Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




APITERAPIJA

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelji pridelki in trženje
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 24 Mar 2014 07:24    Naslov sporočila: APITERAPIJA Odgovori s citatom

VEČER, 24.03.2014

Strup, ki ozdravi revmo

Apiterapija še vedno "ljudska medicina"



Konec marca, natančneje 30., je mednarodni dan apiterapije, preventive in zdravljenja s čebeljimi pridelki. Zakaj prav ta dan? Ker se je takrat rodil dr. Filip Terč, pionir te vede. Čeprav je bil po rodu Čeh, s končano medicino na Dunaju, je njegovo znanstveno delo močno zaznamovano z našim prostorom: prav v Mariboru je namreč že leta 1879 uvedel poskuse zdravljenja revmatičnih bolezni s čebeljimi piki, ki jih je opravil na 658 pacientih in jih posledično povsem ozdravil 563. Tako je mesto ob Dravi postalo, kot piše v Terčevi biografiji dr. Gregor Pivec, "zibelka nove medicinske terapije in čebelarske dejavnosti". Njegove alternativne metode zdravljenja v času, ko je še živel, sprva niso bile sprejete v medicinskih krogih; še najbolje so ga razumeli sami čebelarji. A tudi danes ni veliko bolje: zahodna medicina apiterapijo še vedno prišteva k "ljudski medicini". V nasprotju z nekaterimi balkanskimi okolji (Bolgarija, Romunija, Srbija) in rusko-ukrajinskimi, kjer je apiterapija že pojmovana kot del uradne medicine: preventivo, zdravljenje in terapije krijejo tudi zdravstvene zavarovalnice. Kako drugače tam dojemajo pomen čebeljih pridelkov, ilustrira predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča Čebelarske zveze društev (ČZD) Maribor Karel Vogrinčič iz Močne pri Lenartu. V ukrajinskih gorah denimo so tamkajšnji prebivalci postavili visok obelisk v čast in spoštovanje čebeli. Četudi večina Ukrajincev zasluži malo, pa ti še vedno množično kupujejo drage čebelje pridelke, ki so pri njih prvo zdravilo v gospodinjstvih, pravi.

Ne izključujejo uradne medicine

O tem, kaj natanko je apiterapija, predsednik ČZD Maribor in prvi predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča Vlado Pušnik pojasnjuje: "Apimedicina je sestavljena iz apipreventive in apiterapije. Pri prvi uporabljaš čebelje pridelke zato, da ne boš zbolel, da z njimi skrbiš za svoje zdravje. Apiterapija pa pomeni zdravljenje bolezni s čebeljimi pridelki, kot so med, cvetni prah, matični mleček, propolis, vosek in čebelji strup. Ključne terapevtske lastnosti, ki jih danes povezujejo s čebeljimi pridelki, so poleg prehrambne vrednosti tudi protimikrobni, hormonski, regenerativni učinki, pozitiven vpliv na imunski sistem, uporabljajo se tudi za zdravljenje infekcijskih bolezni, uravnavanje metabolizma, terapijo poškodb ..." Vendar pa, poudarja Vlado Pušnik, "zdravljenje s čebeljimi pridelki ne izključuje uradne medicine". Zato so njihovi sekciji, v njej je že več kot 110 članov, pridruženi tudi zdravniki, farmacevti, skupina ljudi, ki preučuje, uporablja, zbira dokumentacijo in spremlja raziskave. Te "se danes pojavljajo kot po tekočem traku", pravi. Vendar pa le v svetu, pri nas so raziskave redke; zadnja znana so Tosamine medene obloge za celjenje ran. "In to je prvi legalizirani čebelji pripomoček, ki ga za zdravljenje uporablja uradna medicina," pristavi.

Preveri 1500-krat na dan

Da zdravniki pri svojem izobraževanju niso bili seznanjeni niti ne poznajo učinkov, sestave in lastnosti različnih čebeljih pridelkov, ugotavlja. "Še pred nekaj leti je veljalo, da je zdravnik sladkornemu bolniku odsvetoval uživanje medu, ker da je sladek. Danes pa so že zdravniki, ki zdravijo diabetes z medom. Tudi v Sloveniji. Dr. Justinek v Topolšici denimo svetuje bolnikom terapevtsko uporabo medu. Včasih je veljalo, da si je treba po uživanju sladkorja umivati zobe z zobno pasto. Danes pa že vemo, da te vsebujejo celo določene zdravju škodljive primesi. Vemo pa tudi, da sta med in propolis uspešna pri zdravljenju paradontoze." Ker se sodoben človek vse bolj vrača k naravi, išče v njej tudi nadomestke za antibiotike, na katere lahko telo ob pogosti uporabi razvije odpornost. "Propolis denimo ima protibakterijske in protiglivične učinke, uničuje tudi nekatere viruse. Doslej ni bilo z nobeno raziskavo ugotovljeno, da bi se na propolis navadila kakšna bakterija," na to dodaja Pušnik. "Vsaka rastlina, ki je ranjena, se zaščiti pred bakterijami in virusi. Tako da napravi zaščitni sloj, smolo. Ko čebela nabere 30, 40 vrst smol, jih mehča s svojimi žlezami, obogati in doda nekaj, česar še danes ni uspelo razvozlati raziskovalcem. Cvetni prah, ki ga čebela nabira, je zaščiten s trdo ovojnico, s protibakterijsko zaščito. Ko čebele predelajo cvetni prah, ovojnico odstranijo, izpljunejo s slinami svojih žlez in jo pomešajo s smolami. Tako nastane propolis. Zakaj tega potrebujejo tudi same čebele? S propolisom namažejo vsako celico v čebelnjaku - zato da jo razkužijo. Čebela, še posebno matica, vedno, tudi 1500-krat na dan, najprej pomoli glavo v celico in preveri, ali je vse vredu. Če ni razkuženo, za nič na svetu tja ne bo položila jajčeca."

Stopili korak nazaj

Na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da bi farmacija pograbila čebelje pridelke in si prilastila primat nad njimi, pa Pušnik odgovarja: "Če bi se to zgodilo, potem ne bi šlo več za apiterapijo. Nenehni boj med farmacevtsko mašinerijo, ki v svojem hlastanju za dobičkom teži k monopolu, lahko privede do omejevanja uporabe čebeljih pridelkov. Tudi pri nas smo pred več kot dvajsetimi leti uvedli propolis tinkturo kot zdravilo. S tem so ga lahko prodajale samo lekarne, nihče drug. In tako smo tisti, ki smo si najprej prizadevali, da se čebelji pridelek uvede kot zdravilo, nevede padli v past. Zato smo znova pritisnili, a tokrat z nasprotno zahtevo: da ga črtajo s seznama zdravil. To se je tudi zgodilo." Nabor snovi, ki se uporabljajo v apiterapiji, se širi, še ugotavlja Vlado Pušnik. Sam je iz Ukrajine domov prinesel kozarec z mrtvimi čebelami v alkoholu. "Čebele izstradaš, jih žive zadušiš, da se ne mučijo, nato jih namočiš v alkohol in to je zelo učinkovito zdravilo za pljučna obolenja," razloži. Matični mleček denimo naj bi se izkazal kot učinkovito zdravilo pri zdravljenju raka. A ga pri nas za zdaj ni mogoče dobiti na recept. "Kaj mislite, kdo kupi največ matičnega mlečka v Sloveniji?" na to vpraša Pušnik. In še v isti sapi sam odgovori: "Zdravniki v UKC Ljubljana. Kupijo ga zase in za svoje sorodnike. Ta hip je Slovenija ena največjih pridelovalk matičnega mlečka. Po grobih ocenah naj bi ga slovenski čebelarji na leto pridelali okrog petsto kilogramov. Približno 60 kilogramov nam ga "odpeljejo" Italijani, skoraj toliko ga gre proti Zagrebu, 60 kilogramov pacientom in osebju ljubljanskega kliničnega centra, ravno toliko v naš čebelarski center, ostalo pa se proda pri čebelarjih."

Čebelam ni več treba umreti

A najprej ob besedi apiterapija večina pomisli na zdravljenje s čebeljim strupom. "To ni nič drugega kot proizvod žleze strupnice. Z njim se čebele branijo, ima pa kopico sestavin, vsako leto odkrijejo kakšno zraven, ki so koristne, a tudi take, ki lahko komu povzročijo alergijo. In po enakem principu kot pri antibiotikih: sodobna medicina, sicer v manjših odmerkih, čebelji strup uporablja pri zdravljenju alergij na čebelji strup. Moderna medicina tudi ne pozna zdravila proti revmatizmu, zna ga le lajšati. Apiterapija pa ravno s čebeljim strupom lahko celo ozdravi nekatere oblike revmatizma. Na to so postali pozorni, ko so sčasoma ugotovili, da čebelarji skorajda ne poznajo revme. Prav tako naj bi bili mnogo manj dovzetni za kapi ali infarkte, saj čebelji strup povečuje prožnost ožilja in znižuje holesterol." Pri pridobivanju čebeljega strupa čebele več ne umrejo, poudarja Pušnik. "Ko čebela prileti v aparaturo - improvizirani panj, jo strese enosmerni tok, ki povzroči, da čebela v refleksu spusti strup na ploščo. To na vsakih dvajset minut vzamejo iz aparature, posušijo in z nje postrgajo miligrame čebeljega strupa." Karel Vogrinčič, ki tudi sam prakticira v Sloveniji vse bolj razširjeno metodo apiterapevtskih dihalnih komor, medenih masaž in sproščanja ob brenčanju čebel v čebeljem panju, omenja še eno možnost zdravljenja s čebelami, ne da bi te ob piku umrle: slovenskim raziskovalcem je v laboratoriju Vilija Poznika uspelo vse dobro, kar daje čebela, vgraditi v informirane nalepke APIT - apiterapija informacijske tehnologije, ki delujejo po podobnem principu kot homeopatska zdravljenja. Do sedaj jim je uspelo pridobiti več kot 2000 povratnih informacij o uporabi te oblike humane apiterapije. Rezultati pa so po Vogrinčičevih besedah odlični.

Slovenija ima srečo

Za najbolj razširjen čebelji pridelek še vedno velja med, ki je živilo, domače zdravilo, sladilo, ličilo ... "Od sladkorja ga loči mnogo večja prehrambna vrednost," poudarja Vlado Pušnik. "Danes posameznik v Sloveniji na leto poje okoli 42 kilogramov sladkorja, saj je ta dodan v mnoga živila - prikrito ali odkrito. Vendar pa rafinirani beli sladkor nima potrebne harmonije kalija, natrija, magnezija, železa …, ker so bile te izločene v procesu čiščenja. Tako v naše telo pride samo čisti sladkor, ki te snovi celo črpa iz organizma in ruši telesno ravnovesje. Povsem drugače od medu, ki vsebuje okoli 300 sestavin, poleg sladkorjev še različne minerale, vitamine, encime, elektrolite, hormone, baktericidne snovi ..." Za apiterapevtske namene, ne glede na to, za kateri čebelji pridelek gre, sta po mnenju Pušnika pomembni dve reči: ena je seveda ta, da čebelar pri čebelarjenju ne uporablja kemičnih sredstev. Druga pa, da čebele pridelek nabirajo v kolikor se da neokrnjeni naravi. To pomeni, da vsaj tri kilometre od čebelnjaka ni sadnega drevja ali vinogradov, ki jih škropijo. "Slovenija ima to srečo, da je več kot polovica države pokrita z gozdom. In da kranjski čebeli bolj kot cvetlične ustrezajo gozdne paše, kar pomeni, da je od vseh vrst medu pri nas največji poudarek prav na gozdnem," dejavnike, ki odločilno prispevajo k visoki kakovosti slovenskega medu, našteva Pušnik. Kakovost medu je še posebno problematična pri njegovi masovni pridelavi, značilni za nekatere predele Argentine, ZDA in Kitajske. Tam med z različnih koncev posamezne države zbirajo v velikih cisternah. Pri tem ga, da ga lahko črpajo po ceveh za nadaljnji transport, segrevajo. Ena od nedovoljenih, a kljub temu množično prisotnih praks je tudi ta, da med redčijo z vodo. Ali pa, da bi zadostili željam po čim večjem dobičku, med iztočijo, ko še ni dozorel. V izogib temu so pri nas nekateri čebelarji vključeni v sistem geografske zaščite in tako ves čas pod nadzorom čebelarske komisije. Po Pušnikovih izkušnjah je bilo odkritih zelo malo primerov zlorabe tovrstnega certifikata. To pa zato, tako Pušnik, ker se za certificiran sistem v veliki večini odločajo le tisti čebelarji, ki hočejo delati po pravilih. "Ne glede na to pa je še vedno najpomembnejše, da med kupujete pri čebelarju, ki ga dobro poznate in mu povsem zaupate," še svetuje.

KATJA ERTL, KATARINA ŠULEK
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 12 Feb 2016 07:31    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Apiterapija
29. december 2009

Z apiterapijo skrbimo za zdravje in zdravo počutje tako, da s čebeljimi pridelki posamično ali v medsebojnih kombinacijah z vitamini in aromatičnimi zelišči krepimo in ohranjamo zdravje. To so izdelki brez dodatka sladkorja, umetnih barvil ter konzervansov. So del neizmernega bogastva narave in uživanja njenih sadov, saj jim v tehnologiji priprave ni bilo nič dodanega in nič odvzetega.

Med

Je energijsko bogat, vsebuje pa tudi vitamine, minerale, encime in antioksidante, zato je priporočljiva žlica medu na dan, še posebno ga svetujejo pri slabokrvnosti, nezadostni prehranjenosti, nosečnosti, ob fizični obremenitvi, pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema, v starosti in pri okrevanju po bolezni.

Med pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec. Pomiri pljuča, olajša izkašljevanje, zmanjša kašelj in olajša dihanje. Deluje tudi protimikrobno – zavira nadaljnje infekcije in okužbe, zato ga priporočajo za celjenje ran, opeklin, vnetij, izpuščajev, razjed na želodcu.

Zmanjšuje bolečino, predvsem pri opeklinah in čirih. Lahko zmanjša nastajanje brazgotin. Poleg tega pomaga pri mišičnih krčih, olajša prebavni proces, pomaga pri težavah z zgago, razjedah na želodcu ali dvanajsterniku in deluje rahlo odvajalno. Pomaga tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov, pri odplavljanju strupov in pri nekaterih boleznih. Ima pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu.

Med umirja razdraženo kožo, jo hrani in neguje. Kleopatra je vedela, da bo njena koža sijoča in žametna, če jo bo razvajala v mlečno-medeni kopeli, in tudi danes v drogerijah najdemo mila, šampone, losjone, kreme, lepotilne maske, s katerimi lahko poskrbimo za zdravje kože in las.

Če hočete svoji koži ponuditi čim več, kupujte kreme, ki vsebujejo naravne sestavine, na primer kozmetično linijo Zala, čebelarstvo Božnar, Medex, čim večkrat pa si privoščite tudi masko za obraz – medeno oblogo. Med namažite na obraz (ne vmasirajte ga v kožo, temveč ga samo nanesite in nato odstranite z mehko krpico) in ga pustite vsaj pol ure.

Tudi medena masaža vas pusti sladko presenečene – je masaža, ki jo izvajajo samo po hrbtu s posebno tehniko, z njo pa iz telesa izločimo strupene snovi – toksine. Med in medene obloge so tudi zdravilo proti izgubi las – že po dveh mesecih uporabe naj bi lasje spet začeli rasti.

Različne vrste medu se razlikujejo po različnih lastnostih.
Vrsta: AKACIJEV
Barva: skoraj brezbarven do svetlo rumen.
Okus: nežen saden vonj po akacijevem cvetju in nežna aroma po vaniljevih bombonih in po sladkem sirupu.
Uporaba: sladilo, namaz, urejanje prebave, pri želodčnih in črevesnih težavah, zgagi.
Vrsta: CVETLIČNI
Barva: Rrumene do rjave barve, odvisno od rastline in dodatka mane.
Okus: Odvisen od rastline.
Uporaba: Sladilo, namaz, naravno zdravilo proti alergijam (predvsem senenemu nahodu), krepi žile in srce, pomaga pri izčrpanosti organizma.
Vrsta: SMREKOV
Barva: Temno rjave barve z rdečim odsevom.
Okus: Sladek, spominja na zelišča.
Uporaba: Sladilo, namaz, pri slabokrvnosti, kašlju, bronhitisu.
Vrsta: HOJEV
Barva: Temno rjave barve z zelenim odsevom.
Okus: Sladek, okus po mentolu in sladu.
Uporaba: Pri slabokrvnosti, boleznih dihal (bronhitis, vnetje sapnika), prehladu, gripi in slabem zadahu.
Vrsta: GOZDNI
Barva: Svetlo do temno rjave barve, lahko z rdečim ali zelenkastim odtenkom.
Okus: Sladek, prijeten in različen glede na vrsto mane.
Uporaba: Sladilo, namaz, pri vnetju dihalnih poti, zmanjšani odpornosti organizma, živčni napetosti.
Vrsta: ŽAJBLJEV
Barve: Zlato rumene barve.
Okus: Aromatičen, sledi grenkobe.
Uporaba: Blago razkužilo, olajšuje izkašljevanje, pri prehladu, kašlju, bronhitisu in za boljše spanje.
Vrsta: REGRATOV
Barve: Zlato rumene, bleščeče in zelo čiste barve.
Okus: Po smoli, sladkem lesu, pusti obstojno grenkobo v ustih.
Uporaba: V prehrani, pri prehladih.
Vrsta: LIPOV
Barva: Svetlo rumene barve z zelenim odsevom.
Okus: Srednje intenzivna aroma, okus po mentolu, lipovem cvetju, zeliščih ali svežih orehih.
Uporaba: Pri prehladih, povišani telesni temperaturi, glavobolu, izgubi teka, kašlju, ima največjo antioksidantno vrednost. Ker pospešuje znojenje, ni priporočljiv za srčne bolnike.
Vrsta: KOSTANJEV
Barva: V več odtenkih rjave barve z rdečkastim ali zelenkastim odsevom.
Okus: Intenzivnega okusa, ki pusti obstojno grenkobo po zeliščih.
Uporaba: V prehrani, pri slabokrvnosti, utrujenosti, nezadostni prehrani.

Matični mleček

Čebele ga proizvajajo za zalego matic, zato so v njem zbrane najbolj hranljive snovi. Uživamo ga samostojno ali ga kombiniramo z medom in cvetnim prahom ali z drugimi živili. Najučinkoviteje deluje (to velja tudi za med, propolis in cvetni prah), če ga damo pod jezik in raztopimo.
Uporabljamo ga pri hujših obolenjih, lahko pa tudi kot občasne kure, saj:
izboljšuje splošno počutje,
omogoča daljše umsko delo,
poveča tek,
normalizira razvoj rasti pri otrocih,
blaži težave pred meno in po njej,
povečuje odpornost organizma proti boleznim,
povečuje razvoj in rast las,
deluje kot pomembni krvotvorni spodbujevalec,
dobro učinkuje pri pomanjkanju vitaminov,
odstranjuje kronične oblike utrujenost,
blaži živčno razrvanost,
blaži težave, povezane s srcem, jetri ali z želodcem.

Cvetni prah


Za čebele je cvetni prah edini izvor beljakovin, poleg medu in vode pa njihova glavna hrana. Če cvetni prah pomešamo s tekočino, omogočimo najboljšo absorpcijo hranilnih snovi. Najbolj priljubljen je vmešan z medom v jogurt s svežim sadjem, kar zagotavlja izvrstno iztočnico za zdrav začetek dneva.

Cvetni prah je vsestranski:
ureja delovanje črevesja, trdovratne driske se hitro ustavijo,
pomaga pri slabokrvnosti,
zbuja tek,
izboljšuje razpoloženje; živčnost in razdražljivost popustita,
izboljšuje prekrvitev možganov,
pospešuje rast in izboljšuje vid,
učinkuje proti izpadanju las,
pomaga pri obolenjih prostate,
pomaga k hitrejšemu okrevanju pri akutnem vnetju obsečnice,
blaži porodne bolečine in lajša porod,
nekateri znanstveniki trdijo, da cvetni prah blaži abstinenčne težave pri odvisnikih od alkoholnih pijač,
je učinkovito sredstvo za pomlajevanje kože, saj vsebuje velike količine nukleinskih kislin, ki dobro prodrejo v kožo, vitamine in rudninske snovi.

Propolis

Je smolast čebelji pridelek. Uporabljamo ga v obliki mazil, alkoholne ali alkoholno-etrne tinkture, sveč.
Propolis ima dobrodejne učinke:
zavira razvoj bakterij ali jih celo uničuje,
pospešuje celjenje ran,
zdravi vnetja,
je naravni antibiotik, učinkuje na bakterije, različne viruse in nekatere vrste glivic,
pomaga pri revmatičnih obolenjih,
krepi imunski sistem,
deluje kot antioksidant,
pomaga pri zdravljenju slabokrvnosti, obolenj dihal in dihalnih poti, pri vnetju dlesni in ustne votline, pri zobobolu,
pomaga pri vnetju želodčne sluznice, pri vnetju debelega črevesa,
pomaga pri različnih poškodbah in obolenjih kože.

Vosek

Glavna sestavina čebeljega voska so estri maščobnih kislin, v njem je veliko aromatičnih snovi, nekaj mineralnih snovi in veliko vitamina A. Čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo ščiti pred obolenji, zato ga veliko uporabljajo v kozmetiki. Pomešanega z medom žvečimo.
Ponuja več možnosti uporabe, na primer:
pri vnetjih ustne votline,
pri obolelem požiralniku in želodcu,
za čiščenje nosnega dela žrela,
pri vnetju čelnih votlin, dlesni,
pri astmi,
pri senenem nahodu,
pomaga pri vnetju želodčne sluznice in debelega črevesa,
pomaga pri različnih poškodbah in obolenjih kože.

Čebelji strup

V organizem preide s piki čebel, lahko ga vnašamo v obliki mazila, injekcij, z masiranjem s posebnimi kremami in mazili, z elektro-galvanskimi aplikacijami, z inhalacijami, oralnim uživanjem ali z akupunkturo, zaradi nevarnosti alergije in anafilaktičnega šoka pa se lahko s čebeljim strupom zdravimo le pod strogim zdravniškim nadzorom.
Značilnosti čebeljega strupa:
zdravi kronične bolečine, vnetja, sklepna obolenja, poškodbe, znižuje krvni tlak,
zmanjšuje količino holesterola v krvi,
povečuje splošno napetost mišičnega tkiva,
povišuje delovno sposobnost organizma,
zdravi bakterijske diareje,
deluje protibolečinsko in protivnetno.

Mikroklima

Mikroklima čebelnjaka nadvse ugodno vpliva na človekovo psihofizično počutje. Vsakodnevno nekajurno bivanje v čebelnjaku krepi imunski sistem, ugodno vpliva na obolenja dihal, zmanjšuje stres in izboljšuje splošno počutje.

V Avstriji že lahko z masko vdihavate zrak na kmetiji podjetnega čebelarja, nad čimer so posebno navdušeni bolniki, ki so dolga leta trpeli za senenim nahodom, in astmatiki. Pri nas se tega posla ni lotil še noben čebelar, zato prosite tistega, pri katerem kupujete med, da bi nekaj časa preživeli tudi v njegovem čebelnjaku.

Apiterapija

Apiterapija pri nas ni uradno priznana, zato se z njo uradno še ne ukvarjajo, vendar je bila lani ustanovljena sekcija za apiterapijo, katere predsednik je dr. Grošelj. Z njo se veliko ukvarjajo v Nemčiji, še posebej jo vključujejo v homeopatsko zdravljenje. Več o apiterapiji si preberite na spletnih straneh (www. medex.si, www. visit-slovenia.si in www. apitherapy.com).
Za strokovne nasvete in pregled se zahvaljujemo Tanji Arih, vodji projekta Vzpodbujanje čebelarskega turizma v Sloveniji.
Petra Kocjančič
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 12 Jun 2016 06:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Apiterapija ali čebelja terapija nas zdravi ?

Apiterapija je terapija, ki s pomočjo čebeljih pikov in pridelkov kot so med, propolis, matični mleček …  krepi imunski sistem in ohranja zdravje. Začetki uporabe apiterapije segajo že v čase starih Egipčanov.

Apiterapija pomeni krepitev zdravja in preprečevanje, lajšanje in zdravljenje zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki ali pripravki iz njih. To so med, cvetni prah, matični mleček, propolis in čebelji vosek. Eden redkih apiterapevtov v Sloveniji, Franc Grošelj, dr. med., pravi, da je prihodnost apiterapije obetavna, saj so njeni učinki zelo spodbudni.

Apiterapija pri nas

Apiterapija v Sloveniji ni sestavni del uradne medicine, vendar tudi ta čebelje pridelke pogosto priporoča kot dopolnilo pri preprečevanju ali zdravljenju nekega obolenja. Čebelje pridelke lahko uživamo v obliki naravnih pridelkov, torej take, kot jih dobimo, ali pa iz njih pripravimo razne pripravke.
Učinki apiterapije so pozitivni in spodbudni, pravi Franc Grošelj, dr. med., ki je tudi specialist splošne medicine in akupunkturolog ter ima zasebni ambulanti v Zagorju in na Trojanah. Apiterapijo izvaja tudi v Laškem. Po vsej Sloveniji o tem tudi predava. “Čebelji pridelki so naravni pridelki in vemo, da čebela ne goljufa. Vsebujejo idealno količino sestavin, ki jih potrebuje človeški organizem.” Kot primer navede cvetni prah. “V cvetnem prahu je veliko boljša sestava vitaminov kot v vsakem drugem trenutnem pripravku na trgu,” je prepričan. “Pri apiterapiji, ki jo lahko uporabljamo tako pri človeških obolenjih kot tudi v veterini, velja, da sta polovica zdravja prehrana in ustrezna dieta,” še poudari.

Apiterapevti pravijo, da čebelji pridelki blagodejno vplivajo na številne zdravstvene težave in jih pomagajo zdraviti. Lahko so tudi v pomoč pri okrevanju po boleznih. Da ohranijo učinkovine, čebelje pridelke primerno hranimo. “Med shranimo v temnejšem in svežem prostoru in ostale čebelje pridelke v hladilniku.”
Poglejmo lastnosti čebeljih pridelkov, sestavine in nekaj zdravstvenih težav, pri katerih si lahko z njimi pomagamo.

V apiterapiji se uporablja 5 čebeljih pridelkov:

Čebelji strup

Zdravilec z iglo ali čebeljim pikom vbrizga čebelji strup v kožo. Strup se uporablja pri zdravljenju multiple skleroze, tendonitisa in degenerativnih kostnih obolenj. Čebelji strup deluje protivnetno in je na tem področju močnejši kot katero koli zdravilo, ki se uporablja v uradni medicini. Pred terapijo se morajo pacienti testirati na alergijo na čebelje pike. Eno najbolj obetavnih zdravil v apiterapiji je po besedah Franca Grošlja, dr. med., čebelji strup (apitoksin). Uporabljajo ga v obliki injekcij, tudi mazil ali pa čebelo položijo na kožo (še najbolje na mesto akupunkturnih točk), da iztisne strup.
V glavnem je sestavljen iz aminokislin in drugih histaminom podobnih snovi. Učinki. Čebelji strup pospešuje krvni obtok, blaži kronične in akutne bolečine pri revmatičnih obolenjih, lajša težave rakastega obolenja, multiple skleroze, pomaga pri zmanjševanju brazgotin. Uporabljajo ga tudi za desenzibilizacijo alergije na čebelji strup v zdravstvenih ustanovah (na primer na Golniku). “Pri zdravljenju s čebeljim strupom smo previdni, saj lahko zaradi alergične reakcije na strup bolnik tudi umre. Zato pred postopkom zdravljenja ugotavljamo, ali je alergičen.”

Cvetni prah

Naravni energijski dodatek, ki se uporablja tudi kot dodatek pri zdravljenju sezonskih alergij. Prav tako za cvetni prah pravijo, da zavira in upočasnjuje nastajanje gubic. Cvetni prah ali pelod nastaja v prašnicah višjih rastlin. Čebele ga uporabljajo za hranjenje svojih ličink. Kadar cvetni prah uživamo, ga najpogosteje namočimo v mleko, jogurt, čaj, vodo. Mešamo ga lahko tudi z medom in drugimi čebeljimi pripravki. Zrnca cvetnega prahu sestavljajo beljakovine, za človeka pomembne aminokisline, minerali, veliko vitaminov (B, C, D, E), kakovostne maščobe, sladkorji, hormoni (npr. rastni hormon) in druge snovi.

Cvetni prah je, kot navaja sogovornik, priporočljiv predvsem pri starostno oslabelih, slabem razvoju otrok, slabokrvnosti in pri spodbujanju telesne odpornosti, pri okrevanju po različnih operacijah in bolnikov z rakom. Z njim lahko lajšamo težave s prostato, prebavne motnje in psihične težave. Med drugim preprečuje tudi delovanje škodljivih prostih radikalov in s tem razvoj bolezni.

"Surov" med

Neobdelani med brez dodatkov je odličen vir energije in se v apiterapiji uporablja pri marsikateri bolezni in težavi. Uporablja pa se lahko tudi na odprtih ranah, saj prepreči nastanek bakterijskega vnetja in razmnoževanje bakterij.

Med je naravno sladka snov, ki jo uporabljamo v številne namene: kot sladilo, hrano, poživilo in zdravilo, v kozmetiki, za kopeli in pri masažah. “Sladkor je slab nadomestek medu. Prizadevamo si, da bi med postal osnova prehrane v vsaki družini, kot je bil nekdaj,” pove sogovornik. Uporabljamo ga lahko tudi za zdravljenje številnih obolenj, je prepričan. Poleg tega pove, da vsestransko ugodno vplivajo tudi razne medene kopeli, maske in masaže z medom.

Čebele med izdelajo iz medičine (nektarja) cvetov ali iz mane, ki jo izločajo listne uši, kaparji in škržati iz posesanega rastlinskega soka iglavcev ali listavcev. Nabrane snovi čebele nato predelajo še z lastnimi snovmi in ga shranijo v satju. Glede na izvor snovi torej ločimo cvetlični med in manin ali gozdni med. Ker čebele te snovi nabirajo na različnih rastlinah, razlikujemo tudi več vrst cvetličnega in gozdnega medu in ga po teh rastlinah tudi poimenujemo. Raznovrstnost rastlin daje medu posebno barvo – od svetle, vodeno bele, do temno rjavkaste, ter značilen okus in vonj. V manjši meri določa tudi različno sestavo snovi in s tem njegove učinke na zdravje.
K cvetličnemu medu prištevamo travniški med, kostanjev, akacijev, lipov, žajbljev, regratov, med oljne repice in druge. H gozdnemu med drugim spadajo hojev (jelka), smrekov in hrastov med.

“Kakovosten med je pravilno iztočen, kristaliziran v obliki trde snovi oziroma kristalov in ima največ dvajset odstotkov vode. Ko ga želimo utekočiniti, ga ne smemo segrevati nad 37 stopinj Celzija, da ne uničimo njegovih učinkovin,” svetuje sogovornik.

Sestava. Bistvena sestavina medu so kakovostni sladkorji: do 42 odstotkov fruktoze, do 36 odstotkov glukoze, nekaj saharoze in polisaharidov. Vsebuje tudi aminokisline, beljakovine, kakovostne maščobe, encime, rudninske snovi (na primer kalcij, železo), ki jih je nekoliko več v gozdnem medu, vitamin C in vitamine skupine B, flavonoide, eterična olja in drugo.

Učinki medu

1. Je dober antioksidant in s tem pomembno vpliva na obrambo organizma pred prostimi radikali, ki povzročajo nastanek kroničnih degenerativnih bolezni, na primer revmatoidni artritis in aterosklerozo.

2. Deluje protivnetno in protimikrobno, zato med drugim pospešuje celjenje ran. “Med je vedno sterilen in ne vsebuje bakterij. V nadzorovanih količinah ga uporabljamo za zdravljenje sistemskih ran organizma – na primer za zdravljenje rane želodca, dvanajstnika. Zdravimo lahko tudi lokalno – rane, odrgnine in opekline na koži.”

3. Uničuje telesne strupe in spodbuja pravilno delovanje encimov strjevanja krvi.

4. Daje energijo (sladkorji) in pomembne hranilne snovi, zato je še posebej priporočljiv za športnike in tiste, ki okrevajo po bolezni (bolniki z rakom). “Med gre neposredno v kri in telo ga uporabi povsod, kjer mu primanjkuje energije.”

5. V manjših in nadzorovanih količinah se lahko zaradi hranilnih snovi uporablja kot dieta pri sladkornih bolnikih.

6. Med ugodno vpliva še na:
obolenja prebavil (obolenje žrela, ust, ustne sluznice, požiralnika, želodca)
kronična obolenja (na primer kronično vnetje ledvic)
nosečnost
na rast kosti in zob pri otrocih
krvni obtok
na psihično počutje (nespečnost, depresije, živčnost). Apiterapevt Franc Grošelj, dr. med., za mirne živce pred izpitom ali drugo podobno preizkušnjo priporoča dve žlici medu v čaju ali samega.
delovanje srca in jeter
odvajanje blata.

Matični mleček


Matični mleček je mlečno bela snov, ki jo proizvajajo čeble delavke in z njo hranijo čebeljo matico. Matični mleček se uporablja v lepotnih pripravkih in pravijo pa, da zmanjšuje tudi holesterol, uporablja pa ga seveda tudi apiterapija.

Mlade čebele z matičnim mlečkom hranijo svoj zarod in čebeljo matico. Nastane v njihovih krmilnih žlezah v okolici ust in žrela. Je belkasta gosta snov s kiselkastim okusom, ki na zraku porjavi. Uporabljamo ga v naravni obliki ali v obliki različnih preparatov, tudi medicinskih sredstev.
Sestava. Matični mleček prav tako vsebuje beljakovine, sladkorje, maščobe, številne vitamine, encime, protibakterijske in rudninske snovi, flavonoide, decensko in druge organske kisline, ki naj bi podaljševale življenjsko obdobje.

Učinki. Tudi ta čebelji pridelek krepi odpornost telesa in deluje blagodejno pri številnih boleznih:
pospešuje razvoj slabotnih otrok
lajša težave v menopavzi
pospešuje okrevanje po boleznih, predvsem pri bolnikih z rakom
krepi moči pri starostnikih
spodbuja rast las.

Propolis

Propolis čebele uporabljajo kot lepilo, s katerim lepijo skupaj gradnike v panju, pridobivajo pa ga iz drevesnega soka. Apiterapija ga uporablja v raznih protivnetnih pripravkih, balzamih za ustnice, proti glivicam, poleg tega pa je tudi antioksidant.

Propolis (ali čebelja smola) je lepljiva in smolasta snov, ki jo čebele nabirajo predvsem na iglavcih, topolih, brestih, vrbah in drugje. Ima grenak okus in je močnega vonja. Uporabimo ga lahko samostojno ali kot mešanico z drugimi čebeljimi pridelki ali s prehrano, in sicer kot alkoholno ali vodno raztopino, v obliki mazil, infuzij in injekcij, praškov in drugega.  Največji delež sestavljajo smole in balzami, nato vosek. V manjših deležih sledijo eterična olja, cvetni prah, vitamini in mikroelementi.

Propolis je naravni antibiotik, med drugim zmanjšuje bolečino, zavira ali uniči rast nekaterih bakterij, glivic, virusov in rakastih celic, vpliva na celjenje kosti in hrustanca, manjša nevarnost tvorbe krvnih strdkov v žilah in niža raven holesterola. Uporabimo ga lahko tudi:
pri prehladnih obolenjih in vnetjih v ustni votlini, grlu in spodnjih dihalnih poteh
za blaženje vnetij sklepov
pri ranah in odrgninah
pri herpesu, kožnih lišajih, mozoljih
za odstranjevanje strupov in čiščenje telesa
za splošno ustno higieno
ko želimo izboljšati splošno odpornost telesa.

*** Manjka le še, da je mogoče z apiterapijo krepko ojačati ali celo povrniti izgubljeno moško spolno moč in nova doktrina alternativne medicine bo zaživela in čebelarji bodo postali priznani ter zelo iskani zdravilci
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelji pridelki in trženje Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow