Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




UPORABA MRAVLJIČNE KISLINE

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Zdravstveno varstvo čebel
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 25 Mar 2016 05:50    Naslov sporočila: UPORABA MRAVLJIČNE KISLINE Odgovori s citatom

NAKLADNI PANJ

Mravljična kislina z formulo HCOOH je oksidacijski produkt metanola . Je brezbarvna tekočina z rezkim neprijetnim vonjem.

V naravi je zelo razširjena, npr.: najdemo jo v žlezah mravelj  v čebeljem želu, koprivah, znoju. Mravljična kislina je drugače vsestransko tehnično uporabna, tako da jo uporabljamo v tekstilni industriji, farmacevtski industriji itd.

Mravljično kislino pri metodi kratkotrajnega izhlapevanja oz. šok metodi uporabljamo pri dnevnih temperaturah okoli 20 C. V kolikor je temperatura višja apliciramo v večernih urah. Priporočljivo je, da je ob dodajanju kisline v panj oblačno vreme brez sonca, kajti pri kratkotrajnem izhlapevanju celotna doza MK izhlapi iz panja v 8 - 10 urah. Zato moramo pri tej metodi upoštevati zunanjo temperaturo in pridobiti določeno mero občutka.

Najbolj pa je priporočljivo, da s šok metodo zatiramo varoo šele po zadnjem točenju, ko v panjih ni več medu in smo  že odstranili matično rešetko.  V kolikor nameravamo še točiti med pa iz panja, odvzamemo mediščne naklade in čebele zgostimo v plodišču.  Čez mediščne sate namestimo Vileda krpo (15x 20 cm, debeline 4-5 mm), ki jo pred tem operemo v topli vodi in osušimo.   Na krpo  nakapamo z medicinsko brizgalno 85% MK , ki pa naj bi bila ohlajena v zmrzovalniku. Ohlajena pa zato, ker je topla MK zelo hlapljiva in neprijetnega, rezkega vonja za vdihavanje. V primeru, da je primerno ohladimo, pa lahko delamo z njo brez zaščitne dihalne maske. Velika prednost pa je tudi ta, da ohlajena kislina ne bodo v polni meri delovala v trenutku, ampak bo zaradi nizke temperature potrebovala kar nekaj časa, da pride do maksimalne stopnje izhlapevanja.  Tako bo šok za čebele, ki se bodo pred kislino umaknilč eim manjši. V kolikor hočemo še zmanjšati izhlapevanje, ovijemo Viledo krpo v  PVC vrečko v kateri pustimo luknjo velikosti cca 3 cm. Na eno etažo nakladnega panja pride 15 ml kisline. V kolikor so čebelje družine v več nakladah, za toliko povečamo odmerek. Za  normalno družino z dvema mediščnima nakladama uporabimo 20 ml MK. Pri kapanju MK na Viledo krpo bodo čebele rahlo zašumele in se umaknile od  izvora kisline stran. Ker dodajamo kislino  šele na vrh druge mediščne naklade, ni nevarnosti da bi poškodovali matico, ki je daleč od izvora kisline. V kolikor imamo močne družine z veliko čebel, se bodo te nabrale na bradi panja. V tem primeru odpremo panj in zmanjšamo učinek kisline. V vsakem primeru pa obvezno opazujemo čebele najmanj pol ure po aplikaciji.

Pred aplikacijo MK v panj je priporočljivo dva dni pred tem družine nakrmiti z cca 2 dl sladkorne raztopine. Čebele bodo zaradi tega mirne, ker bodo mislile da je paša in imele zaradi hrane napete zadke, kar povzroči lažji odpad varoj. 

Kislinski hlapi bodo delovali v treh smereh:
uničili bodo večji del varoe
matico bodo prisili k prenehanju zaleganja
dobro razkužili čebelji panj pred zimo
Postopek zdravljenja ponovimo najmanj  še najmaj dvakrat v razdobju s presledkom  do 7 dni. Ker samo z zatiranjem z MK težko dosežemo popolno uničenje je nujno potrebno izvesti še zimsko zatiranje z oksalno kislino. Oba načina sta zaradi enostavne konstrukcije in rokovanja z nakladnim panjem zelo preprosta in učinkovita.

Uporaba mravljične kisline za zatiranje varoe je priporočljiva:
zaradi nizke cene
zaradi enostavnosti uporabe pri nakladnem panju
možnost uporabe v obdobju zaleganja
ubija varoo tudi v pokriti zalegi
možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična
ustrezna uporaba onemogoča povečanje koncentracije v medu preko fizoloških količin
odbira odpornih varoj na akaricide se zmanjša na minimum
verjetnost nastanka odpornosti varooe na MK je minimalna

Po uporabi    mravljične kisline moramo kontrolirati odpad varoj, tako da v podnico vstavimo testni vložek - na sliki. Na njem preštejemo število odpadlih varoj in s tem natančno ugotovimo napadenost družin in učinkovitost zdravljenja.

Pri uporabi    mravljične kisline iz  čebelje družine izginejo tudi znaki poapnelosti, poleg tega pa se zmanjša še okužba čebel z nosemavostjo. Kakor pri delu z vsemi kislinami, moramo biti tudi tu previdni in se ustrezno zaščititi.

Poleg kratkotrajnega izhlapevanja mravljične kisline t.i. šok terapije poznamo tudi podaljšano izhlapevanje mravljične kisline, katero dosežemo s hlapilniki. Te poznamo v različnih oblikah in izvedbah . Z njimi  dosežemo, da v panju daljše časovno obdobje ohranjamo potrebno koncentracijo mravljične kisline, ki uničuje varoo. Posamezna terapija traja 7 dni in jo izvedemo, kakor šok terapijo  po zadnjem točenju. Samo apliciranje in količina MK je odvisna od konstrukcije hlapilnika.

Pomanjkljivost vseh hlapilnikov je ta, da so  dragi in nerodni za rokovanje, ter zahtevajo še dodatne konstrukcijske posege v panjih. Poleg tega so  zelo dovzetni na spremembo temperature in vlage v zraku, ki vpliva na količino izhlapele MK/dan. Značilnost mravljične kisline je, da ji z višjo temperaturo pada gostota, kar povzroča večje izhlapevanje. Le to je eksponentno glede na temperaturo, zato moramo pri temperaturah nad 30 C hlapilnike  začasno odstraniti iz panja ali ustrezno zmanjšati površino izhlapevanja.  Na to vpliva tudi moč čebelje družine, zato moramo biti pri uporabi hlapilnikov zelo previdni in zagotoviti stalno kontrolo izhlapevanja, kar pa je pri večjem številu družin in ob spremenljivem vremenu skoraj nemogoče.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 25 Mar 2016 05:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

AŽ PANJI

*******

Moje izkušnje z (MK) mravljično kislino

Industrijska mravljična kislina HCOOH je produkt metanola. V naravi je zelo razširjena. Najdemo jo v žlezah mravelj, v čebeljem želu, koprivah, znoju, rabarbari itd. Mravljična kislina je vsestransko tehnično uporabna, tako, da jo uporabljajo v tekstilni, farmacevtski, lesni industriji v zadnjem času v veterini predvsem za zbijanje varoje v čebeljem leglu, kjer je edina med kislinami, ki uničuje do 40 % varoje v pokriti čebelji celici. Za delo z MK obvezno uporabljam gumijaste rokavice, predpasnik in če kislina ni ohlajena avtoličarsko masko. V bližini je vedno posoda s 5-6 litri čiste vode, za slučaj politja z kislino.

Mravljično kislino sem vsa leta ( 1999-2003) uporabljal v tako imenovani šok terapiji in v letih od 2004 do 2005 pa v tako imenovanem podaljšanim izhlapevanjem pri dnevnih temperaturah od 18 do 30 stopinj C. V kolikor je bila temperatura višja od 24 stopinj C sem aplikacijo pomaknil v večerne ure. Celotna doza enega tretiranja s šok terapijo 85 % MK je bila 18-20 ml. Iz panja je izhlapela v 10. – 15. urah. Med vsakim tretiranjem sem imel na podnici testni vložek, da sem po tretiranju preštel št. odpadlih varoj..
Tretiranje z MK sem začel vedno po koncu lipove paše, ki se pri nas na kočevskem konča okoli 20 julija. Pri delu z MK mora imeti čebelar potreben občutek. Nikoli si nisem dovolil, da bi MK kar porinil v panj. Vedno sem to delal tako, da sem dodal čebelam ohlajeno mravljično kislino približno na 8-10 stopinj C. S tem sem preprečil prevelik šok na čebele, ker se je MK počasi ogrela na optimalno izhlapevanje. Tudi za delo z MK če je ohlajena ni potrebno uporabljati zaščitne maske. Vedno sem nekaj dni pred tretiranjem na podnico AŽ panja postavil PVC lovilec varoje tipa Medja, da sem ugotovil naravni odpad varoje. Po petih dneh sem pogledal lovilce in na podlagi ugotovitev naravnega odpada ukrepal. Vsako leto sem do 25 julija vsaj enkrat tretiral s šok terapijo. Varoja, ki je bila na čebelah je odpadla. Postopek sem ponovil po šestih ali sedmih dneh in še tretjič v enakem razmaku, če je po drugi šok terapiji padlo na podnico več kot 50 varoj. Tako, sem vsako jesen pričakal s sorazmerno močnimi družinami.

Postopek uporabe MK.

V letih od 1999 do 2003 sem za uničevanje varoje uporabljal podnične podstavke Medja v katere sem vstavil vileda krpo, in na izpraznjeno medišče na šipke nad matično rešetko postavil podnični podstavek z vileda krpo prepojeno z 18-20 ml MK. Po letu 2003 sem opustil šok terapijo ker sem ugotovil, da so včasih zunanje temperature narasle preko 30 stopinj C in mi je tu in tam kaka matica, ki je bila starejša od enega leta oslabela, čebele so jo prelegle, nova pa se ni pravi čas oplodila in tako sem ostal brez matice in obenem brez družine. Tedaj mi je na misel padla ideja in na vrata AŽ panja obesil PVC vrečico, v njo postavil vileda krpo. Od vrha vrečke pa do 4 cm do spodnjega roba prerezal 2 cm širok trak, da je lahko skozi odprtino vrečke izhlapevala MK. V vrečko z vileda krpo sem nalil med 50 in 60 ml MK in obesil tik pod vrh vrat AŽ panja. Ta kislina je počasi izhlapevala pet do sedem dni, odvisno od zunanje temperature. V teh letih sem

vedno uspel varojo z MK toliko zbiti, da sem čebelje družine očuval do zimskega zatiranja varoje z Oksalno kislino, ki ga ponavadi izvedem v mesecu novembru ali decembru tedaj, ko v satju ni pokrite zalege. Lansko leto (2005) sem z OK tretiral 28. oktobra ker so bile družine že brez pokrite zalege) Edina pomanjkljivost MK je v tem, da v času tretiranja z MK nekatere matice prenehajo z zaleganjem. To pa ni dobro če v začetku avgusta prenehajo zalegati in družine ne gredo tako močne v zimo. Je pa to način za katerega z gotovostjo trdim, da v vosku in v čebelji prehrani ne ostane nič takega kar bi bilo nevarno za čebelje potomstvo, ali ljudi.

Pred tretiranjem čebeljih družin z MK je dobro dve do tri ure prej čebelje družine nakrmiti z 3 dcl sladkornega sirupa, da se jim napnejo zadki in s tem bodo čebele nehote pomagale k večjemu odpadu prisesanih varoj. Vsako nepravilno krmljenje čebel med delovanjem MK je lahko pogubno za čebelarja, ker lahko pride do ropa družin v čebelnjaku. Zato previdnost ni nikoli odveč.

Zakaj je uporaba MK priporočljiva

Z uporabo MK do neke mere pomagamo dezinfekcirati tudi notranjost panja, obenem prisilimo matico k prekinitvi zaleganja, kar je pomembno predvsem tedaj, če uporabljamo kislino v oktobru, ko naj nebi matice več zalegale, ker se s tem matice le izčrpavajo. Tudi cena zdravljenja z MK je poleg OK najcenejša za čebelarja. Ubija varojo tudi v pokriti zalegi. Možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična, ker med vsebuje tudi mravljično kislino in ustrezna uporaba onemogoča koncentracijo MK v medu. Verjetnost nastanka odpornosti varoje na MK je nična, kar so dokazali številni Ruski znanstveniki. Opazil sem tudi, da se je prisotnost poapnele zalege zelo zmanjšala z uporabo MK. Že nekaj let tudi ni prisotnosti noseme v mojem čebelarstvu.

Varna hrana - varen med je prvo kar moramo čebelarji vedeti prej kot damo med na polico domače čebelarske trgovine.
Odgovornost čebelarja je, da za uničevanje varoje uporablja registrirana in dovoljena sredstva, ki jih bo dal čebelam v dovoljenih količinah in ob pravem času. S tem bo pripomogel k ugledu svojega čebelarstva in poskrbel, da bodo potrošniki čebeljih pridelkov zaužili resnično tiste dobrine, ki so jih marljive čebelice z nepreštetimi leti iz panja na cvet in nazaj znosile v svoja bivališča – čebelje panje.
Moj prispevek kako sem šest let relativno uspešno uporabljal za zbijanje varoje 85 % MK sem podal zelo na kratko in mislim, da tudi razumljivo. Ker imam večino AŽ panje sem opisal kako sem to metodo uporabljal v AŽ panjih.

************
Pogledal sem kar nekaj prispevkov na temo uporabe MK in ugotovil, da avtorji kar lepo prepisujejo eden od drugega. Tako, da priporočam veliko previdnost pri tem in seveda določeno mero razuma. Izkušnje so namreč zelo različne od tistih dobrih pa vse do katastrofalnih, ko je čebelar skoraj uničil svoje čebelarstvo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 15 Sep 2016 10:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Uporaba mravljične kisline ( MK )
Avtor: Vlado Avguštin



V večini evropskih držav so s spodbujanjem novih sonaravnih standardov kakovosti medu in sonaravnega čebelarstva že zmanjšali ali popolnoma prepovedali uporabo lipofilnih in strupenih varoaci- dov. Prav tako so čebelarski inštituti v Švici, Italiji in Nemčiji že v začetku prejšnjega desetletja predstavili alternativne rešitve pri zatiranju varoj z uporabo hi- drofilnih (vodotopnih) sredstev. To so predvsem organske kisline, kot so mravljinčna, oksalna in mlečna kislina, pa tudi timol ali pripravki na podlagi timola.

Oksalna in mravljinčna kislina, ki sta naravni sestavini rastlin in medu, zaradi svoje topnosti v vodi ne puščata nikakršnih ostankov v medu in vosku. Prav tako nista strupeni, kljub temu pa sta agresivni in jedki kemikaliji, vendar je to treba razlikovati. Prav njuna kislost je tisti dejavnik, zaradi katerega je njuno delovanje na varoje učinkovito. Pri tem pa je treba vedeti, da je oksalna kislina učinkovita le tedaj, kadar so vse varoje na čebelah, mravljinčna kislina (MK) pa s svojimi hlapi prodira v celice pokrite zalege in delno varoje uničuje tudi tam. Njuna uporaba je odsvetovana v obdobju medenja v naravi. V tem obdobju lahko proti varojam izvajamo apitehnične ukrepe (izrezovanje trotovine, odvzemanje pokrite zalege, izdelava narejencev, ometencev itd.).

Ker se počasi približuje čas za uporabo MK, je prav, da nekoliko podrobneje spoznamo to kislino. MK je v naravi zelo razširjena, saj jo najdemo npr. v koprivah, smrekovih iglicah, strupu čebel, sršenov in os ter v žlezah mravelj, po katerih je dobila tudi ime. Ta kislina je tudi sestavni del medu, saj jo npr. v kostanjevem medu najdemo celo 1000 mg/kg.

Odkrita je bila leta 1670 v strupu mravelj, dandanes pa jo proizvajajo z oksidacijo metanola. MK je sicer vsestransko tehnično uporabna, zato jo uporabljamo v tekstilni, živilski, farmacevtski industriji itd. Je brezbarvna tekočina z rezkim, neprijetnim vonjem, vrelišče ima pri 100,5 °C, tališče pa pri 8,4 °C, meša se z vodo, etanolom, etrom, glicerolom idr. Je agresivna in jedka - korozivna kemikalija. Ker povzroča opekline in mehurje in ker se zelo hitro absorbira skozi kožo, se moramo ob njeni uporabi ustrezno zaščititi. Priporočena je uporaba gumijastih rokavic, očal in zaščitne maske iz večplastne gaze.

Po podatkih, objavljenih v strokovni literaturi (Imdorf et al., 1996; Fries, 1991), je učinkovitost zatiranja varoj z MK od 90-95-odstotna, vendar je stopnja učinkovitosti odvisna od številnih dejavnikov: od temperature, vlage, moči čebelje družine in vse do sposobnosti čebelje družine za ventiliranje panja. Prav zaradi tega potrebujemo pri uporabi MK veliko prakse in dobro mero občutka za upoštevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost tega sredstva. Še posebej moramo biti pozorni na površino izhlapevanja kisline, prostornino čebeljega panja, moč čebelje družine in seveda na koncentracijo in doziranje kisline. Ob morebitnem predoziranju se namreč lahko zgodi, da čebele zbežijo iz panja.

Vileda krpa z naneseno MK pri vstavljanju v LR-panj pri izvajanju šokmetode.
MK deluje tudi na poapnelo zalego, ker sili čebele, da odstranijo okužene bube, še preden se te spremenijo v mumijo poapnele zalege. Prav tako z MK uspešno uničujemo pršico Acarapis Woodi, povzročiteljico akaroze. Po nekaterih raziskavah (Underwood, R. M., Currie, R. W., 2009) MK deluje tudi na spore noseme.

Z MK zatiramo varoje na dva načina. Pri postopku z dolgotrajnim izhlapevanjem uporabljamo hlapilnike. Z njimi dosežemo, da v panju dalj časa ostane za uničenje varoj potrebna koncentracija kisline. Pri postopku kratkotrajnega izhlapevanja - tj. pri tako imenovani šokmetodi - pa MK izhlapi v kratkem času. Za večjo učinkovitost takšnega zatiranja moramo postopek večkrat ponoviti.

Pri zatiranju varoj z MK priporočam postopek kratkotrajnega izhlapevanja oz. šokmetodo, kajti samo pri tej metodi se lahko zanesemo, da bo v določenem času izhlapela točno določena količina kisline. Pri postopku z dolgotrajnim izhlapevanjem, ki traja 7-10 dni, se lahko prav v dneh, ko imamo v panjih hlapilnike, pojavi ekstremno nihanje zunanjih temperatur, to pa neposredno vpliva na povečanje izhlapevanja MK in s tem tudi na neljube posledice na čebeljo zalego in čebele. Zavedati se moramo, da MK ne izhlapeva linearno, temveč eksponentno, glede na to pa pri zvišanju temperature za 4 °C izhlapi 4-krat več kisline. Prav tako je bilo ugotovljeno, da čebele ob dolgotrajni uporabi MK toliko ventilirajo kislinske hlape iz panja, da ti ne vplivajo več na varoje.

Zatiranje varoj s šokmetodo izvedemo takoj po zadnjem točenju medu, vendar moramo čebeljo družino prej nekako pripraviti na to. Zato ji dodamo 1-2 l sladkorne raztopine in tako vsaj delno omilimo šok, ki ga čebele doživijo ob odvzemu medu. Čebele bodo zaradi tega mirne, zaradi prejete hrane bodo njihovi zadki napeti, to pa bo olajšalo odpad tistih varoj, ki so bile zarite med obročki. Odvzem medenih zalog deluje na čebeljo družino zelo negativno, še posebej če se takoj po kostanjevi paši pojavi sušno in brezpašno obdobje, to pa je julija in avgusta pri nas zelo pogosto.

Pri metodi kratkotrajnega izhlapevanja oz. šok- metodi uporabljamo MK pri temperaturah okoli 20 °C. Če je temperatura višja, MK vstavimo v panj v večernih urah. Ker pri tej metodi celoten odmerek MK izhlapi iz panja v 8-10 urah, moramo upoštevati zunanjo temperaturo in pridobiti nekaj občutka za vse dejavnike, ki vplivajo na stopnjo izhlapevanja MK (temperatura, velikost panja, moč družine itd.).

Čebele s kadilnikom preženemo iz medišča ter pri nakladnih panjih čez mediščne sate namestimo gobasto vileda krpo (15 x 20 cm, debeline 3-4 mm). Pri AŽ-panjih si pomagamo s pločevinasto mrežo, ki jo podstavimo pod gobasto krpo in tako laže dosežemo sredino medišča. Na gobasto krpo, ki naj bo nekoliko vlažna, iz medicinske brizgalke iztisnemo 85-odsto- tno MK, ki mora biti ohlajena v zamrzovalniku.

Ohlajena kislina tudi ne bo takoj delovala v polni meri, temveč bo zaradi nizke temperature potrebnega kar nekaj časa, da bo dosežena maksimalna stopnja izhlapevanja. Tako bo šok za čebele, ki se bodo pred kislino umaknile, precej manjši. Če želimo še zmanjšati izhlapevanje, vileda krpo vstavimo v PVC-vrečko, v katero smo prej naredili pribl. 3 cm veliko odprtino.
Za eno etažo nakladnega panja uporabimo 15 ml 85-odstotne MK. Če so čebelje družine v več nakladah, za toliko povečamo tudi odmerek. Za normalno družino z dvema mediščnima nakladama tako uporabimo 20-30 ml MK, za AŽ-panj pa 15 ml MK (za podrobnejše napotke glej knjigo Varoja, čebela, čebelar, avtorjev Meglič, M. in Auguštin, V., 2008, str. 130). Ob vstavitvi MK v panj bodo čebele rahlo zašumele in se umaknile stran od izvora kisline. Ker dodajamo kislino šele na vrh mediščnih satov, ni nevarnosti da bi poškodovali matico, ki je daleč od izvora kisline. Če imamo močne družine z velikim številom čebel, se bodo te nabrale na bradi panja. V tem primeru odpremo panj in zmanjšamo učinek kisline. V vsakem primeru pa moramo najmanj pol ure po vstavitvi kisline obvezno opazovati vedenje čebel.

Kislinski hlapi bodo delovali trojno: uničili bodo večji del varoj, matico bodo prisilili k prenehanju za- leganja, poleg tega pa bodo tudi dobro razkužili čebelji panj. Postopek zdravljenja ponovimo najmanj še trikrat s presledki od 4-7 dni. Po uporabi MK moramo odpad varoj preverjati na testnem vložku. Odpadle varoje preštejemo in s tem natančno ugotovimo napadenost družin in učinkovitost zdravljenja.

Pred postopkom in takoj po izvedenem postopku zatiranja varoj z MK moramo čebele nahraniti s sladkorno raztopino in tako zagotoviti nenehno zale- ganje matice. Čebele, ki se izvalijo od konca julija do septembra oz. tako imenovane zimske čebele, ostanejo v panjih do zgodnje pomladi, zato so temelj dobrega spomladanskega razvoja čebelje družine in s tem tudi dobrega novega čebelarskega leta.

To pa ne velja za uporabo MK v septembru, ko je naš cilj ustaviti zaleganje matice. Vse jeseni izležene čebele so kratkožive, zato po nepotrebnem porabljajo cvetni prah, zimske čebele pa po nepotrebnem krmijo zalego in se s tem izčrpavajo.

Ker zatiranje samo z MK ne bo uničilo vseh varoj, je nujno treba izvesti še zimsko zatiranje z oksalno kislino. Kakor pri delu z vsemi kislinami, moramo biti tudi pri uporabi te kisline previdni in se zaščititi.
************
K temu želim dodati le. da bodite zelo previdni pri delu z vsemi kislinami in še posebej z MK. Posledice nepravilne uporabe MK bodo le vaše.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Zdravstveno varstvo čebel Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow