stanje opisal čebelar Franc Šivic.
S Koroškega, iz Zasavja in z Gorenjskega poročajo o umrlih čebelah. Koliko je škode, koliko družin bo zaradi dolge zime odmrlo in koliko bo manj mladih družin, bodo lahko ugotovili, ko bo posijalo sonce. »Takrat bomo videli, kako bodo letele.« Nekateri pa sumijo, da odmirajo zaradi prevelike koncentracije HMF v pogačah.

Kdo jih mori?

Kot pravi Anton Koželj, eden najbolj izkušenih čebelarjev v Sloveniji, so pogače spomladanski stimulans, deloma nadomestek za med, da čebele lažje preživijo dolgo zimo. Ne verjame, da bi bila povečana koncentracija HMF v njih glavni krivec smrti.
»Prej slaba lanska paša in s tem zaloge slabše kakovosti. Čebele so bile na zimo utrujene, v slabši kondiciji kot sicer, hkrati pa je zima daljša.« Koželj, Šivic in drugi se tudi bojijo, da so nekateri čebelarji sami naredili napako, ko so jim odvzeli preveč medu. »Čebele so bitja, ki se hranijo z medom, zato lahko s pogačo le nekoliko nadomestijo zaloge, ki si jih pripravijo same. Tudi celic ne moremo nahraniti s kosom kruha in zrezkom, to lahko jemo mi!«

Slovenska poraba je za tretjino večja od pridelave, hkrati pa je slovenski med eden od kakovostnejših na svetu, za poznavalce izjemen. Strokovnjaki iz Švice, Francije, Nemčije namreč zatrjujejo, da je paša po kočevskih gozdovih še pristno naravna, česar sami seveda (še) nismo dojeli. Franc Šivic nas je opozoril, da slabe novice o umrlih čebeljih družinah sicer prihajajo tudi iz Nemčije.

V kritičnem trenutku

Zaporo pogač s povečano koncentracijo HMF je uprava za varno hrano torej sprožila iz previdnosti. Zakonsko ima to možnost ne glede na to, da zdravstveno ustrezna meja (še) ni zakonsko določena, saj lahko reagira glede na oceno tveganja strokovnih služb.

Toda nekateri čebelarji in prodajalci čebeljih pogač se čudijo, da so oblasti zaporo sprejele zgolj po enem mnenju, ne da bi se prej posvetovali z večjimi, izkušenimi čebelarji, ki so v takih primerih merodajni. Uprava za varno hrano je po njihovih besedah uvedla zaporo v najbolj kritičnem trenutku, ko čebelarji potrebujejo krmo, da bodo v dolgi zimi preživeli družine. Ne da bi država imela izdelan rezervni scenarij.

Čelar

PRIPRAVA ČEBEL NA ZIMO

Smo v mesecu septembru, ko se dnevi občutno krajšajo, večeri pa so vse daljši. Naše čebele se že počasi pripravljajo na dolgo zimsko obdobje, tako da v naravi pobirajo še zadnje količine medičine in cvetnega prahu. Dobrodošlo jim je vse od pozne mane, nektarja jesenskega cvetja do sladkega soka zrelega sadja, ki ga je sedaj obilo v naravi.

Med vinogradniki je zelo razširjeno napačno prepričanje, da čebele poškodujejo sladke jagode grozdja. Čebela ne more prebiti kožice jagode, lahko pa jo ose oziroma ptice. Tako čebele v bistvu izpijejo sok poškodovane jagode in s tem preprečijo nadaljnje gnitje celotnega grozda in s tem slabo letino vinogradnika.

Septembra matica zelo zmanjša zaleganje. Vsakršno pospeševanje zaleganja z dražilnim krmljenjem čebel je brez potrebe, kajti zadnje zaležene generacije čebel so kratkožive in zime ne preživijo.

Čebele smo morali že v preteklih dveh mesecih dovolj nakrmili. Normalna družina mora v začetku septembra imeti vsaj 12 do 15 kg hrane, kar znese 6 do 7 satov hrane plus prostor za zalego. Ko se zalega poleže, te prazne celice čebele uporabijo, da se zarijejo vanje, ko oblikujejo zimsko gručo,- torej s hrano ni za pretiravati.

V tem, ponavadi brezpašnem obdobju, se čebele še veliko raje kot kadarkoli prej, ropajo. Za družino, ki se jo enkrat lotijo, ni več pomoči. Če rop opazimo je potrebno, ukrepati in panj vsaj do večera zapreti. Ponavadi tak panj naslednji dan izpraznimo in čebele prestavimo v medišče kakega drugega panja. Jeseni je dobrodošla tudi kakršnakoli zožitev žrela v panje.

Upam da ste julija oz. avgusta po navodilih veterinarske stroke uspešno zmanjšali število varoj. Tisti čebelarji, kateri niso od spomladanskega obdobja niti enkrat zatirali varoj, se lahko naslednjo leto poslovijo od svojega čebelarstva. Avgusta matica izleže največ dolgoživih čebel, tedaj pa so tudi najugodnejše razmere za razmnoževanje varoj v čebelji zalegi. Posledica prevelikega števila varoj so slaba kondicija in oslabljenost čebel in prenos številnih predvsem virusnih in bakterijskih bolezni čebel, ki se ne kažejo nujno v klinično opazni obliki. Posledica prevelikega števila varoj pa so prazni panji tudi že v jesenskih mesecih.

Za sodobno pojmovanje čebelarstva je september prvi mesec nove čebelarske sezone. Vse, kar bi morale čebele narediti za nas, ali mi zanje, smo naredili že julija in avgusta. Sedaj bi morali oboji mirovati. V tem času je vsakršen poseg v panj samo še občasna kontrola, oziroma popravilo napak iz preteklega obdobja. Letos nas pri čebelah čaka samo še ena velika naloga, to je zimsko zatiranje varoj, o katerem bomo več spregovorili naslednjič.

Čelar · Objavljeno: 14 Jan 2014 08:49 Naslov sporočila: ČEBELAM NEVARNA ZIMA 2013/2014

Do 12 stopinj Celzija pretoplo: Če bo zdaj zima zares pokazala zobe, bodo hude težave
Ljubljana, 14.01.2014, 08:27 | Natalija Švab

Neobičajno visoke temperature so v naravno okolje prinesle precej zmede. Tudi med čebele, ki so izjemno pomembne za oskrbo s hrano. Če bo zima po toplem obdobju zares pokazala zobe, bodo čebelje družine v velikih težavah, opozarjajo strokovnjaki.

Nenavadno visoke temperature, ki prav nič ne spominjajo na zimo, večini ljudi sicer godijo. Večje težave so v naravnem okolju, kjer je vreme zmotilo bioritem rastlin in živali, zaradi česar se po mnenju strokovnjakov v kasnejšem obdobju obetajo težave.

Med drugim pri čebelah, pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije. Kot poudarjajo, je januar mesec sredi zime in zato čas počitka za čebele, okoli čebelnjakov pa bi morala biti mir in tišina. Namesto da v zimski gruči pazijo na zalego do spomladi, pa zdaj čebele za ta čas neobičajno izletajo iz panjev in prinašajo prve koške cvetnega prahu leske, ki je že začela prezgodaj cveteti.

Zaradi izletanja iz panjev prihaja so večje potrošnje hrane, zalege v panju pa je trenutno več, kot je za to obdobje običajno, pravijo na ČZS in opozarjajo, da bodo čebelje družine, če se bo toplo vreme nadaljevalo, kasneje pa bo zima pokazala zobe, v velikih težavah.
"Čebele se bodo namreč stisnile v zimsko gručo in pustile velik del zalege neogrevan, oziroma nepokrit s čebelami. Ta zalega se bo prehladila in odmrla. Pri močnih družinah z več zalege nizke temperature ne bodo zadržale čebel v panju, ampak bodo te izletavale po vodo in obnožino ter ostale zunaj v mrazu, kjer bodo otrpnile. V cilju nege preostale zalege, bodo čebele to dodatno ogrevale in zato porabile veliko več hrane. Zato obstaja velika nevarnost, da bodo čebele pred koncem zime ostale brez hrane," razlagajo na ČZS.

Dolgo obdobje toplega vremena je zato spremenilo tudi tradicionalna dela, ki jih v tem času pri čebelah opravljajo čebelarji, pravijo. "Čebelarjem svetujemo, da naj v toplih dneh, ko je možno na hitro preveriti stanje v čebelnjakih, preverijo stanje zalog hrane v čebeljih družinah. Družinam ki jim primanjkuje hrane naj dodajo rezervne medene sate s cvetnim prahom. Sate s hrano naj predhodno segrejejo na sobno temperaturo. Če se gnezdo nahaja na robu panja, naj tega premestijo v sredino panja, pri tem pa pazijo, da imajo čebele dostop do hrane z obeh strani. Ta ukrep bo čebelam olajšal uravnavanje toplote in kasneje ugodno vplival na spomladanski razvoj," svetujejo na ČZS.
Strokovnjaki po celi Evropi pa medtem opozarjajo, da bi zmanjšanje čebelje populacije, ki jo letos po Evropi ne ogrožajo le temperature, ki motijo bioritem, ampak tudi bolezni in pesticidi, imelo uničujoče posledice za kontinent.

Razlagajo, da čebele oprašijo 70-odstotkov vseh posevkov in s tem ljudem zagotavljajo hrano. Brez čebel bi izumrle številne rastline, ljudje pa bi se morali soočiti z lakoto, opozarjajo. Čebele namreč opravljajo dejavnost, ki jo ljudje, pa čeprav so poskusili, ne morejo učinkovito opravljati namesto njih.

12 stopinj nad povprečjem

Obdobje nadpovprečnih temperatur sicer traja že nekaj časa. Kot pišejo na spletni strani Agencije za okolje (Arso), je z nadpovprečnimi temperaturami odstopalo obdobje med 20. oktobrom in 20. novembrom, ko je v tretji dekadi oktobra povprečna temperatura zraka presegla povprečje za 5 do 8 stopinj Celzija, v prvi dekadi novembra za 3 do 4 stopinje Celzija in v drugi dekadi novembra za 2 do 4 stopinje Celzija glede na povprečje med leti 1971 do 2000.

Nadpovprečno toplo obdobje je ponovno nastopilo tudi v zadnji dekadi decembra, ko so temperature dolgoletno povprečje presegle za 7 do 8 stopinj Celzija, v prvi dekadi januarja pa za 5 do 7 stopinj Celzija. Izstopali so dnevi, ko je temperatura zraka presegla dolgoletno povprečje celo za 12 stopinj Celzija, dodajajo na Arsu.
********************
Čebele letajo iz panjev, cvete rožmarin, kmetje pa s strahom gledajo na žitna polja
Pretoplega vremena še ni konec
14. januar 2014

Ljubljana - MMC RTV SLO

Na Agenciji za okolje ugotavljajo, da je letošnja zima (za zdaj) nadpovprečno topla, zaradi česar so ogroženi ozimni posevki, čebelarje pa skrbi za čebele, ki marsikje že zapuščajo panje.

Letošnja zima odstopa od pričakovanj in povprečij v vseh pogledih. Temperatura zraka je taka, kot smo je vajeni zgodaj spomladi - sredi januarja so temperature v povprečju namreč precej pod ničlo, včasih se ne ogreje niti nad ledišče. A ne letos, ugotavljajo vremenoslovci.
Snega v prihodnjih dneh ne bo, zimskih temperatur tudi ne.

Nadpovprečno toplo vreme se sicer "vleče" že od pozne jeseni, ko je bilo zadnjih 10 dni oktobra za od 5 do 8 stopinj topleje od povprečja, do 20. novembra pa so termometri kazali od 3 do 4 stopinje več od dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno toplo obdobje je Slovenijo zajelo tudi zadnje dni decembra, ko so povprečne dekadne temperature zraka presegle dolgoletno povprečje za 7 do 8 stopinj, v prvi dekadi januarja pa za od 5 do 7 stopinj.
Za 12 stopinj topleje od povprečja

"Izstopali so dnevi, ko je temperatura zraka presegla dolgoletno povprečje celo za 12 stopinj Celzija," ugotavljajo vremenoslovci in dodajajo, da po 21. decembru temperatura v Ljubljani še ni padla pod ledišče, podobno je bilo tudi na drugih območjih Slovenije. Vmesne ohladitve so bile kratkotrajne in so bolj izjemoma prinesle minimalne temperature zraka pod –10 stopinj. Na splošno, pravijo, bi lahko dneve, ko so bile temperature pod povprečjem, prešteli na prste ene roke.

Letošnja zima sicer ni rekordno topla - podobno toplo kot letos, a z nekoliko manj vodne zaloge, je bilo tudi v zimi 2006/2007. Takrat je bila povprečna temperatura zraka v primerljivem obdobju od 20. oktobra do 10. januarja skoraj za stopinjo višja od letošnje, ki je 6,8 stopinje.

Cvete rožmarin, leska že dela mačice, čebele letajo iz panjev
Nenavadno zimsko temperaturno dogajanje pa vpliva na rastlinski in živalski svet. V Primorju že opažajo prve cvetove rožmarina in nekaterih drugih okrasnih rastlin. Tudi v notranjosti države leska že podaljšuje mačice. Marsikje na osončenih legah je že opaziti prašenje. Čebele že letajo iz panjev. Čebelarji so zaradi tega zaskrbljeni, saj preveč toplote ob nepravem času lahko zmoti ustaljen bioritem čebel, piše na spletni strani.
Že od jeseni se neprimerne razmere za prezimovanje ozimnih žit le še slabšajo. Previsoke temperature zraka namreč motijo utrjevanje posevkov, še posebno v dneh, ko so bile previsoke tudi nočne temperature zraka. Ozimni posevki so v takih dneh izgubljali odpornost proti preživetju nizkih zimskih temperatur.

Če bo ohladitev postopna, še obstaja možnost, da se bodo posevki postopno spet okrepili in znova razvili odpornost proti mrazu.
Tudi če se ohladi in zapade sneg, bodo žita še vedno ogrožena
A če bo sledila močna in nenadna ohladitev - kar sredi zime ne more biti nobena redkost, opominjajo na Arsu -, pa bo to lahko za ozimna žita usodno. Temperaturna nihanja bi sicer lahko ublažila snežna odeja, a ker je ni (in je očitno tudi v naslednjih 10-14 dneh zagotovo ne bo), je nevarnost trganja koreninic in poškodb na razrastiščih zelo velika. Tudi če bo zapadel sneg in bi snežna odeja obležala, pa to še ne pomeni, da bo nevarnost mimo, saj se lahko pod odejo razvije snežna plesen, ki lahko zaradi oslabelosti rastlin rastline še dodatno poškoduje. Ali pa celo popolnoma uniči.

Čelar · Objavljeno: 04 Jan 2017 16:01 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Čebelja družina pozimi

04.01.2017

Zima z nizkimi temperaturami in obilico snega je zelo kritično obdobje v življenju vsakega živega bitja. Čebele pri temu niso izjema. Čebelja družina se pripravi na zimo s postopnim zmanjševanjem zalege in premeščanjem zalog v okolici gnezda. V samih čebelah se zgodijo določene fiziološke spremembe, ki omogočajo veliko daljše življenje, kot je to običajno za čebele čez leto. Tedaj živijo le nekaj tednov, pozimi pa morajo preživeti nekaj mesecev.

Po jesenskem zatišju pa se s začetkom novega kolendarskega leta in daljšanjem dneva začenja intenzivno življenje čebel. Matica prične zalegati jajčeca, iz katerih zimske čebele vzredijo svoje naslednice in tako številčno močne skupaj dočakajo prve spomladanske paše.

V zimskem času je obnašanje čebel v neposredni odvisnosti od temperature v okolici. V kolikor je temperatura nižja od 8º C, zimske čebele ne izletavajo iz čebeljih panjev. Pri temperaturi od 9º C do 16º C izletajo občasno, medtem ko čebelam najbolj odgovarjajo temperature od 16 do 32 °C. Ko se temperatura v naravi spusti izpod 10 °C čebele instiktivno prenehajo leteti in se umaknejo iz žrel v notranjost panja, kjer se stiskajo v zimsko gručo. Ta se oblikuje na prostoru med sati in ima obliko podaljšane žoge.

Čebele so na zunanjem sloju zimske gruče razporejene v obliki strešnikov. To omogoča zimski gruči dobro kompaktnost in stabilnost. Tu je na majhnih razmakih ujet zrak, kar omogoča odlično toplotno izolacijo. Gostota čebel skozi celotno zimsko gručo ni enakomerna. Najgostejša je na zunanjem sloju, kjer so čebele zaradi direktne izpostavljenosti zunanjim temperaturam tudi najbolj stisnjene. Zunanji sloj preprečuje preveliko in prehitro izgubo toplote iz notranjosti gruče. V notranjosti zimske gruče, kjer je tudi matica, se vse do spomladi odvija življenje. V središču guče je prava poletna klima z veliko vlago in temperaturo od 33,3 pa vse do 42 °C. V primeru, da v čebeljem panju ni zalege, je temperatura v središču gruče približno 21°C, na površini gruče pa je vrednost od 6,1 do 7,8 °C. Z padanjem zunanje temperature se gruča stiska, debelina zunanjega sloja oz. plašča gruče pa se s zbijanjem čebel še poveča.

Vsa toplota proizvedena v zimski gruči izhaja iz mase čebel. Te za proizvodnjo toplotne energije uporabljajo par mišic s katerimi premikajo krila.. Te mišice se z veliko hitrostjo stiskajo in sproščajo, kar povzroča njihovo dregetanje. Posledica tega je intenzivno spreminjaje kemične energije v toplotno. Tako ogljikovi hidrati, ki se v čebeljem telesu nahajajo v tkivu in hemolimfi, reagirajo s kisikom in postanejo vir energije: za delo mišic, za gibanje in proizvodnjo toplote.

Da se proizvedena toplota ne bi izgubila, skrbijo venci medu, ki se nahajajo nad zimsko gručo. Med je namreč snov s zelo veliko toplotno akumulacijo, ki se dolgo in počasi segreva in prav tako tudi počasi ohlaja. Izgubo toplote čebele preprečujejo tudi z proizvajanjem zračne izolacije v celicah satja . Več kot polovica čebel v gruči zaseda prazne satne celice, ki jih zapirajo s svojimi telesi. V tako formiranem prostoru je ujet zrak. Ker se zrak ne more gibati je dober toplotni izolator. Prav tako je dober izolator množica dlačic, ki se nahajajo na prsnem delu čebel in med katerimi se nahaja zrak.

Čebele se v zimski gruči stalno premeščajo. Nekaj časa se nahajajo na zunanjem sloju gruče, nato pa se prebijajo v notranjost gruče, da se ogrejejo. Tu zaradi velike vlažnosti, ki je potrebna za razvoj zalege in prisotnosti ogljikovega dioksida ne ostanejo veliko časa. Čim bolj je temperatura v okolici nižja, intenzivnejše je premeščanje čebel Te niso sposobne dolgotranjega bivanja v mrzlem zunanjem sloju gruče. Gruča v panju ne ostaja na istem mestu, kajti premikati se mora za hrano. Občasno se gruča razide in oblikuje na novo in tako postopoma premika z viri hrane.

Vsi ti popolni mehanizmi proizvodnje in reguliranja toplote so možni, če je čebelja družina zdrava in če ima dovolj virov energije, hrane oz. medu. Prav tako temperaturo veliko lažje uravnavajo močne družine, zato moramo čebelarji poskrbeti , da zazimimo živalne družine.

Vlado Auguštin

Čelar · Objavljeno: 05 Feb 2019 09:03 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Poraba hrane preko zime
04.02.2019

Večina čebelarjev se v tem letnem času sprašuje, kako bodo čebelje družine prezimile in ali bodo spomladi pripravljene za dober začetek nove čebelarske sezone. Da bi se to uresničilo, mora čebelar poleg temeljnih priprav za zimo nenehno spremljati in nadzorovati, kaj se dogaja v čebelnjaku, ter po potrebi tudi posredovati. Pozimi morajo biti vsi posegi omejeni oziroma izvedeni po sili razmer.

Če imajo čebele dovolj hrane, lahko prenesejo še tako ostro zimo, škodijo pa jim nekateri pojavi, ki jih najlaže odkrijemo z opazovanjem žrel in čebeljih panjev, v najslabšem primeru pa s kratkotrajnim odpiranjem panjev (kadar je temperatura višja od 10 °C).

Čebelja družina v normalnih pogojih v enem letu potrebuje 30–40 kg cvetnega prahu in 60–80 kg medu. V poznem poletju, ko si čebelja družina pripravlja ozimnico in vzreja predvsem dolgožive zimske čebele, je matica zaradi večanja zalog hrane omejena pri zaleganju. Čebele počasi oblikujejo gručo in vzdržujejo oziroma uravnavajo primerno temperaturo glede na zunanje vremenske razmere. Poraba hrane se med zimskim mirovanjem občutno zmanjša.

Poraba hrane v močni čebelji družini, ki prezimuje v medišču na 10 satih, v jeseni in pozimi glede na večletno povprečje je prikazana v spodnji tabeli.

Mesec Poraba hrane (kg)
Oktober 1,1
November 0,9
December 1,0
Januar 1,2
Februar 1,6
Marec 2,3
Skupaj 8,1

Čebelam je za prezimitev potrebne okoli 8 kg hrane, kar pomeni, da potrebujejo za zimsko porabo samo med iz vencev na sredinskih satih. Če računamo, da mora imeti čebelja družina stalno vsaj 7 kg kakovostne zaloge hrane v obliki medu in cvetnega prahu, pridemo do količine hrane, ki jo moramo zagotoviti za uspešno prezimitev. To je okoli 12–15 kg. Če to količino hrane zagotovimo pred zazimljenjem in glede na to, da čebelja družina v omenjenih šestih mesecih porabi le okoli 10–15 % celoletne porabe hrane, pričakujemo, da ne bo prišlo do pomanjkanja hrane.

Vlado Auguštin

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli