Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 03 Sep 2015 04:16; skupaj popravljeno 2 krat

S spletne strani ČZS:

Simpozij v Ilirski Bistrici, 23.10.2010

Ilirskobistriški čebelarji smo se s ponosom in veliko vnemo lotili projekta izdaje strokovnega zbornika o življenju in delu našega velečebelarja Antona Žnideršiča.

Anton Žnideršič, kmetovalec, čebelar in podjetnik iz Ilirske Bistrice je postal osrednja osebnost slovenskega čebelarstva v 20. stoletju. Žnideršič je bil pomemben mož Ilirske Bistrice, župan, predsednik gasilskega društva, predsednik čebelarskega društva, član Sokolskega društva, izumitelj znanega AŽ panja ... V letu 1901 je ustanovil opazovalno službo medenja, v zimi 1902/1903 pa skonstruiral svoj AŽ panj. Panj je po preizkušanju l. 1907 predstavil čebelarski javnosti. Leta 1910 je izdal čebelarsko knjigo »Naš panj«. V Ilirski Bistrici je ustanovil prvo Čebelarsko zadrugo na Kranjskem in je zaslužen za ustanovitev Čebelarskega društva v Ilirski Bistrici leta 1907.

Današnja podoba slovenskega čebelarstva je v precejšnji meri osnovana z izumom AŽ panja in življenjskimi prizadevanji avtorja in prejšnjih generacij čebelarjev za napredek čebelarstva. Moč za svoje delo črpajo današnje generacije čebelarjev iz bogate preteklosti in se navdihujejo pri nekaterih izjemnih osebnostih, ki so pustile za seboj neizbrisno sled in eden izmed njih je prav gotovo tudi Anton Žnideršič.

Zbornik, ki bo javnosti predstavljen 23. oktobra 2010 v Ilirski Bistrici je sestavljen iz dvanajstih poglavij. Vsako poglavje je zaključen del, vsi skupaj pa tvorijo celoto, ki na izčrpen, celovit in strokoven način opisujejo tisto, kar je Anton Žnideršič bil, kar je počel in kar je pomenil za razvoj slovenskega čebelarstva.

V prvem poglavju vnukinja Antona Žnideršiča, Marija MIKAČIČ-TURNŠEK opisuje svojega deda, družinski rodovnik in zgodbo družine. Vojko ČELIGOJ, naš čebelar in raziskovalec domačega kraja, v naslednjem poglavju, opisuje zgodovino in razvoj čebelarstva na bistriškem ter Žnideršičevo vlogo pri tem. Čebelarski mojster Jožef ŠVAGELJ se je lotil Žnideršičevih publikacij s poudarkom na knjigi Naš panj. Naš znani arhitekt Marjan DEBELAK se je lotil sprememb v AŽ panju v zadnjih 100-tih letih. V obliki intervjuja s Franetom ZADNIKOM je zastavljeno peto poglavje zbornika, opisuje pa avtorjevo odločitev, da čebelari samo z AŽ panji. V nadaljevanju Franc ŠIVIC predstavlja uveljavitev AŽ panja v Sloveniji in v tujini. V sedmem poglavju Zorko ŠABEC opisuje vpliv AŽ panja na čebelarjenje v čebelnjakih. Anton SMRDELJ opisuje primernost AŽ panja za prevažanje čebel ter opazovalno službo medenja, ki jo je pred več kot 100 leti ustanovil ravno Anton Žnideršič. Janko BOŽIČ, se je kot biolog dotaknil teme čebelarjenja v AŽ panjih. V desetem poglavju, Marija SIVEC opisuje Antona Žnideršiča kot vzrejevalca matic ter primerja vzrejo matic nekoč in danes. V predzadnjem poglavju se Jugoslav LOGAR dotika teme inovatorstva v čebelarstvu in nagrad za inovatorstvo, ki se imenujejo po Antonu Žnideršiču. Zadnje poglavje je napisal ponovno Vojko ČELIGOJ, ki smo ga posvetili našim znanim čebelarjem – sodobnikom Antona Žnideršiča brez katerih tega zbornika zagotovo ne bi bilo.

Na tem mestu se moram zahvaliti vsem članom društva, ki so pomagali uresničiti, ta za nas velik projekt, predvsem pa gre zahvala vsem avtorjem, ki so se lotili svojih izbranih tem z veliko mero odgovornosti in so svoje delo res dobro opravili.

Tudi sama sem ponosna, da sem bila lahko del te zgodbe, Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica, ki nosi ime Antona Žnideršiča, bo tudi v naprej ohranjalo kulturno zapuščino, čebelarsko tradicijo in vrednote, ki jih je sam zagovarjal, prepričana pa sem tudi, da je takšna obljuba najbolj spoštljiv odnos do tega velikana slovenskega čebelarstva.

Strokovni zbornik bomo javnosti predstavili na simpoziju, ki bo 23.10.2010 v Samostanu šolskih sester De Notre Dame v Ilirski Bistrici, s pričetkom ob 8.00 uri.

Vabljeni vsi slovenski čebelarji

Urednica zbornika, mag. Milena Urh

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

Pomen in vloga Antona Žnideršiča
za slovensko čebelarstvo

Začetek
O velikanu slovenskega čebelarstva Antonu Žnideršiču in njegovemu panju. To je pripoved o nenavadnem, samoraslem učenjaku, mislecu, podjetniku, izumitelju in velikemu človeku ter domoljubu.

Žnideršičev pomen in vloga sta za sodobno slovensko čebelarstvo neprecenljiva. Daleč najpomembnejši, kot od katerega koli drugega velmoža med slovenskimi čebelarskimi zvezdniki, ki jih ni malo!
To ni težko utemeljiti.
Brez Žnideršiča, bi slovensko čebelarstvo hitro izgubilo svojstveno obliko čebelarjenja v čebelnjakih.
Izkazalo se je namreč, da poleg njegovega osnovnega panja (AŽ), noben drug panj, če je še tako originalen in ima nekatere dobre lastnosti, (npr. Kirarjev), ki se zlaga v čebelnjake in ga je lahko prevažati, niso niti približno tako utemeljeno priljubljeni med čebelarji, da bi lahko konkurirali AŽ panjskemu sistemu.
To je Žnideršičeva poglavitna čebelarska vloga in pomen, poleg še mnogo drugih čebelarskih zaslug.

Lahko si predstavljamo, da bi slovensko krajino brez Žnideršičevega panja množično poselile vrste prostostoječih nakladnih panjev, kot povsod po svetu. Čebelnjaki, zgolj tisti najlepši, bi bili le še muzejski objekti.
Za dosego tega razdiralnega cilja, v imenu neke namišljene - lahko tudi stvarne - modernosti in ekonomičnosti, je bilo in je žal še vedno vloženih veliko individualnih in organiziranih naporov. Povzročajo tim. »panjsko vojno«, ki nam ni v čast.

Ampak tega k sreči Žnideršič ni dočakal, čeprav se je moral močno truditi, da je uspel prepričati s svojimi najbolj prodornimi somišljeniki našo čebelarsko javnost pri uvajanju njegovega panja in načina čebelarjenja. To jim je popolnoma uspelo, saj se tega panja še danes oprijemlje več kot 90% naših čebelarjev, čemur se čudi ves čebelarski svet. .

Pokrajina Žnideršičeve rojstne dežele

Nekaj je po vsej priliki prispevala k Žnideršičevem talentu in neumornemu ustvarjalnemu delu tudi njegova dedna osnova in spodbudna rodna gruda, na sončni strani snežniškega zelenega gorstva, v prelepi slovenski deželi umnih čebelarjev (poetično, a precej realistično zapisano).

Žnideršičev čebelnjak pri njegovem domu v Ilirski Bistrici.

Doma je uredil čebelarski vrt z medonosnimi rastlinami, velikim paviljonskim čebelnjakom, v katerem je bilo na višku razvoja podjetja tudi preko petsto naseljenih panjev. Za trgovanje je imel »medarno«. Čebele je vozil na paše.
Med drugim je čebelje družine kranjskih sivk razvažal širom dežele in po svetu. Celo v daljno Rusijo. Izkazal se je kot eden najbolj svetovno razgledanih in uglednih slovenskih čebelarjev tedanje dobe.

Žnideršič se je pričel čebelarsko udejstvovati kot čebelarski samouk.

Začetno čebelarjenje v panjih z že premičnim satjem mu je omogočalo nove podjetniške izzive. S satiči opremljeni, samo nekoliko povečani kranjiči, s katerimi so tedaj v naših krajih poskušali čebelarji nadomeščatri navadne kranjiče, ga niso mogli zadovoljiti, pri usmeritvi njegovega čebelarjenja »na med« in ne »na roje«.

Poskušal je to doseči z drugimi, takrat že tudi uporabljanimi novimi panjskimi sistemi. Tako je iskal panj med takrat znanimi, ki bi omogočal čebelam v našem pašno-klimatskem okolju večji razvoj čebelje družine in s tem večje donose medu in čim lažje delo. Predvsem čim lažje prevažanje na paše.
Pa so ga vsi po vrsti razočarali.

Nakladne panje »amerikance« je najprej izločil. »Niso bili za prevažanje«, jih je ocenil.

Nekoliko bolj so ga zadovoljili Gerstungovi (nemški) panji, ampak tudi ti mu kmalu niso bili več pogodu.

Končno je dobil v roke knjigo z opisom Albertijevega listovnega panja in v njem našel še tisto, kar mi je manjkalo pri drugih panjih.

Tako je imel pri roki osnovne dele za sestavo panja po svoji zamisli, ki bi zadostla njegovim željam..

Bližnji Bistriški slapovi – simbolika Žnideršičevega - in ne le njegovega - ustvarjanja nekaj novega, ki združuje predhodne vire, jih prekvasi in doda nekaj svojega iz česar se ustvari nekaj novega.

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

DRUGI DEL

Anton Žnideršič
Nadaljevanje o njegovi zgodbi

Dramatike polno življenje Antona Župančiča, če le mogoče s čebelami v uteho, v obdobju dveh svetovnih vojn in v treh družbenih sistemih.

Žnideršič ob svojem malem raziskovalnem čebelnjaku po preselitvi v Ljublano
.
Ob italijanski zasedbi njegovega rojstnega slovenskega notranjskega krasa, so ga zaprli kot domoljuba in ga vsestransko onemogočili. Nato in zato se je z družino leta 1930 preselil v Ljubljano.

V Ljubljani je nadaljeval čebelarsko raziskovalno delo še vedno s prenekaterimi izrednimi domislicami, ki jih je neumorno preizkušal in izpolnjeval.

V starosti 66 let ga je doletela druga svetovna vojna in nato spet povsem nove gospodarske in družbene razmere. Le s težavo se je tem razmeram skušal prilagoditi. Ni mu uspelo, pa tudi ni mu bilo dano, saj ga je že dve leti po končani vojni, v starosti 73 let, leta 1947 sredi Ljubljane do smrti povozil pijani voznik avtomobila.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli