Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Anton Janša

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Pogled v čebelarsko zgodovino
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 06 Feb 2015 17:34    Naslov sporočila: Anton Janša Odgovori s citatom

Anton Janša



Slovenski biografski leksikon

Janša Anton, čebelar in slikar, krščen 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem, u. 13. sept. 1773 na Dunaju. Iz J.-evih mladih let nimamo avtentičnih poročil; bavil se je doma s slikarstvom in čebelarstvom ter imel po lastni izjavi 100 panjev. 1766 je vstopil v bakrorezno-risarsko šolo dunajske akademije, kjer je imel 360 gld. letne ustanove s prostim stanovanjem in kurjavo, ter si prislužil s slikarstvom še letnih 200 gld. in več. Ko je iskala dunajska OekonomieGesellschaft čebelarja, se je javil še pred 3. majem 1769, bil začasno nastavljen, pričel čebelariti v Meidlingu (plača 360 gld. mu je bila 1770 povišana na 600) gld.), se preselil 1769 v Augarten in postal maja 1770 po izvrstno opravljenih skušnjah čebelarski učitelj za vse one, ki jih bo pošiljal trgovski svet ali gospodarsko društvo.

Avg. 1770 je dobil nalogo potovati in poučevati tudi po drugih avstrijskih deželah. Čebelariti je pričel s 16 panji, imel 1772 že 300 in dosegel, da so 1773 čebelarili po vsej dunajski okolici po njegovem načinu. Njegov načrt za ustanovitev čebelarskega društva se ni uresničil, pač pa je Marija Terezija ustanovila še čebelarske šole v Dunajskem Novem mestu, na Moravskem in Češkem, ter zaukazala 1775 vsem drž. čebelarskim učiteljem, da morajo čebelariti le po Janševih načelih. Kot prvi je učil Janša, da se čebele ne smejo moriti, učil je voziti čebele na pašo, ovrgel nauk, da so troti vodonosci, spoznal, da oplodijo matico v zraku i. dr.

Njegova spisa sta še danes v rabi. Sam je izdal Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Wien 1771), ki je doživela več ponatisov (Wien, 1774; Grätz, 1775; Berlin, 1927, priredil Th. Weippl), po njegovi smrti pa naslednik mu Jos. Münzberg Des Anton Janscha … hinterlassene vollständige Lehre von der Bienenzucht (Wien, 1775; Prag, 1777; Prag, 1789 [?]; Wien, 1790, morda Kumerdejeva izd.; Lemberg, 1807, Kuraltova izd.; Deffingen & Holbruck 1900, izd. H. Nufer & F. J. Untergasser). Na slovensko je prevedel Abhandlung vom Schwärmen der Bienen P. P. Glavar 1776 in jo priredil po lastnih skušnjah (SBL 218, rokopis in prepis zgubljena), Janez Goličnik (SBL 228) je prevedel Antona Janšaja …popolnoma podvučenje za vsse čebellarje … (Celje, 1792), Avg. Bukovec Razpravo o rojenju čebel (Lj., 1906) in Fr. Rojina Popolni nauk o čebelarstvu (Lj., 1906, 1922; češke prevode gl. Simonič, 179–80). —

O slikarskih delih J.-evih vemo le, da je bilo v njegovi zapuščini 12 slik (gemahlene Bilder; brez navedbe slikarja) cenjenih na 24 gld. in zaboj risb in bakrorezov, cenjenih na 15 gld.; znani so nam njegovi bakrorezi v Bienenzucht; lj. muzej hrani oljnato sliko Kronanje M. B., ki je po ustnem izročilu njegovo delo. — Prim.: Linhart, Versuch, II, 327–8; Kukuljević 121; Helfert, Österr. Volksschule I, 109–10; Wurzbach X, 89–90; N 1879, 154–5; Navratil, Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem, 139–66; Bukovec, A. Janša, Razprava o rojenju čebel, str. I–IV; Rojina, A. Janša, Popolni nauk o čebelarstvu,1–5; Perc, Anton Janscha … Biographische Skizze, Celje 1925, s sliko; Slovenec 1925, št. 212; Steska, Slovenska umetnost I, 145–6. Pir.

Avgust Pirjevec
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 26 Feb 2016 08:09    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Popoln nauk o čebelarstvu

Avtor: Anton Janša
Vir: NUK

Knjiga Antona Janše Vollständige Lehre von der Bienenzucht (Popolni nauk o čebelarstvu) je izšla leta 1775. Po njegovih rokopisih jo je izdal dve leti po njegovi smrti učenec in pomočnik Joseph Münzberg. Janša je v knjigi med drugim zapisal številne nove ugotovitve ter izume, ki so na svetovnem nivoju pripomogle k bistvenemu izboljšanju čebelarjenja. Z natančnim opazovanjem čebel je dopolnil nekatere že znane ugotovitve o biologiji čebele. Med drugim je tudi ugotovil, da se pari matica 5. ali 6. dan po rojstvu, in sicer med 11. in 14. uro. Še posebej pomembni pa so številni njegovi postopki, s katerim je povečal pridelavo medu in voska. Za množenje rojev (narejanje rojev hkrati z vzrejo matic), ki ne poteka po naravni poti, je svetoval sedem postopkov. Razvil je dve vrsti matičnic ter postopek za dodajanje matic. Zaradi nevarnosti ogrebanja rojev v času rojenja je izumil prestrezalo, v katerega je ujel roj preden je izletel iz panja.

Z uporabo prestrezala, ki ga je za kratek čas postavil postrani nekoliko vstran od čebelnjaka, se je izognil mešanju rojev, izgubi matice in podobno. Roj je nato vrnil nazaj v panj. Pomembna je tudi njegova metoda preprečevanja rojenja s povečanjem prostora panja z nadkladami, podkladami in medkladami pred rojenjem oziroma z izrezovanjem trotovske zalege in matičnikov v primeru rojenja. Kot najprimernejše izpostavi medklade, saj čebele na sredini ne prenesejo praznega prostora in ga zaradi tega hitro zapolnijo. Pretirano rojenje je namreč škodljivo, saj se zmanjša pridelava količine medu in voska. Z do tedaj neznano metodo vožnje čebel na pašo na ajdova polja, ki so jo na Dunaju poimenovali »kranjska« ali »Janševa«, je izjemno povečal pridelek medu in voska.

Nekateri Janševi postopki se uporabljajo še danes v sodobnem čebelarstvu (narejanje rojev, preprečevanje rojenja, prevažanje čebel itd.). Čebele je prevažal na pašo ponoči, ko počivajo, med tem ko jih je izpustil na pašo podnevi. Z uporabo vozu na gugalnico je zmanjšal sunke med prevažanjem čebel. Ugotovil je tudi, da čebele nanosijo do sedemkrat več medu, če jim satja ni potrebno graditi. Knjiga je razdeljena na teoretični (biologija čebele, sestava čebelnjaka) in praktični del. V praktičnem delu pojasni številne metode ravnanja s čebelami v določenih situacijah (pitanje čebel, kako pomagati brezmatičnemu panju, problematika roparic, bolezni, škodljivci, rojenje, paša, itd.). Na koncu knjige so dodani bakrorezi, ki so nastali po risbah Antona Janše. Z bakrorezi je prikazal vrste čebel, satje in matične celice, sestavo (konstrukcijo) panja, prestrezalo, voz primeren za vožnjo čebel na pašo itd.

Janševo življenje in delo

Anton Janša se je rodil 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem. Leta 1766 se je vpisal na bakrorezno risarsko šolo na akademiji likovnih umetnosti na Dunaju. Zaradi izkušenj in znanja o čebelarstvu, ki ga je pridobil doma na Breznici, so ga leta 1769 sprejeli za čebelarja pri Nižje avstrijski ekonomski družbi na Dunaju. Sprva je skrbel za čebelnjake v Meidlingu. Nekoliko kasneje je prevzel čebelarjenje v cesarskem vrtu Augartnu. Janša je bil izjemno uspešen pri svojem delu, zato je leta 1770 postal prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva pod pokroviteljstvom Marije Terezije.

V kratkem času je na Dunaju in okolici uvedel čebelarjenje, ki ga je bil vajen od doma že od otroštva. Njegove številne izboljšane metode ter nova odkritja ter izumi s področja čebelarstva pa so mu prinesla svetoven sloves. Iz leta v leto je Janša imel tudi več panjev. Iz začetnih 16 leta 1770 je imel čez dve leti že 300 panjev. Leta 1771 je izdal knjigo z naslovom Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Razprava o rojenju čebel). Pomembna pa je tudi njegova knjiga Vollständige Lehre von der Bienenzucht (Popolni nauk o čebelarstvu), v kateri obširno popiše temelje uspešnega čebelarstva. Knjigo je izdal dve leti po njegovi smrti, leta 1775, njegov učenec in pomočnik Joseph Münzberg. Tega leta je Marija Terezija tudi patentirala šole čebelarjenja po Janševem vzoru v Dunajskem Novem mestu (Wiener-Neustadt), na Moravskem in Češkem. Janša je umrl je na Dunaju 13. septembra 1773.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Pogled v čebelarsko zgodovino Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow