Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

Mnogi čebelarji so skozi svojo prakso oskrbe čebel, na osnovi skrbnih opazovanj in tudi raznih poizkusov, prišli do zelo zanimivih ugotovitev, ki sicer še nimajo potrditve v strokovni literaturi, so pa zanimive. Tukaj je mesto, da se te ugotovitve predstavijo in opišejo.

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

Čebele-delavke, izležene iz trotovskih celic *
(Mimogrede: kako matica zalega oplojena in kako neoplojena jajčeca?)

* Iz teme : RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA povzemam par mojih ugotovitev, katerih opis sodi tudi v to temo.

S poskusom sem ugotovil že pred mnogimi leti, da se lahko v satu s trotovskimi celicami – če čebelja družina tako hoče – izležejo samo čebele-delavke in ne troti.
Poskus sem opravil (tudi s ponovitvijo) s čebeljo družinico v prašilčku »Zander«. Hotel sem namreč ugotoviti, kaj stori družinica, da bi z zdravo matico vzrejala samo trote, namesto čebel-delavk, ki jih življensko nujno rabi. Saj bi bil nasprotno to njen propad.

Da bi to zares ugotovil, oziroma se prepričal, sem družinici v enosatičnem prašilčku tipa »Zander« vstavil v satnik izdelan sat s samo trotovskimi celicami in čakal, kaj bo.

Matica je ta trotovski sat hitro zalegla. Pa se je nato res izkazalo, da so se iz trotovskih celic izlegale samo čebele delavke! Bile so večinoma normalne velikosti. Nekaj pa je bilo na pogled nekoliko večjih in nekaj celo manjših. Pač malo zmede zaradi neobičajne velikosti »zibelke«. Kaj reči? Pamet v roke – tudi čebele to store!

Ta poskus pa je mimogrede (vsaj pri meni) ovrgel v učbenikih zapisano, tako imenovano »mehansko teorijo« zaleganja matice.
Po tej teoriji naj bi igral pri odločitvi katero jajčece naj bo oplojeno in katero ne, vlogo avtomatizem položaja nožic matice, ko zalega v ožjo (čebelno in tudi v še deviški matičnjak) in širšo, trotovsko celico. V bolj »razkorečenem« položaju nožic preko širokih trotovskih celic, naj ne bi matici »ušlo« nekaj semenčic k zaleženemu jajčecu, kar naj bi pa bil primer pri zaleganju ožjih celic, kjer so vsa jajčeca oplojena.

Kot ljubitelski čebelar brez tozadevne biološke izobrazbe pač ne morem pojasnevati »mehanizem« tega dogajanja. Mislim si pa lahko marsikaj. Najbližje mi je misel, da matica zalega vsa jajčeca opojena in le čebele nato odločajo, kaj bo iz njih?! Ali pa, da čebele celice, ki jih čebele pred zaleganjem očistijo in pripravijo za zaleganje nekako označijo, kakšno jajčece naj vanj zaleže matica? Bodo znali to utemeljeno pojasniti strokovnjaki? Vendar drži: iz trotovine se lahko izlegajo tudi čebele - delavke!

Še to. Primer izleganja čebel-delavk iz trotovskih celic sem slučajno opazil tudi pri normalni čebelji družini v poznem poletju. Razlagam si, da je družini primanjkovalo najbolj dostopnega satja s celicami čebel-delavk, pač pa se je tam znašlo obilo satja s trotovskimi celicami, pa tudi čas rojenja in menjave matice je minil. »V sili hudič muhe žre...« ali: čebele si znajo neverjetno pomagati! Mi pa še precej tavamo v temi.

Poskusna družinica v mojem prašilčku Zander leta 1983, kjer je matica zalegala oplojena jajčeca v trotovske celice navzlic "mehanski" teoriji, ki očitno ne drži! Ali matici čebele dajo znak, kako naj zalega? Ali matica zalega vsa jajčeca oplojena in čebele same poskrbe, kaj bo iz njih?

Iz trotovskih celic - drugih celic v malem, enosatnem panjičku (Zandru) namerno ni bilo na voljo - so se izlegale samo čebele delavke!

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

"Obsedeli« roji
(Naravni roji brez spremstva matic - in njihova čudaštva)

Pri rojih so splošno znani primeri, da so med rojenjem izgubili matico, ali da matica zaradi od čebelarja vstavljene rešetke pred žrelo ali v panju, sploh ni mogla odleteti z rojem.
Če matica ni sposobna leteti zato, ker ima tako ali drugače poškodovana krila ali krilne mišice, pade pred panjskim žrelom na tla. Matico v izjemnih primerih med rojenjem v zraku lahko prestreže ptič ali sršen.
Tedaj rojne čebele nekaj časa krožijo okoli čebelnjaka in iščejo matico. Ker je ne najdejo, ali pa spoznajo njeno nezmožnost letenja, se ne zgručajo zunaj, blizu čebelnjaka, marveč se vrnejo v rodni panj. Takim rojem bi morda lahko rekli »roji povratniki«?

Opisal pa bom doslej (vsaj meni) nepoznan primer rojev brez spremstva matice, ki se niso rnili v panj, ampak so se zgručali blizu čebelnjaka in tam za stalno obstali, oziroma »obsedeli«..

Pri meni se je začelo ob želji, da bi s preprečitvijo odhoda matice z rojem, lahko obdržal v družini vse čebele in bi bilo vse to opravljeno brez ogrebanja rojev z visokega drevja.
Nek način je že dolgo znan.. Pred žrelo se pač da matično rešetko. Če je ta pred žrelom le krajši čas, še za silo gre. Sicer pa je tu problem zaradi navala trotov, ki tudi ne morejo ven in maše rešetko ter se nabira znotraj rešetke kup mrtvic, ki ovirajo prehode. .
V ta namen sva s prijateljem skonstruirala poseben pripomoček za namestitev pred panjsko žrelo, ki sva ga poimenovala »lesica« (po pojmu »lesa« = lesena premična zapora (vrata) v ograji). Glavni element »lesice« je matična rešetka, ki jo lahko po potrebi vstavljam v njeno ohišje. Ima pa tudi predal, kamor padajo mrtvice, ko jih čebele ne morejo zvleči skozi rešetko (predvsem troti), lahko pa prevzame tudi funkcijo zbiralca osmukanega cvetnega prahu (smukalnika).

Načrt za »lesico«. Zamrežen tulec na strehi ohišja je namenjen spreletu trotov, da nekoliko sprosti gnečo na matični rešetki. Ob rojenju bi vanj lahko zašla matica in bi jo ujel. Kasneje sem ugotovil, da za omejitev gneče na rešetki še najbolj pomaga enostavna zastirka iz kartona, ki jo z risalnim žebljičkom pritrdim na del vhodnega nadstreška lesice. Tako ostane velik del prehoda skozi matično rešetko razbremenjen, ker (neumni?) troti iščejo tisti del prehoda, ki je najbolj osvetljen, (inteligentne?) čebele pa lažje prehajajo skozi zatemnjenega. V praksi to deluje!

Roji, s katerimi ni mogla zleteti matica, so se tako, - kot to veleva teorija in praksa pri čebelarjenju, - dosledno vračali nazaj v panj brez zgručanja blizu čebelnjaka. To se je glede na vremenske razmere ponavljalo še kakšen dan, dokler niso čebele same opustile, ali morale opustiti rojenje, ker je v panju ostala po medsebojnih obračunih le ena mlada matica. Ko sem to zaznal ali izračunal, sem matično rešetko odstranil, da je matica lahko zletela na praho.

Vse to je v prvem in drugem letu te prakse imenitno delovalo in bilo zame zelo atraktivno in tudi koristno, ker je bilo veliko rojnih dogodkov v zraku pred čebelnjakom in pred roječim panjem ob povratku roja. Lahko pa sem bil tudi v rojnem obdobju dalj časa odsoten in mi noben roj ni odletel v neznano..

"Lesice« v funkciji varstva pred pobegi rojev, ko me ni pri čebelah. Prvi roj(i) brez spremstva matic se po teoriji in praksi vedno vračajo. Na sliki tak vračajoč roj v panj z rumeno pobarvano »lesico«.

Nato pa se je pričelo dogajati nekaj povsem novega, vsaj meni neznanega v čebelarski teoriji in praksi. Pojavili so se taki brezmatični roji, ki se kljub dosedanjemu znanju niso več vrnili v panj, temveč so se zgručali blizu čebelnjaka, tako, kot normalni roji. Še bolj presenetljivo pa je bilo, da so ti roji kar za vedno ostali zunaj na mestu zgručanja in niso odleteli v, od njih izbrano novo domovanje, kot to narede pravi roji. Poimenoval sem jih kar »obsedeli roji«.

Povod za tako nenavadno obnašanje čebel v obsedelem (tudi pojmovno je zgolj slučajno besedi«obsedel« blizu beseda »obseden«) roju mi ni povsem jasen. Najbolj oprijemljiva razlaga mi je, da so se v ponavljajočih rojih brez spremstva matic(e), pričele pojavljati v večjem številu čebele-trotavke in prevzele nekatere funkcije pravih matic. Povzročile naj bi osamosvojitev roja, delno gradnjo satja in zaleganje neoplojenih jajčec. Niso pa omogočile odhoda roja v izbrano novo bivališče z običajnimi funkcijami pravega roja.
Vendar ta razlaga nekoliko šepa ob dejstvu, da so rojne čebele bile brez prisotnosti matice le kratek čas izleta roja in so se hitro vrnile nazaj k matici v panj. V tem času najbrž ne bi mogle postati bistveno bolj "trotave"?!
Celo to je bilo čudno, da se je primer »obsedelih rojev« pričel pojavljati šele tretje leto take prakse in tudi ne pri vseh roječih družinah. Kot, da bi čebelja družina zaradi teh, nikoli prej nastalih razmer pri rojenju, dojela nevzdržnost takega stanja in pričela ukrepati po svoje. Čeprav brezizhodno?!
Skratka zanimiva in koristna izkušnja, pri kateri sedaj pri še nadaljni uporabi lesice upoštevam tako obnašanje čebelje družine. Čebele so res (za nas) polne presenečenj in občudovanja! Čast bogu, pravim! Nam vsaj nikdar pri njih ne more biti dolgčas!

Brezmatični roj na veji, kjer kraljujejo trotovke. Po večkratnem vračanju brezmatičnih rojev, zaradi matične rešetke pred žrelom, so se pojavili »obsedeli« roji, ki so obstali (obsedeli) za stalno na mestu prvega zgručanja blizu čebelnjaka. Naredili so trotovski sat, ki so ga jalovo zalegale čebele-trotovke

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

Steklene stene celic v naravno grajenem čebeljem satju...!
(Slučaj mi je znova potrdil veliko prilagodljivost in iznajdljivost čebel)

To sem doživel povsem po naključju, ko sem površno vstavil satič v prašilček »Zander« (ponovno ta Zander!), ki ima v jedru na obeh straneh odstranljivo šipo, da se vidi, vsebino prašilčka brez odpiranja.
Satič sem vstavil vanj sprva nehote in površno tako, da ni bil na sredi panjičinega prostora. Na eni strani je tako nastala širša ulica. Družinica v tem prašilčku je bila močna in tudi dobro krmljena.
Ko ji je pričelo zmanjkovati celic za potrebe zalege in za shramo medu ter obnožine v edinem, že prej popolnoma zgrajenem satu, so čebele pričele graditi celice (polovični sat), kar na steklo, ki zapira v celoti obe stranici prašilčka.

Ohišje za dva prašilčka tipa Zander.

Plemenilček (prašilček) tipa Zander - brez ohišja. S satnimi celicami polovičnega - enostranskega sata na steklu.

Ampak, kako?! V stiski s prostorom za gradnjo normalnega sata, so za dno celic in eno ali več sten enostranskih satnih celic izrabile kar šipo. Sicer to narede pri prizidkih na les ali kaj drugega, kar je v panju. Nastala je edinstvena možnost, da opazovalec lahko vidi kaj je v celici in kaj se dogaja v njej, posebno, če je zaprta s pokrovčkom. To priložnost sem seveda izkoristil in često opazoval na neposreden način stvari, ki se sicer dogajajo v celicah, večinoma skrite našim očem. Če bi imel že doslej več potrpljenja, bi lahko dočakal in videl, kako matica zalega, kaj počno varoje itd, itd. – še polno neslutenih možnosti.

Čebele so te, na pol zasteklene celice, uporabile tako, kot jih rabijo sicer v običajnem satu. V njih so gojile zalego in skladiščile med in cvetni prah.
Tak način ni bil le enkraten pojav. Ponavlja se mi vsako leto, ker sedaj namenoma puščam na eni strani satiča več prostora za tako gradnjo. Pogoj pa je dovolj čebel in dobro prehranjevanje družinice (sladkorno- medeno testo dam v vgrajenemu koritcu prašilčka).

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

Čebelji voščeni grad - termitnjak
(Nenavadno satje iz kepe posnetih medenih celičnih pokrovčkov)

Čebele so gradbene mojstrice in tudi umetnice, če jim je le ponudena priložnost. Kot ljubiteljski čebelar lahko igram s čebelami vse mogoče vragolije. Bog mi odpusti to izzivanje! Čebele kar naprej presenečajo po iznajdljivosti reševanj problemov. Satovje so, po moji igrivi ponudbi, čebele oblikovale iz kepe voščenih pokrovčkov, ki mi je ostal po točenju medu. Uporabile so jih v čudesno podobo pravljičnega gradu. Celice v njem so usmerjene v vse smeri. Na podstavku, okoli zgradbe celo navpiočno, kot preproga voščenih čaš, kar je redko, skoraj nikoli videno in neznane uporabnosti za čebele.
Zanimiv je »gradbeni postopek« tega fenomena.. Čebele so pristopile k njegovi izdelavi hkrati iz tal in s stropa. Kot kapniški stalaktit in stalagmit, ki ima namen postati steber – stalagmat.
Vsebinsko pa ta oblika satovja bolj spominja na termitnjak. Zelo me mika, da bi uporabnost te zgrabe dal še nadalje v preizkušnjo čebelam. Kako bi te celice uprabile? Saj so jo čebele oblikovale zase. Ta preizkus me še čaka.

Tako se se je pričela gradnja na kepi voščenih pokrovčkov celic iz medenih satov od točenja. Močno stisnjeno kepo teh pokrovčkov sem dal na podstavek in položil na sredo izpraznjenega medišča, v katerega pa imajo še vedno vstop čebele iz plodišča.

Voščeni grad – termitnjak je narejen Iz voščene kepe pokrovčkov, z jasno usmeritvijo gradnje navzgor. Kot bi čebele mislile: »če ne gre navzdol pa naj gre navzgor...«.

Čipkasti vzorec celice tudi na tleh, okoli grajskega stolpa. Ali so čebele naredile tepih navzgor odprtih celic zgolj zaradi »lepšega«, ali pa imajo tudi kakšno uporabno vrednost?

Odgovor na to vprašanje in mnogo drugih še čaka.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli