Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




ČEBELARJEVA ODGOVORNOST za varnost čeb. pridelkov

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelarske tehnologije
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 19 Jan 2017 09:58    Naslov sporočila: ČEBELARJEVA ODGOVORNOST za varnost čeb. pridelkov Odgovori s citatom

KAKOVOSTNI IN VARNI ČEBELJI PRIDELKI - čebelarjeva odgovornost
( povzetek )


Za čebelarjenje v AŽ-panju so značilne nekatere posebnosti, zato je treba temu prilagoditi tako tehnologijo kot tudi uporabo zdravil. Največja posebnost AŽ-panja je tehnika prestavljanja satja iz plodišča v medišče, ki je vzrok več pomanjkljivosti, predvsem glede varnosti in kakovosti čebeljih pridelkov Splošno navodilo proizvajalcev zdravil in veterinarjev je, da satje, ki ostane med uporabo zdravil v panju, ne sme biti namenjeno pridobivanju medu, tega pa s tehniko prestavljanja satja ne moremo povsem upoštevati . Podobno velja tudi pri zagotavljanju pristnosti medu Če sate, ki vsebujejo predelano sladkorno raztopino, prestavimo v medišče in jih ob točenju medu ne ostranimo, tvegamo, da naš med ne bo pristen

AŽ-panju je drugačna kot v nakladnem panju tudi pridelava propolisa in cvetnega prahu. Za pridobivanje propolisa je primeren vsak tip panja, v katerem lahko v plodišče oziroma tik ob gnezdo vstavimo namenske pripomočke, to pa je nekoliko preprosteje v nakladnem kot v AŽ-panju. Podobno velja tudi za namestitev notranjih osmukalnikov za smukanje cvetnega prahu; v nakladnem panju preprosto zamenjamo podnico, AŽ-panj pa moramo predelati.

PRIDELAVA MEDU

Med je naravna sladka snov, ki jo čebele Apis mellifera proizvedejo iz nektarja cvetov ali izločkov živih delov rastlin oz . iz izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin . Nektar oz . izločke žuželk čebele zberejo, jih z določenimi svojimi snovmi predelajo, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju . Kakovost in biokemične lastnosti medu so odvisne tako od izvora nektarja, zrelosti medu, podnebnih razmer, sezone, sestave tal, načina in pogojev pridelave kot tudi od shranjevanja in sposobnosti čebelarja.

V medu ne sme biti ničesar, kar ni njegova primarna sestavina . V njem ne sme biti fizikalnih delcev ali kemičnih snovi, ki so mu sicer tuje (npr. akaricidov, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj), oz . morajo biti te v mejah dovoljenih vrednosti . Med mora biti popolnoma naraven proizvod, torej tak, kakršnega so iz naravnih izločkov proizvedle čebele . Čebelar mu ne sme ničesar odvzeti in ničesar dodati

Čebelar lahko kupcem ponudi samo pristen med! Če se v njem znajde sladkor za krmljenje čebel, med ni pristen, tudi če ga vsebuje samo en odstotek! Vse pogosteje je govor o pristnosti medu, saj so analize in metode, ki omogočajo odkrivanje potvorb medu, vse bolj učinkovite .
Kadar govorimo o potvorbah medu, imamo navadno v mislih med, ki so ga umetno proizvedli v laboratoriju, ali pa so ga zaradi želje po večjih donosih pridobili tako, da so čebelam med pašo dodajali sladkorno raztopino . Manj pogosto pomislimo na to, da je potvorjen tudi med, ki vsebuje predelano sladkorno raztopino zaradi tehnološke napake, v našem primeru največkrat zaradi prestavljanja satov, ki vsebujejo sladkor, iz plodišča v medišče ter zaradi ostankov zimske sladkorne zaloge v medišču.

Najpogostejše napake, katerih posledica je lahko pojav sladkorja v medu, so:
preobilno krmljenje spomladi ali v brezpašni dobi,
prestavljanje satov s predelano sladkorno raztopino iz plodišča v medišče in točenje teh satov,
točenje satov iz plodišča,
neizpraznjenje oz . neodstranitev medišč, v katerih so ostanki sladkorja (npr. zimske zaloge), pred začetkom paše
Čebelarji moramo poskrbeti, da bodo imele čebelje družine vse leto dovolj hrane, saj neugodne vremenske razmere v naravi ter izpad medenja in cvetnega prahu lahko zmanjšajo živalnost in vitalnost družin . Ob neugodnih vremenskih razmerah in pomanjkanju naravne hrane bi čebele brez oskrbe čebelarja le s težavo ohranjale vitalnost . Pri dodajanju krme pa je treba poskrbeti, da ta ne zaide v med

Pri spomladanskem širjenju gnezda stranskih satov iz plodišča nikoli ne prestavljamo v medišče, temveč jih porabimo za krmo družin ob kaki drugi priložnosti (narejenci, zimsko krmljenje . . . ) . Stranski sati skoraj gotovo vsebujejo predelano sladkorno raztopino, ki smo jo čebelam dodali jeseni S takim početjem bi lahko v medišče zanesli tudi do 2 kg sladkorne raztopine, to pa bi gotovo povzročilo potvorbo medu
Prestavljene sate si označimo, spomladi ali kadar samo sumimo oz vemo, da v njih ni med, temveč shranjena krma za čebele, pa jih NE SMEMO nikoli iztočiti . Lahko jih uporabimo za narejence ali jih znova prestavimo v plodišče .

Čebelarjeva poglavitna skrb je preživetje čebeljih družin, zato mora poskrbeti za ustrezno prehranjenost družin in zatiranje varoj, pri tem pa ne sme pozabiti niti na varnost in kakovost svojih čebeljih pridelkov.
Med, cvetni prah in matični mleček so varni, če vsebujejo samo tolikšno količino tistih kemičnih sredstev.
Pri izbiri zdravil za zdravljenje varoze imamo več možnosti, zato naj se čebelar o tem posvetuje z veterinarjem . V zvezi s tem svetujemo, da upošteva tudi tveganje za pojav ostankov v medu in čebeljih pridelkih ter izbere tisto zdravilo, ki ustreza njegovemu znanju in pričakovanjem glede ostankov

Izvajajmo apitehnične ukrepe, s katerimi bomo zmanjšali število varoj v čebelji družini, tako da varoj ne bo treba zatirati z najučinkovitejšimi sredstvi Uporabimo lahko sonaravne akaricide za zatiranje varoj, in to takšne, ki v vosku ne puščajo ostankov (eterična olja, organske kisline) . Ne glede na to, ali gre za sintetične ali sonaravne akaricide, jih je treba uporabljati po navodilih proizvajalca in nasvetu veterinarja, pred zatiranjem s kemičnimi sredstvi pa je treba izprazniti medišča, saj iz satov, ki so jim bili izpostavljeni, ne smemo točiti medu . Redno menjujmo satje! Poskrbimo za ustrezno kroženje satja!

Satje naj prehaja iz medišča v plodišče, iz plodišča pa v predelavo, vendar ne za satnice . Za predelavo v satnice je primeren samo vosek, ki ni obremenjen z ostanki . Iz panjev odstranjujmo vse prizidke voska in propolisa, saj lahko čebele ostanke raznašajo po panju
Izmed akaricidov je za onesnaženje voska in medu najnevarnejši kumafos, ki ga vsebujeta zdravili Checkmite in Perizin . Če sate iz plodišča prestavljamo v medišče in če medu ne točimo izključno iz deviških satov, ki niso bili nikoli pod vplivom kumafosa, odsvetujemo uporabo Checkmita.



Ker čebele skrbno vzdržujejo čistočo svojega satja in domovanja, satje za zaščito pred različnimi okužbami prevlečejo tudi s propolisom . Zaradi tega sta lahko med in izkopanec še dodatno ogrožena, saj je propolis še bolj kot vosek dovzeten za kopičenje kumafosa in še posebej metabolitov amitraza.

Splošno pri pridobivanju medu

Pri točenju medu in pri ravnanju z živili moramo poskrbeti za ustrezno higieno . Med točimo, ko je zrel, ko vsebuje manj kot 18,6 % vode oz . - še bolje - manj kot 17 % . Po točenju ali že med njim moramo med precediti oz . posneti, ga očistiti fizikalnih delcev (delov satja, čebel . . . ) . Skladiščimo ga v ustreznem hladnem, suhem in temnem prostoru. Pri utekočinjanju moramo paziti, da temperatura medu ne preseže 40 °C, kajti le tako bomo ohranili njegove značilne in dragocene snovi
Pri delu smemo uporabljati samo opremo iz ustreznega materiala, ki ga je mogoče očistiti

PRIDELAVA CVETNEGA PRAHU


Grudice cvetnega prahu čebele prinesejo v panj ter jih odložijo v celice satja. Napolnijo jih samo do dveh tretjin, preostalo tretjino pa napolnijo z medom, s čimer preprečijo kvarjenje peloda. Ker v tako shranjen cvetni prah ne more vdirati kisik, začne fermentirati . Razvijejo se bakterije, ki izločajo mlečno kislino, ta pa je značilna sestavina tako skladiščenega cvetnega prahu. Iz celic satja ga pridobimo tako, da ga izkopljemo, zato mu pravimo tudi izkopanec Pogosteje pa čebelarji pridobivamo cvetni prah osmukanec .

Čebela, ki se želi vrniti v panj, se mora na žrelu panja prebiti skozi drobne luknjice na posebni napravi, imenovani osmukalnik, med prebijanjem skoznje pa se cvetni prah osmuka z njenih nožic .

Poznamo zunanje in notranje osmukalnike cvetnega prahu.
Zunanje smukalnike namestimo na vhode v panje . Pridobivanje cvetnega prahu v nakladnem panju lahko poteka tudi z zunanjimi osmukalniki, največkrat pa se uporablja notranji, ki je nameščen pod plodiščno naklado .

Največja težava zdajšnjih osmukalnikov in prvih različic prototipa osmukalnika je plesnenje . Med ventiliranjem cvetnega prahu lahko topel zrak izhaja le skozi osmukalnik, zato se ob zunanji nizki temperaturi v njem nabira kondenz, ki povzroča plesnenje .

Izbira primernega okolja za čebelnjak

Stojišče čebelnjaka, v katerem želimo pridobivati cvetni prah, naj bo obdano z različnim rastlinjem, ki med cvetenjem ponuja veliko peloda.
Pozorni moramo biti na dogajanje v njegovi okolici, npr. na možnost škropljenja drevja in poljščin z različnimi FFS sredstvi .

Izbrati primeren čas za smukanje cvetnega prahu


Priporočamo, da cvetni prah smukate v obdobju čebelarske sezone, ko cvetijo rastline, ki ponujajo veliko cvetnega prahu . To je najpogosteje maja, junija in julija, seveda pa je treba upoštevati tudi geografsko lego (npr. razliko med Primorsko in Gorenjsko) in vremenske razmere (ob suši priporočamo odstranitev osmukalnih ploščic)

Priprava čebelje družine na smukanje

Cvetni prah začnemo smukati tedaj, ko je v panjih veliko odkrite zalege (vsaj 5-6 satov) .
Priporočamo občasen odvzem satov s pokrito zalego, ki jih lahko uporabimo za izdelavo rezervnih družin . Prav odkrita zalega namreč čebele še bolj motivira za nabiranje cvetnega prahu . Če se pri čebelji družini, ki sicer dosega dobre donose cvetnega prahu, kljub dobremu vremenu nenadoma zmanjša količina nabranega peloda, je to znak, da jo je treba pregledati, saj se lahko pripravlja na rojenje ali pa prelega. Zaradi tega je treba odpreti osmukalno ploščico, da se bo mlada matica po oprašitvi lahko vrnila v panj . Osmukalne ploščice je treba odstraniti tudi družinam, ki so zbolele za poapnelo zalego, da jih ne obremenjujemo še s smukanjem cvetnega prahu

Zagotavljanje kakovostnega in varnega pridelka

.
Morebitna tveganja so:
fizikalno tveganje (delci voska, poapnela zalega, delci žuželk ...),
kemično tveganje (ostanki škropiv v naravi, kemična sredstva za zatiranje čebeljih bolezni in škodljivcev) in mikrobiološko tveganje (slaba higiena, vlaga, razvoj plesni, fermentacija .) .
Cvetni prah pobirajte najmanj enkrat na dan. Vsak dan očistite osmukalne predalčke pod tekočo pitno vodo in jih posušite (posebno pozornost namenite sušenju lesenih predalčkov, saj vlaga povzroča nastanek črne plesni, ki je lahko nevarna za človeški organizem) . Zaradi tega priporočamo, da imamo v zalogi nadomestne osmukalne predalčke .

Fizikalna čistost in mikrobiološka varnost
Po odvzemu osmukanec očistite mehanskih nečistoč, kot so npr. delci voska, delci žuželk itd . Za to lahko uporabite sito, zračne sušilnike, stroje za čiščenje peloda (čistite le posušen cvetni prah), največkrat pa je najučinkovitejše ročno prebiranje (upoštevati je treba ustrezne higienske razmere.

Pribor za pridobivanje izkopanca

Najpreprosteje je, da pripomoček za izkopavanje kupimo v čebelarski trgovini . Orodje si lahko naredimo tudi sami: potrebujemo le žico iz nerjavečega jekla s premerom 1-1,5 cm, ki jo na eni strani sploščimo in rahlo obrusimo, na drugo stran pa nasadimo lesen ročaj

Propolis

Propolis vsebuje različne rastlinske smole, ki jih čebele naberejo na popkih topola, breze in na drugih rastlinah Dodajo jim še izloček iz žlez slinavk ter vosek, da snov postane bolj lepljiva. Barva propolisa je od zeleno rumene do temno rjave, odvisno od izvora in tudi od starosti . Smola brez daje propolisu temnejše odtenke, smola jelše rumene in smola divjega kostanja rdeče odtenke . Svež propolis je svetle barve, star propolis, strgan iz panjev, pa temnejše . Pri višjih temperaturah je lepljiv, pri nizkih pa krhek, tako da se ob lomljenju drobi . Propolis vsebuje: smole in balzame (55 %), vosek (30 %), eterična olja (10 %) in cvetni prah (5 %) . Z natančnimi fizikalno-kemičnimi metodami so v propolisu našli več kot 60 različnih snovi, med katerimi so najznačilnejše flavoni, flavonoidi, različne organske kisline, aldehidi in druge .

Na kaj moramo biti pozorni pri namenskem pridobivanju propolisa?


Za čebeljo družino je propolis prav tako pomemben kot med in drugi čebelji proizvodi Tak odnos do tega pridelka moramo imeti tudi čebelarji Če želimo uspešno pridobivati propolis, moramo dobro poznati njegove lastnosti Pozorni moramo biti tudi na lastnosti čebelje družine in njihov nagon po iskanju in nabiranju surovin za propolis . Osnovno surovino nabirajo starejše čebele v družini . Naloga iskanja in nabiranja osnovnih surovin oz . smol ni takšna kot pri iskanju in nabiranju nektarja ali mane, saj smole nabirajo le posamezne čebele, ko temperatura v naravi doseže približno 20 0C, to je od pozno dopoldanskih do zgodnjih popoldanskih ur

Kot namenske pripomočke uporabljamo namenske mreže za pridobivanje propolisa in nebeljene tkanine . Za pridobivanje propolisa je primerna mreža z največ 3-milimetrskimi okenci Pri nakupu teh mrež moramo biti pozorni na to, da niso izdelane iz odpadne plastike, temveč iz plastike, primerne za živila. Pri uporabi tkanin moramo biti pozorni na to, da je tkanina nebeljena (laneno platno, bombaž ...) .

Zatiranje varoje


Čebelarji za zatiranje varoj uporabljamo akaricide, ti pa so lahko sintetični (npr. amitraz, kumafos . . . ) ali naravni (eterična olja, organske kisline ...) . Posledica uporabe večine sintetičnih kemičnih sredstev za zatiranje varoj so njihovi ostanki v čebeljih pridelkih, saj se akaricidi kopičijo tako v vosku kot tudi v propolisu Zaradi prehajanja iz voska se lahko pojavijo tudi v drugih čebeljih pridelkih (med, cvetni prah izkopanec) Kot so ugotovili, se ob stalni uporabi sintetičnih akaricidov vsebnost njihovih ostankov povečuje tako v vosku kot tudi v drugih čebeljih pridelkih

Največji negativni lastnosti kumafosa sta njegovo kopičenje v vosku ter to, da ga pri predelavi v satnice iz njega ni mogoče izločiti . Zato kumafos zaznamo tudi pri čebelarjih, ki ga sami niso nikoli uporabljali, saj so ga v svoje čebelarstvo lahko vnesli z nakupom satnic ali z nakupom in uporabo starih čebeljih panjev, v katerih je bila ta učinkovina uporabljena v preteklosti .

DOKUMENTACIJA V ČEBELARSTVU

Čebelarjeva poglavitna skrb je preživetje čebeljih družin . Glede na to moramo poskrbeti za ustrezno prehranjenost družin in zatiranje varoj, pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na varnost in kakovost naših čebeljih pridelkov
Pri izbiri zdravil za zdravljenje varoze imamo več možnosti, vendar naj se čebelar o tem posvetuje z veterinarjem . Ob tem svetujemo, da upošteva tudi tveganje za pojav ostankov v čebeljih pridelkih in izbere tisto zdravilo, ki ustreza njegovemu znanju in pričakovanjem glede ostankov. Če prideluje tudi propolis, se mora izogibati uporabi vseh sintetičnih akaricidov.
Zavedati se moramo, da smo čebelarji sami odgovorni za svoj pridelek in da smo sami odgovorni tudi za to, da potrošnikom ponudimo varen in kakovosten med in prav takšne čebelje pridelke! Kot je bilo v zadnjem času pogosto poudarjeno, so časi, ko je država odločala o varnosti živil, minili; zdaj je uveljavljen sistem odgovornosti proizvajalcev živilskih in kmetijskih proizvodov, zato morajo nosilci živilske dejavnosti izvajati vse predpisane aktivnosti za zagotavljanje varnih postopkov proizvodnje živil in s tem tudi dajanje varnih živil na tržišče . Vsake toliko časa je treba našo tehnologijo tudi preveriti s kontrolnimi analizami

Zagotavljanje sledljivosti

Čebelar, ki daje čebelje pridelke v promet, mora zagotavljati tudi njihovo sledljivost. Tako mora shranjevati račune za zdravila, krmo za čebele ..., prav tako pa mora zagotavljati sledljivost korak naprej . Vsak čebelar mora pisati zapiske, v katere zapiše količino natočenega medu z označbo serije in komu je med prodal (trgovinam, polnilcem ali končnim potrošnikom)
Podrobnejša navodila o označevanju medu in vodenju dokumentacije so zapisana v Smernicah v dobrih higienskih navad v čebelarstvu . Čebelarjem priporočamo, da se udeležijo usposabljanj in izobraževanj, ki jih organizirajo strokovne službe, tako veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta kot Javna svetovalna služba v čebelarstvu.

Vsako živilo, ki je v prometu, mora imeti navedeno označbo serije (lot) . Za serijo (lot) se šteje enota živila v prometu, ki je bilo pridelano, izdelano ali pakirano v enakih razmerah .

Serija (lot) mora biti označena v taki obliki, da je dobro vidna, razločno napisana in neizbrisna. Označena mora biti s črko L in številko serije, ki skupaj omogočata identifikacijo živila
Bodite pozorni, da je serija (lot) živila označena enoznačno, da torej pomeni točno določen med. Tega seveda ni mogoče doseči, če je med vsako leto označen samo s številko 1 ali 2.

Navedba serije (lota) ni obvezna, če smo rok trajanja zapisali z besedami uporabno najmanj do in točnim datumom in za embalažo ali posode, katerih največja površina je manjša od 10 cm2

Obvezne informacije o živilih morajo biti označene na dobro vidnem mestu, tako da so zlahka vidne, jasno čitljive in - kadar je to primerno - neizbrisne . Nikakor ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom oz . zaradi takšnega gradiva ali katerega koli drugega gradiva manj opazne.

Obvezne podatke je treba natisniti tako, da so jasno čitljivi, s črkami v velikosti, pri kateri je srednji črkovni pas, označen pod št. 6, enak (v besedi čebelarstvo) ali večji od 1,2 mm. Pri embalaži, katere največja površina je manjša od 80 cm2, je srednji črkovni pas, označen pod št. 6, enak ali večji

Ime živila, neto količina morajo biti označeni v istem vidnem polju . Vidno polje so vse tiste površine embalaže, ki jih je mogoče prebrati z ene točke
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelarske tehnologije Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow