Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Objavljeno: 03 Mar 2015 16:30 Naslov sporočila: Osebni stečaj

Osebni stečaj

Kako ga pričeti z minimalnimi stroški?

Preden se odločite za osebni stečaj, je potrebno temu nameniti dober razmislek. Sam postopek nas bo v zelo verjetno rešil dolgov iz preteklosti, kljub temu se pred pričetkom postopka informirajte kaj postopek za Vas dejansko pomeni, ter tudi, kako ga pričeti z minimalnimi stroški.

Za večino dolžnikov je osebni stečaj veliko manj stresen in zahteven, kot pa konstantne izvršbe in rubeži.
Poleg tega se po končanem postopku v večini primerov neodplačani dolgovi odpustijo, v izvršilnem postopku pa neodplačani dolgovi ostanejo oz. se pogosto zaradi stroškov in obresti celo kopičijo.

PREDNOSTI osebnega stečaja:
- namenjen je fizičnim osebam (tudi s.p.-jem),
- večina izvršb zoper dolžnika se ustavi (izjema so preživnine),
- dolgovi nastali pred osebnim stečajem se rešujejo znotraj enega postopka,
- minimalni stroški za začetek postopka (ni predujma, ni sodne takse),
po končanem postopku se v večini primerov neodplačani dolgovi odpustijo.

Za začetek osebnega stečaja dolžniku ni več potrebno plačati predujma stroškov (233.člen ZFPPIPP). Prav tako je oproščen plačila sodne takse (ZST-1 tarifna št. 5.1).

SLABOSTI osebnega stečaja:
- dolžnikovo premoženje se proda za poplačilo dolgov,
- prejemki (razen tistih, ki so izvzeti po zakonu o izvršbi in zavarovanju) gredo v stečajno maso,
- dolžnik ne more samostojno poslovati (najemati kreditov, sklepati pogodb, odpreti TRR-ja,...),
- če ima dolžnik s.p., le-ta preneha,
Postopek traja nekaj let (od 2 do 5 let, odvisno od odločitve sodišča).

V primeru solastništva nepremičnine (ko ima dolžnik v lasti le del (denimo 1/2 hiše)), imajo ostali solastniki predkupno pravico in lahko nepremičnino kupijo pred ostalimi.

V stečajno maso gredo prihodki, ki v niso izvzeti po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. V večini primerov je tako omejitev prihodkov ista kot pri izvršbi, pri čemer lahko dolžnik (v primeru, da preživlja še ostale osebe predlaga, da se ta znesek poviša (102.člen ZIZ)).

Odpust dolgov

Večina dolžnikov je namreč pred pričetkom osebnega stečaja stalno pod pritiski rubežnikov, kar pa se z začetkom osebnega stečaja konča.
Odpust dolgov, ki jih dolžnik ne uspe poplačati, je zelo pomemben vidik postopka osebnega stečaja in tudi glavna razlika napram izvršilnemu postopku.

V izvršbi se namreč prav tako zarubi dolžnikovo premoženje in njegovi njegovi prihodki, vendar pa v primeru, da vse to ne zadostuje za poplačilo dolga in stroškov, dolg ostane in zaradi stroškov in obresti pogosto celo narašča.
V osebnem stečaju pa se po zaključku postopka neodplačan del dolgov odpusti.
Odpust dolgov velja za dolgove nastale pred začetkom osebnega stečaja, dolžnik pa ga mora predlagati v samem postopku osebnega stečaja (najbolje takoj na začetku).

Odpust dolgov pa kljub temu ni možen:
1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
2. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
3. če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,
4. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Prav tako se ne odpustijo prednostne terjatve in preživnine, (terjatve iz 21. in 390. člena ZFPPIPP).
Ne odpustijo denarne kazni, globe in odvzem premoženjske koristi pridobljenih s kaznjivim dejanjem, oz. prekrškom, ter odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Kako pričeti osebni stečaj?
Osebni stečaj začnete tako, da na pristojno okrožno sodišče vložite predlog za začetek osebnega stečaja, ter poročilo o stanju premoženja in izjavo o morebitnih ovirah za odpust obveznosti.
Izjavo je potrebno predhodno tudi overiti pri najbližjemu notarju.

Čelar · Objavljeno: 30 Sep 2015 06:57 Naslov sporočila:

Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja o osebnem stečaju

Kaj je osebni stečaj in komu je namenjen? Kako ga začeti? Katero premoženje spada v stečajno maso? Kakšni so stroški osebnega stečaja, in kaj sam stečaj pomeni tako za dolžnika kot tudi upnike?
To so samo nekatera vprašanja, na katera odgovarja naslednji članek...

Kaj je osebni stečaj?

Osebni stečaj je postopek v katerem fizična oseba zaradi previsokih dolgov, le-te poskuša poplačati s svojim premoženjem, ter za del dolgov pa celo doseže njihov odpust.
Cilj tega postopka je, da se ta oseba postavi na noge in poskusi zaživeti brez dolgov.

Komu je osebni stečaj namenjen?

Osebni stečaj je namenjen fizičnim osebam. Prav tako je namenjen samostojnim podjetnikom (s.p.-jem).
Kdaj oseba lahko predlaga osebni stečaj?
Oseba lahko predlaga osebni stečaj, če je bodisi prezadolžena, bodisi nelikvidna.

Prezadolženost: vrednost premoženja osebe je manjša od vsote njenih obveznosti.

Nelikvidnost:
1. pri dolžniku, ki je podjetnik ali zasebnik:
Zasebnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti.

2. pri dolžniku, ki je potrošnik:
– če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
– če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR.

Kako oseba predlaga osebni stečaj?

Dolžnik lahko začne postopek osebnega stečaja tako, da na pristojno okrožno sodišče vloži predlog za začetek osebnega stečaja, ter Poročilo o stanju premoženja in izjavo o morebitnih ovirah za odpust obveznosti. To izjavo je potrebno predhodno tudi overiti pri notarju. Pri slednjem mora predložiti stanje celotnega premoženja, vendar ločeno osebno premoženje in tisto iz poslovnih knjig. Predložiti mora podatke o vseh TRR ter o vseh svojih prejemkih (plače, pokojnine ipd.).

Kakšni so stroški za začetek osebnega stečaja?

Od uveljavitve novela zakona ZFPPIPP-F, dolžniku, ki predlaga osebni stečaj, ni potrebno plačati predujma, za začetek osebnega stečaja.
Prav tako je dolžnik, ki sam predlaga osebni stečaj, na podlagi Zakona o sodnih taksah (tarifna št. 5.1), oproščen plačila sodne takse za začetek stečaja.

Kaj osebni stečaj pomeni za dolžnika?

Dolžnika v osebnem stečaju zastopa stečajni upravitelj.
Dolžnik, ki je v osebnem stečaju tako ne more:
sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
samostojni podjetnik oz. zasebnik ne more opravljati svoje dejavnosti, saj mu status preneha, brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva,
odpreti novega transakcijskega ali drugega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Ali se izvršbe z začetkom osebnega stečaja ustavijo?

Da. Izvršbe se z začetkom osebnega stečaja ustavijo.
Če dolžnik prejme sklep o izvršbi za terjatev, ki je nastala pred začetkom osebnega stečaja, lahko zoper takšen sklep poda ugovor.
Dolgovi, ki jih upniki prijavijo v stečajno maso, pa se poskušajo v enakovrednih deležih poplačati v stečajnem postopku, iz stečajne mase dolžnika.

Izjema so izvršbe zaradi zakonite preživnine.

Za njih ZFPPIPP v 2. odstavku 390. člena izrecno določa, da začetek osebnega stečaja na te postopke ne vpliva.
Osebni stečaj tako ne ustavi izvršbe zaradi izterjave zakonite preživnine začete pred začetkom osebnega stečaja, poleg tega pa tudi dovoljuje upniku, da proti stečajnemu dolžniku vloži izvršbo, tudi ko je dolžnik že v osebnem stečaju.

Kaj spada v stečajno maso?

V stečajno maso spadajo premoženje stečajnega dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
V stečajno maso tako spadajo vse nepremičnine, premičnine in premoženje dolžnika na dan ko se je stečajni postopek začel.
V stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi med stečajnim postopkom.
Prav tako sem spada njegova plača in drugi prejemki, razen v obsegu, ki je po Zakonu o izvršbi in zavarovanju izvzet iz izvršbe.

Iz stečajne mase so tako izvzeti preživnina, denarna socialna pomoč, štipendije, ter drugi prihodki določeni v 101. členu ZIZ.

V večini primerov so prihodki dolžnika omejeni do zneska, ki predstavlja 70% bruto minimalne plače (od katere se odbijejo davki in prispevki).
Ta omejitev ne velja za plačo, nadomestilo plače, odškodnino zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačilo za delo obsojencev v kazenskih zavodih. Ti prejemki ostanejo dolžniku do višine celotne minimalne plače.

Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu dodatno ostane še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Kaj če ni dovolj stečajne mase za poplačilo vseh dolgov?

Če je dolžnikovo premoženje premajhno za poplačilo vseh dolgov, dolžnik ni prost teh obveznosti. Upniki lahko te obveznosti uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka.
Zato mora upnik, ki v stečajnem postopku ne odplača obveznosti, na sodišče, ki vodi postopek, pred zaključkom osebnega stečaja vložiti proššnjo za odpust obveznosti.
Zelo priporočljivo je, da dolžnik za odpust obveznosti zaprosi že v predlogu za začetek osebnega stečaja.
Lahko pa dolžnik zaprosi za odpust obveznosti kadarkoli do zaključka postopka.
Če sodišče odpust odobri, je dolžnik prost tudi obveznoti, ki jih v osebnem stečaju ni uspel poplačati.

Katere obveznosti se odpustijo?

Če sodišče odobri odpust obveznosti, se odpustijo obveznosti, oz. dolgovi dolžnika, ki so nastali do začetka osebnega stečaja, ne glede na to, ali so upniki svoje terjatve prijavili v stečajno maso, ali ne.

Če dolžnik prejme sklep o izvršbi za terjatev, ki je nastala pred začetkom osebnega stečaja, lahko zoper takšen sklep poda ugovor.
Izjema so prednostne terjatve in preživnine, (terjatve iz 21. in 390. člena ZFPPIPP).

Prav tako se ne odpustijo denarne kazni, globe in odvzem premoženjske koristi pridobljenih s kaznjivim dejanjem, oz. prekrškom, ter odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Te terjatve se v osebnem stečaju ne odpustijo.

Morajo upniki prijaviti svoje terjatve?

Da. Upniki, ki jim dolžnik, zoper katerega se je začel osebni stečaj, morajo svoje terjatve prijaviti v 3. mesecih po začetku postopka.
Stečajni postopek lahko upniki spremljajo tudi na spletni strani AJPES-a.

Čelar · Objavljeno: 13 Apr 2016 05:29 Naslov sporočila:

Kdaj lahko upnik ugovarja zoper odpust dolgov?

Tako upnik, kot tudi stečajni upravitelj lahko ugovarjata zoper odpust obveznosti dolžnika v osebnem stečaju. Vendar pa morajo za to obstajati razlogi za ugovor, ki jih predvideva zakon.

V naslednjem članku bomo preverili, kdaj lahko upnik ugovarja zoper odpust dolgov stečajnega dolžnika v osebnem stečaju, kako, ter v kakšnem roku mora upnik vložiti ugovor.
Opozoriti je potrebno tudi, da se na področju osebnega stečaja obetajo spremembe, ki bodo vplivale tudi na možnost upnika in možnost ugovora zoper odpusta dolga.

Kdaj lahko upnik ugovarja zoper odpust dolgov?

Vsak upnik v osebnem stečaju, lahko zoper odpust obveznosti na sodišče vloži ugovor in tako ugovarja, da bi se dolžniku dolgovi odpustili.

Ugovor zoper odpust obveznosti lahko upnik vloži, če:
obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP:

1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,

2. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,

3. če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,

4. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

V tem primeru je rok za ugovor 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti.

Če dolžnik krši svoje obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP:

1. sodišču mora dati poročilo o stanju svojega premoženja prihodkih in transakcijskih računih;

2. Dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja:
upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo prihodkov, premoženja ali TRR-ja ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, in upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

Rok za ugovor je do poteka preizkusnega obdobja.

Če dolžnik krši svoje obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP:

1. če med stečajnim postopkom sklepa pogodbe ali opravlja druge pravne posle ali dejanja, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,

2. če brez soglasja sodišča:
najame kredit ali posojilo ali da porošto,
odpre nov transakcijski ali drug denarni račun,
se odpove dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
Rok za ugovor je do poteka preizkusnega obdobja.

Če dolžnik krši svoje obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP:

1. če je zaposlen: mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,

2. če ni zaposlen in je sposoben za delo:
si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

Dolžnik mora spoštovati in opravljati tudi morebitna dodatna ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti, ki mu jih določi sodišče.

Rok za ugovor je do poteka preizkusnega obdobja.
Ugovor zaradi prekratkega preizkusnega obdobja

Upnik lahko z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko. V tem primeru je rok za ugovor 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti.

Kako upnik ugovarja?

Upnik na sodišče, ki vodi postopek vloži ugovor.
Po prejemu ugovora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu ugovora razpiše narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.
Vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti se mora naloga udeležiti, drugače se smatra, da je narok umaknil.

Čelar

Osebni stečaj
Glavne novosti na področju osebnega stečaja

Novela ZFPPIPP-G, ki velja od 26.04.2016, je prinesla precej sprememb na področju insolvenčnih postopkov, zlasti pa na področju osebnih stečajev.
Po novem se zaostrujejo pogoji za odpust obveznosti dolžniku, podaljšuje dobo izpodbojnosti pravnih poslov, hkrati pa za določene dolžnike dopušča možnost skrajanega postopka na samo 6 mesecev.
V naslednjem članku bomo pregledali glavne spremembe, ki se obetajo na področju osebnih stečajev.

Upnik bo moral bolj aktivno sodelovati v postopku

Dolžnik v osebnem stečaju je moral že sedaj stečajnemu upravitelju oz. sodišču sporočati spremembe in pojasnila glede svojega premoženja, prihodkov in transakcijskih računov.
Po novem zakon izrecno navaja, da je dolžnik dolžan sodelovati s sodiščem in upraviteljem, ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja.
Dolžnik v osebnem stečaju mora sodišču in upravitelju sporočiti tudi kontaktne podatke (e-naslov, telefonsko številko in poštni naslov), na katerih je zanesljivo dosegljiv.
Spremembo teh kontaktnih podatkov, mora dolžnik tudi javiti stečajnemu upravitelju.
Prav tako, bo moral upravitelju ali sodišču podati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih (prej treh) letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja

Za poročilo o stanju premoženja, ni več potrebna notarska overitev
Poročilo o stanju svojega premoženja, ki ga mora predložiti dolžnik, bo moralo biti po novem le še overjeno.
To pomeni, da bo lahko dolžnik poročilo o stanju premoženja overil bodisi pri notarju, bodisi na upravni enoti.
Ker so se spremenile ovire za odpust obveznosti, se spreminja tudi vsebina izjave, ki jo mora dolžnik podati predlogu za odpust obveznosti.

Omejitev prejemkov dolžnika, ki niso del stečajne mase

Pred spremembo zakona, so bili do zneska minimalne plače omejeni le prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih.

Po novem se za to omejitev v celoti uporablja 102. člen ZIZ. Torej ta omejitev velja za vse dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter za odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti.

Daljše obdobje izpodbojnosti

Obdobje izpodbojnosti, ko lahko stečajni upravitelj izpodbija pravna dejanja, ki jih je izvedel stečajni dolžnik, se dviga iz treh na pet let, pred začetkom osebnega stečaja.
Poleg tega se izpodbojnost širi tudi na posle, ki jih je dolžnik sklenil z pravnimi osebami, v katerih je bil on ali povezana oseba v času posla zastopnik, vsaj 25% družbenik, ali za posle, ki so bili sklenjeni z povezano družbo te pravne osebe.

Zaostreni pogoji za odpust obveznosti

Zakon po novem natančneje definira namen odpusta obveznosti.
To je, da se poštenemu in vestnemu dolžniku omogoči odpust obveznosti, ki jih ni zmožen poplačati s svojim premoženjem.

Po novem odpust obveznosti ni dovoljen:

1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznjivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka pravnomočnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do takrat izpolnijo pogoji za izbris na podlagi rehabilitacije;

2. če še ni poteklo 10 let od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu dolga, ali od zadnje zavrnitve odpusta zaradi kršitev obveznosti dolžnika, ali od razveljavitve zadnjega odpusta obveznosti;

3. če iz ravnanj dolžnika v zadnjih 5. letih pred stečajem, ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da ne gre za poštenega in vestnega dolžnika;

Prav tako velja, da gre za zlorabo pravice odpusta obveznosti če:

1. je dolžnik v petih letih pred stečajem podal nepravilne ali nepopolne podatke davčnemu organi, zaradi česar mu je davčni organ dodatno (ali naknadno) odmeril vsaj 4.000 EUR davka;

2. je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred stečajem z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 EUR;

3. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,

4. če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki je bilo izpodbojno in ga je stečajni upravitelj izpodbijal;

5. če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Novosti pri dolžini preizkusnega obdobja

Po novem sodišče pri določanju dolžine preizkusnega obdobja upošteva tudi mnenje stečajnega upravitelja.
Prav tako lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.

To bo lahko storilo če:

1. če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
2. če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.

Po novem lahko tudi stečajni dolžnik ugovarja, da je preizkusno obdobje predolgo.
Rok za ugovor proti odpustu obveznosti po novem velja do poteka preizkusnega obdobja, ne glede na razlog ugovora.

Terjatve, ki se po novem ne odpustijo

Po novem se poleg terjatev, ki je za to že veljalo, dodatno ne odpustijo naslednje prednostne terjatve:
plače in nadomestila plač za zadnje šest mesecev (prej tri mesece) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
krediti, dani na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite;
nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom osebnega stečaja.
Prav tako se dodatno ne odpustijo terjatve za povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Razveljavitev odpusta obveznosti

Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko vloži tožbo za razveljavitev odpusta obveznosti v treh (prej dveh) letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
To lahko stori, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti.
Upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko predlaga tudi začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem.

Kdaj začnejo veljati spremembe?

Novela ZFPPIPP-G, ki določa spremembe na področju osebnega stečaja, velja od 26.04.2016.

Za katere postopke osebnega stečaja bodo spremembe veljale?
Spremembe o izpodbijanju pravnih ravnanj stečajnega dolžnika se uporabljajo za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi novega zakona.
Spremembe o odpustu obveznosti in novih pogojih oz. ovirah o odpustu obveznosti se uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti.

Nove določbe o določitvi preizkusnega obdobja se uporabljajo za postopke odpusta obveznosti, ki se bodo začeli po uveljavitvi spremenjenega zakona.
Če je bil postopek odpusta obveznosti začet pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve sprememb zakona preizkusno obdobje še ni poteklo, lahko upravitelj ali stečajni dolžnik z ugovorom proti odpustu obveznosti zahteva skrajšanje preizkusnega obdobja.

Spremembe glede razveljavitve odpusta obveznosti se uporabljajo tudi za razveljavitev odpusta obveznosti, o katerem je sodišče odločilo pred spremembami zakona, če od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti do uveljavitve sprememb zakona še nista potekli dve leti.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli