Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




AVSTRIJA

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> IZ TUJIH ČEBELARSKIH LOGOV
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 21 Feb 2017 19:47    Naslov sporočila: AVSTRIJA Odgovori s citatom

Vir. spletna stran ČZS


Obvladovanje varoe v Avstriji


Kot drugi predavatelj, ki je obiskal Slovenijo in predstavil pristope k zatiranju varoe v Avstriji je bil inž. Josef Ulz. Predavanje je bilo organizirano 16. februarja na sedežu Čebelarske zveze Slovenije in 17. februarja v Hočah.

Na začetku predavanja je predstavil njihovo družinsko čebelarstvo. Čebelarijo s približno 200 čebeljimi družinami. Sam je bil 41 let delujoč tudi v čebelarski šoli v Graz – u. Čebelarijo tako da imajo na posameznem stojišču po večini vedno čebelje družine z enako močjo, saj je z njimi lažje čebelariti in tudi obvladovati varoe. Doma imajo moderno čebelarstvo, ki temelji na racionalizaciji njihovega dela. Med prodajajo na drobno. Ne kupujejo medu od ostalih čebelarjev, ampak prodajajo samo med, ki ga pridelajo sami. Tako prodajo doma na domu od 3.000 do 3.500 kg medu. Imajo 3 do 4 različna stojišča kamor vozijo čebele na pašo. Od domačega stojišča so ta stojišča oddaljena 60 do 200 kilometrov. Vsako leto predno gredo čebelje družine na prvo oddaljeno stojišče so pregledane na spore hude gnilobe v medu. Na vsakem stojišču imajo tudi elektronsko tehnico, ki jim domov sporoča donose. Čebele prevažajo z namenom, da pridobijo sortni med, ki ga drugače ne bi pridelali v stacionarnem čebelnjaku. Nudijo tudi servis opraševanja sadnega drevja. Tako sadjarji plačujejo 50 eur po čebelji družini. Vzrejajo tudi 200 do 300 matic za lastne potrebe.

Po predstavitvi njihovega čebelarstva je čas in tema za varojo. Poudari, da so v zadnjih letih čebelarji izgubili veliko čebeljih družin in tako je tudi leto. Za izgube čebeljih družin mora vsak posamezen čebelar pri sebi ugotoviti kje je delal skozi leto napake in te napake v bodoče odpravit. Poleg tega mora čebelar čebelje družine postaviti na primerno stojišče kjer bodo imele čebele dovolj paše. Upoštevati je potrebno tudi gostoto poseljenosti čebeljih družin. Poudari, da številni faktorji tudi pesticidi in virusi vplivajo na preživetje čebeljih družin. Borbo proti varoji je potrebno prilagoditi na posamezno čebeljo družino.

Škodni prag pri varoji je tako potrebno ohranjati skozi celo leto, drugače pride do kolapsa čebelje družine. Običajno se to zgodi v mesecu juliju oz. v začetku avgusta, ko je v čebelji družini 6.000 varoj in pride do kolapsa. Teh družin se ne združuje, ker s tem ne rešimo problema. Potrebno je skozi leto spremljati število varoj in izvajati tudi apitehnične ukrepe do prvega zdravljenja čebeljih družin. Tukaj pa je pomembno, da čebelar opravi tretiranje pravočasno julij oz. začetek avgusta. Pri tem se je potrebno zavedati, da je bila varoa takrat precej manj agresivna, saj je danes problem že z 3.000 varoami v čebelji družini.

V Avstriji so registrirana sredstva: Varroxal, 85% mravljinčna kislina, Apiguard, ApiLavar, Thymovar, oksalna kislina, Api-Bioxal, na izdajo pri veterinarju pa lahko uporabijo tudi Apitraz. Apitraz je prišel na seznam leta 2016.

V njihovem čebelarstvu izvajajo apitehnične ukrepe skozi celo čebelarsko sezono. Ko opravijo zadnje točenje medu sledi glavno tretiranje varoe. Večinoma uporabljajo mravljinčno kislino, in sicer šok terapijo, ki jo izvajajo že 31 let. Pri tem je zelo pomembno, da so čebelje družine primerno pripravljene predno se uporablja mravljinčna kislina. Predstavi tudi kako se bori proti varoi z načinom omejevanja matice – lovilni sat izolator. Ugotavlja, da je v zadnjem času potrebno opraviti 3 krat zatiranje v katerega je vključeno tudi zimsko zatiranje varoe. Tako imamo celostni pristop skozi celo leto v borbi z varojo s ciljem, da čebelje družine štartajo z čim manj varoami v naslednje leto. Čebelje družine prezimuje v dveh etažah. Ob koncu poudari, da za vsako čebeljo družino vodi zapisnik, ki ga hrani 5 let.

Gospod Ulz je tako zelo podrobno predstavil njihovo čebelarstvo kot tudi zelo nazorno prikazal kako se borijo proti varoi. Predavanja so se udeležili številni čebelarji iz različnih območij po Sloveniji tako na Lukovici kot tudi na Pivoli. Na predavanju so pridobili dodatna znanja in spoznanja v tem zimskem času, ki ga bodo oplemenitili tudi v svojem čebelarstvu. Zahvala gre tudi g. Vladimirju Fajdigi, ki je predavanje prevajal.

Pripravil:

Tomaž Samec
Svetovalec specialist za
zagotavljanje varne hrane
******
Tisti, ki prebivamo malo bliže Avstriji ali celo tam poznamo kakšnega manjšega čebelarja vemo, da se naši dragi avstrijski čebelarski kolegi v praksah zatiranja varoje niti tako zelo ne razlikujejo od slovenskih. Tudi oni vedo kje je Madžarska, Češka, Srbija, Hrvaška in celo Bosno poznajo. V nečem pa se od nas le razlikujejo. Veliko manj o tem govorijo in po forumih ne pišejo neumnosti in vsakemu tepcu ne razlagajo svojih praks. Drugače in bolj jasno povedano: naši avstrijski kolegi so z razliko od nas Slovencev veliko bolj pameti!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> IZ TUJIH ČEBELARSKIH LOGOV Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow