|
Slovenski ljubiteljski čebelarji slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Čelar Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24 Prispevkov: 812
|
Objavljeno: 14 Jan 2016 12:33 Naslov sporočila: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Praktične izkušnje malih ljubiteljskih čebelarjev. Tema odprta na željo kolega, ki se podpisuje z MAXI. Vabim tudi ostale male ljubiteljske čebelarje, da vsebino obogatijo s svojimi izkušnjami in spoznanji. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 14 Jan 2016 16:44 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Slovensko ljubiteljsko čebelarjenje
Ljubiteljski čebelar Igor Frančič - od mladega na invalidskem vozičku - vsak dan na balkonu pri svojih ljubljenkah. Foto F. Šivic
Nenavaden tepih zgodnje pomladnega ali pozno zimskega cvetja cvetja na njegovem vrtu.
Čebelarjenje je gojenje čebeljih družin oziroma ukvarjanje s čebelami. S čebelami se ukvarjajo čebelarji poklicno, znanstvenoraziskovalno in pedagoško, gospodarsko ali pa zgolj ljubiteljsko. Gospodarske čebelarje imenujemo tudi tržne ali velike (z velikim številom čebeljih družin), ljubiteljski čebelarji pa gojijo čebelje družine predvsem zaradi posebnega zadovoljstva, ki ga daje čebelarjenje. Ti čebelarji imajo vzdevke mali (z majhnim številom čebeljih družin) ali tudi »hobi« čebelarji. Za velike in male pa velja, da so vsi veliki ljubitelji čebel in da čebelarjenje, ko so se zanj zagreli, zlepa več ne opuste, tudi v najhujših razmerah.
Domala vsak čebelar je za krajši ali daljši čas mali čebelar. To se mu zgodi na začetku čebelarjenja, ko se pobliže, z majhnim številom čebeljih družin, seznanja s skrivnostnim in vabljivim svetom čebel. Vrne se pa vanj tudi proti koncu svoje poti, ko ne zmore več dela z večjim ali celo poklicnim čebelarjenjem. Mnogi čebelarji pa od začetka do konca ostajajo mali ali ljubiteljski, saj nikakor nimajo namena s čebelami zaslužiti, temveč se pri njih razvedriti in kot »stranski produkt« šele pridobiti nekaj njihovih pridelkov ter učinkovin – predvsem za domačo rabo, za prijatelje in znance. Ti čebelarji se pri čebelarjenju ponudijo bolj v službo čebel, kot da bi čebele delale ali služile njim. Veseli jih, da se čebele z njihovo pomočjo dobro počutijo in preživijo za dobrobit ravnovesja rastlin v naravi. Pri tem opravilu uživajo podobno, kot se uživa pri drugih rekreativnih konjičkih in bolj ali manj resnih športnih dejavnostih. Športno se namreč tudi mali čebelarji vesele in si prizadevajo za dobre tekmovalne rezultate tudi pri svojem malem čebelarstvu.
V Sloveniji je rekordno, kar okoli 75 %, čebelarstev resnično malih, z manj kot 20 čebeljimi družinami, in samo okoli 5 % za naše razmere res velikih, z več kot 50 čebeljimi družinami. Morda nimamo samo svetovnega rekorda s številom čebelarjev in čebel glede na število prebivalcev, temveč prednjačimo tudi z rekordnim številom ljubiteljskih čebelarstev.
Že od nekdaj naši čebelarji – veliki in mali – slove tudi kot umni čebelarji, saj smo glede na številčno majhnost prispevali za čebelarsko vedo tako pomembne osebe, kot je med njimi svetovno znani Anton Janša, in tudi ustvarili povsem edinstvene čebelarske dosežke, kot so slovenski originalni panji (kranjiči, AŽ-panji – žnideršiči, Kirarjevi panji – kirarjevci ...), originalni slovenski čebelnjaki in naše edinstvene poslikave panjskih končnic. Slovenci imenujemo mamico čebel matica (ne kraljica) in slovenski čebelar spoštljivo govori, da čebele umrejo (kot ljudje in ne poginejo kot živali).
Ljubiteljski ali mali čebelar se sicer mora tako kot vsak rejec čebel ravnati po vseh zakonsko predpisanih normah za to dejavnost. Odgovoren je za prvinsko kvaliteto pridelka ne glede na to, ali ga prodaja ali ne. Varozo in druge čebelje bolezni zatira skupaj z drugimi čebelarji po zakonsko predpisanem programu; pri tem je odgovoren za najmanjšo stopnjo kemije v panju in čebeljih pridelkih. V čem pa se, razen z majhnim številom čebel, sploh še razlikuje od velikih?
Vidimo, da je ljubiteljskemu čebelarju mnogo manj pomemben čas za upravljanje čebel ali delo z njimi. Včasih zaradi radovednosti kar pretirano in za čebele škodljivo odpira panje in išče, kaj je novega pri razvoju čebelje družine. Vendar ljubiteljski čebelarji po večini najraje ne bi nič motili čebel pri njihovem delu in uživajo, kolikor se le da dolgo, in pogosto sede na klopci tik izletne strani čebelnjaka priopazovanju vrvenja čebel pred žreli panjev, uživajo opojne vonjave in si nenasitno ogledujejo prizore na lepo in zgovorno poslikanih panjskih končnicah.
Tudi v samostanu ljubijo čebele - Karmel, sestra Agneza pri svojih čebelicah
Nič se malemu čebelarju ni treba ukvarjati s trženjem svojega medu in drugih čebeljih dobrin. Vse porabi doma in kakšne viške zlahka odda še svojemu krogu znancev.
Zelo malo malih čebelarjev se odloča za prevažanje čebel na paše, saj dobi zase dovolj medenega zadoščenja kar iz panjev v domačem čebelnjaku, pa še svojih ljubljenk ne izgubi za ta čas izpred oči.Mali čebelar s samo nekaj panji si (finančno) mnogo lažje in hitreje kot veliki čebelarji privošči preizkušanje in uvajanje najrazličnejših novosti čebelarjenja.
Poseben pomen pa imajo gosto razpršena in stalno prisotna mala čebelarstva pri zagotavljanju stalne prisotnosti čebel v vseh kotičkih naše domovine. Kako zelo je to pomembno za celotno bioreprodukcijo cvetočih rastlin v pokrajini, ni potrebno posebej razlagati. Tega prevozna čebelarstva, ki so tipična za velike čebelarje, ne morejo enako ustrezno zagotoviti, saj jih je premalo in se v pašnem obdobju koncentrirajo na območjih z najmočnejšim medenjem.
Mala čebelarstva so zaradi svoje neodvisnosti od ekonomskih razmer tudi porok, da čebele ne bodo izumrle zaradi morebiti zelo poslabšanih ekonomskih možnosti pridobivanja in trženja čebeljih pridelkov, zaradi česar pogosto napovedujejo opustitev čebelarjenja veliki čebelarji.
Končno predvsem ljubiteljski mali čebelarji najbolj skrbijo za tipično v slovenskem stilu grajene čebelnjake z vzdrževanjem starih in gradnjo slikovitih novih. S tem ohranjajo značilno kulturnokrajinsko podobo Slovenije.
Glede na vse povedano je najbrž upravičena vsaj mala primerjava ljubiteljskega čebelarja z vrtičkarjem, ki se tudi razlikuje od kmetovalca, ki služi s kmetovanjem in je tehnologija njegovih opravil precej drugačna od negovalca rožic in zelenjave na gredicah vrtičkarja - zato sta tam popolnoma ločeni in priznani dejavnosti.
Morda nekoč dobimo mali, ljubiteljski čebelarji vendar vsaj svojo rubriko v skupnem čebelarskem listu (SČ), v katero bi lahko brez zadreg priobčali svoje posebne čebelarske izkušnje in poglede?.
Naj s tem vprašajem tudi končam ta zapis.
Neločljiv od čebelic - "kuhan in pečen" , skoraj dan in noč pri njih. Henrik z Bleda. Vzor ljubitelja čebel - in vsega stvarstva.
Nazadnje urejal/a MAXI 01 Mar 2016 19:58; skupaj popravljeno 3 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 12 Feb 2016 21:34 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
O mojih »priletelcih« - tujih pobeglih rojih.
Ker svojih rojev zaradi protirojnih ukrepov že mnogo let nimam, sem vesel prihoda kakega pobeglega roja, ki si je izbral prazen panj in očitno privlačno lokacijo za novo bivanje
Priletele roje redko uporabim zase, večinoma jih po sezoni razdam.
Vsako leto so mi taki roji v neizmerno veselje, celo mojemu sosedu, ki ni čebelar.
To je napet “lovski” dogodek, ko najprej že nekaj dni videvam pred žrelom praznega panja na čebelnjakovi polici vedno več oglednic in je po izkušnjah čez kakšen dan (žal ne vsakič!) pričakovati prilet in vselitev roja.
Dobro vem, kdaj je roj na poti v izbrani panj, ker malo prej oglednice nenadoma odlete, očitno roju nasproti, da ga privedejo kot vodnice v izbrani panj.
Veselje s temi roji nekoliko kvarijo opozorila, da morda lahko prinašajo tudi kakšno bolezen (hudo gnilobo?). Zato sem z njimi previden.
Predno jih uporabim doma ali oddam, jim natančno pregledam zalego. Ampak doslej k sreči nisem opazil pri njih nič škodljivega
Privlačno mesto za naselitev, ali kaj? Seveda popolnoma nepriklkladno za trajno čebelarjenje na steni čebelnjaka.
O ogrebalni pripravi, ko še nisem uspel s protirojnimi ukrepi.
Moj "samo"-ogrebalnik rojev za snemanje rojev z visokih, težko dostopnih vej ali okoli drevesnega debla. Bistvo je v košari ali vedru v katerega obesim satnik z odkrito trotovsko zalego, ki jo je v rojnem času dovolj. S pomočjo enostavno prirejenega aluminijastega cevnega droga, ki ga je možno po potrebi skoraj poljubno podaljšati, ta samoogrebanik o prislonim k rojni gruči. Čebele se ne morejo upreti nagonu za varovanje in nego zalege ter se preselijo in obdajo okoli sata novo rojno gručo, Vedro pa imam zato, da rojna gruče prenese brez škode snemanje z drevesa.
Opazovalna klopca ob čebelnjaku
je sicer božanska stvar za čebelarja v vseh pogledih – razen če je kakšna prisednica na klopci alergična na čebelji »poljub«.
Včasih se morda tudi zaljubljeni parček znajde na čebelarjevi opazovalni klopci – ali pa je to samo slikarjeva domišljija?. (Ilustracija slikarja M. Gasparija).
Čebelje satje iz kepe posnetih medenih satnih pokrovčkov po točenju
Čebele so gradbene mojstrice in tudi umetnice, če imajo nenavadno priložnost. Kot ljubiteljski čebelar se lahko igram s čebelami vse mogoče vragolije. Čebele presenečajo po iznajdljivosti reševanj problemov. Celice topot oblikujejo iz kepe voščenih pokrovčkov v začaran izvotlen grad. Usmerjene so v vseh smereh – tudi z gradnjo navzgor in vodoravnim satjem na podstavku. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 14 Feb 2016 14:09 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Čebele-delavke, izležene iz trotovskih celic
Kako bi izgledale in se obnesle bolj velike čebele naših kranjic? O tem sva razpredala misli s prijateljem že pred mnogimi leti ob najinh neskončnih debatah o čebelah in čebelarjanju skozi radovedne oči malega – celo »mini« ljubiteljskega čebelarja.
Poznala sva teorije, kako matica zalega oplojena in neoplojena jajčeca.
V ospredju je (bila?) »mehanska« teorija, da igra pri tem odločilno vlogo avtomatizem položaja nožic matice , ko zalega v ožjo (čebelno in tudi v še nezaležen matičnjak) in širšo, trotovsko celico.
Da bi matica sama kako drugače odločala ni bilo v ospredju teh strokovnih razgljabljan.
Poleg so pa bile tudi teorije, da morda čebele-delavke odločajo o spolu zarodka (oplojenega ali neoplojenega jajčeca) z različno možnostjo vpletanja. Vse te teorije pa so bile brez dokazov. Morda so danes že?
Da bi torej prišla do večjih čebel sem naredil poskus, da dam čebelji družinici na razpolago samo en izdelan sat s trotovskimi celicami iz katerega naj bi se morebiti izlegale večje čebele. To sem lahko opravil v Zandrovem prašilčku.
Rezultat tega poskusa je bil zanimiv.
Matica je zalegla jajčeca, kot običajno skoraj v vse trotovske celice na satu. Iz njih so se v resnici izlegle po pričakovanju samo čebele-delavke! Niti en trot!
Saj bi bilo za čebeljo družino usodno, če bi gojila samo trote – je logičen razmislek. Res so zelo pametne in nazorno je videti, da delujejo kot enoten, super organizem. Odločajo tako rekoč »samoupravno"...!
Zalego čebel-delavk v trotovskih celicah sem kasneje opazil tudi pri neki povsem normalni družini v poznem poletju, ko ji je primanjkovalo sredi gnezda celic čebel-delavk, na razpolago pa je imela veliko trotovine.
Izležene čebele-delavke pa niso izpolnile pričakovanj, da bi bile izležene iz večjih celic vse znatno večje od običajnih. Takih je bilo na videz samo nekaj. Večina je bila »normalno« velikih in nekaj pa – presenetljivo -, celo znatno manjših!
Kaže, da ni tako samoumevno, da je velikost čebel odvisna od velikosti celice.
Z velikimi čebelami torej pri meni ni bilo (skoraj) nič. Nič hudega! Saj je bila to le radovednost in tipanje v neznano, kar ga je pri čebelarjenju še veliko.
Poskusna družinica v mojem prašilčku Zander leta 1983, kjer je matica zalegala oplojena jajčeca v trotovske celice navzlic "mehanski" teoriji, ki očitno ne drži! Ali matici čebele dajo znak, kako naj zalega? Ali matica zalega vsa jajčeca oplojena in čebele same poskrbe, kaj bo iz njih? Ali so ta vprašanja že razčiščena?
Iz trotovskih celic - drugih celicv malem, enosatnem panjičku (Zandru) namerno ni bilo na voljo - so se izlegale samo čebele delavke! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 15 Feb 2016 11:10 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Naravni roji brez matice in njihova čudaštva
Poznamo iz teorije in prakse običajno obnašanje čebel.
V skupini naravnih rojev so posebni primeri, pri katerih je glavna značilnost, da so med rojenjem izgubili matico, ali da matica zaradi od čebelarja vstavljene ovire pred žrelo ali v panj, sploh ni mogla odleteti z rojem.
Če matica ni sposobna leteti zato, ker ima tako ali drugače poškodovana krila ali krilne mišice, pade pred panjskim žrelom na tla. Matico v izjemnih primerih med rojenjem v zraku lahko prestreže ptič ali sršen.
Tedaj rojne čebele nekaj časa krožijo okoli čebelnjaka in iščejo matico. Ker je ne najdejo, ali pa spoznajo njeno nezmožnost letenja, se ne zgručajo in se postopno vrnejo v rodni panj. Takim rojem bi morda lahko rekli »roji povratniki«?
Opisal pa bom doslej (meni) nepoznan primer rojev brez spremstva matice, ki so se zgručali in tam za stalno »obsedeli«..
Začelo se je ob želji, da bi z daljšo preprečitvijo odhoda matice z rojem lahko obdržal v družini vse čebele brez ogrebanja rojev.
V ta namen sva s prijateljem skonstruirala poseben pripomoček za namestitev pred panjsko žrelo, ki sva ga poimenovala »lesica«. Glavni element »lesice« je seveda matična rešetka, ki jo lahko vstavljam v njeno ohišje. Ima pa tudi predal, kamor se pri daljši uporabi odlagajo mrtvice (predvsem troti), lahklo pa prevzame tudi funkcijo zbiralca osmukanega cvetnega prah (smukalnika).
Roji, ne da bi matica lahko zletela z njimi, so se tako, kot to veleva teorija in praksa pri čebelarjenju, dosledno vračali nazaj v panj. To se je ponavljalo par, za rojenje primernih dni, dokler niso čebele same opustile , ali morale opustiti rojenje, ker je v panju ostala po medsebojnih obračunih le mlada matica. Takrat sem matično rešetko odstranil, da je matica lahko zletela na praho. Vse je v prvem in drugem letu te prakse imenitno delovalo in bilo za malo ljubiteljsko čebelarstvo zelo atraktivno, ker je bilo veliko rojnih dogodkov v zraku pred čebelnjakom in pred roječim panjem ob povratku roja.
Nato pa se je pričelo dogajati nekaj povsem novega v čebelarski praksi. Pojavili so se taki roji brez matice, ki se niso več takoj vrnili v panj brez zgručanja na drevesu, temveč so se tam zgručali, kot roji z matico. Še bolj presenetljivo pa je, da so taki roji kar ostali na drevesu in niso odleteli nikamor. Poimenoval sem jih »obsedeli roji«.
Povod za tako nenavadno obnašanje čebel v obsedelem roju ni povsem jasen. Najbolj oprijemljiva razlaga je, da so se v ponavljajočih rojih brez spremstva matic(e), pričele pojavljati čebele-trotavke in prevzele nekatere funkcije pravih matic. Povzročile so osamosvojitev roja, delno gradnjo satja in zaleganje neoplojenih jajčec. Niso pa omogočile odhoda roja v izbrano novo bivališče z običajnimi funkcijami pravega roja.
Vendar ta razlaga nekoliko šepa ob dejstvu, da se je primer »obsedelih rojev« pričel pojavljati pri najinih čebeljih družinah šele tretje leto take prakse in tudi ne pri vseh družinah.
Ta izkušnja žal ni potrdila namere, da bi s to metodo (z »lesico«) popolnoma obvladal izrojitev družine. Koristi pa mi vsekakor pri tem, da brez skrbi za pobeg prvega roja ali dveh, lahko preprečim nadaljno rojenje brez izgube čebel. Lahko pa tudi pustim roju prost izlet z matico takrat, ko sem pri čebelah.
Zanimivo »preroško« pripoved o tem pojavu sem zasledil v knjižici z naslovom »Življenje čebel« avtorja Maur. Maeterlincka v kateri avtor med drugim pripoveduje takole:
»Ni pa gotovo, da ne bi čebele, če bi se poskus z omenjeno lesico dalj časa izvajal, končno pričele to nepriliko pojmovati in jo po svoje preprečevati. Saj so že marsikak drug poskus bistro spregledale in se ž njim prav iznajdljivo okoristile. To velja n. pr. o poskusu s premičnim satjem. Še poučnejši pa je tisti izredni poskus z umetnim satjem iz stisnjenega voska, kjer so celice naznačene le s tankim tlorisom iz voska; čebele takoj razumejo njih smotrnost in jih skrbno nadalje zgrade v popolne celice, ne da bi pri tem zaman trošile gradivo in delo.
Ta primer dopušča domnevo, da bi se čebele nekega dne zavedale, zakaj jim matica ne more skozi omenjeno lesico slediti.«
In še:
"Čebele prikazujejo v organizaciji svoje družine in v osnutku svojega domovanja neko stopnjo razumnosti (inteligence), ki nas tem bolj preseneča, čim natančneje jo motrimo. Nravnost (morala) čebelje družine je v nekem oziru vzornejša kot v človeški družbi: nesebična požrtvovalnost in zavest ter izvrševanje dolžnosti so pri delavkah do popolnosti razvite lastnosti; vse njih življenje je zgolj stroga služba in neprestano žrtvovanje v prid čebeljega rodu. Toda ta morala je enostranska, ker se mora zaradi nje vsaka posamezna čebela odreči svobodi in individualni sreči. Sicer pa je panj naravnost vzorno urejeno občestvo socialnega sožitja tisočev bitij okoli matice...".
"Poleg velikih vidnih pojavov njih udejstvovanja in urejenosti njih domovanja vemo presneto malo o teh bajnih hčerkah boga Aristaja (tudi zaščitnika čebel). Čim dalje se z njimi pečaš, tem bolj se zavedaš, da še zdaleka nisi prodrl v globino njih resničnega bistva"...
»Lesice« v funkciji varstva pred pobegi rojev, ko me ni bilo pri čebelah. Prvi roj(i) brez spremstva matic se vedno vračajo – na sliki vračajoč roj v panj z rumeno »lesico«.
Tak brezmatični »obsedeli« roj, ki je obstal za stalno ob prvem zgručanju na drevesu, sva s prijateljem pustila tam do konca; zvedava, kaj bo z njim. Naredil je trotovski sat, ki so ga zalegale čebele-trotovke. Čebele (kratkožive - pomladne!) pa so tam, sicer v zmanjševanem številu preživele do pozne jeseni. Kar dolgo glede na njihovo deklarirano kratkoživost.
Nazadnje urejal/a MAXI 16 Feb 2016 07:00; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 15 Feb 2016 15:12 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Satje na steklu
Kako zgrade čebele sat na stekleno »šipo«?
To sem videl slučajno, ko sem površno vstavil satič v prašilček »Zander«, ki ima v jedru na obeh straneh odstranljivo šipo, da se vidi vsebino brez odpiranja panjiča.
Satič sem vstavil pomaknjen na eno stran, da je na drugi strani nastala širša ulica. Družinica v tem prašilčku je bila močna in tudi dobro krmljena.
Ko ji je pričelo zmanjkovati satja v edinem, polnozgrajenem satiču, so čebele pričele graditi celice (polovični sat), kar na steklo.
Najbolj presenetljivo je to, da so čebele za dno celic ali eno od celičnih sten izrabile kar šipo. Nastala je možnost, da opazovalec lahko vidi kaj je v celici in kaj se dogaja v njih. Nadvse enostavno, zanimivo in poučno! Če bi imel potrpljenje, bi lahko videl kako matica zalega, kaj počno varoje itd, itd.
Čebele so te celice uporabile tako, kot jih rabijo sicer v običajnem satu. V njih so gojile zalego in skladiščile med in cvetni prah.
Tak način ni bil enkraten pojav. Ponavlja se mi vsako leto, ker sedaj namenoma puščam na eni strani satiča več prostora za tako gradnjo. Pogoj pa je dovolj čebel in dobro prehranjevanje (sladkorno- medeno testo v vgrajenemu koritcu).
Plemenilček (prašilček) tipa Zander - brez ohišja. S satnimi celicami na steklu.
Ohišje tipa Zander, v katerem sta dva zasteklena plemenilčka z žrelcema vsak na svoji strani. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 16 Feb 2016 18:27 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Muhasti naši (mojih čebel) pašni pogoji - že od nekdaj
Kot hobi čebelar z majhnim številom čebeljih družin imam, kot rečeno, čebele predvsem za svojo dušo. Samo za povrh tudi za »med pri hiši« in za medena darila ter medene hvaležnosti.
Hobisti pa vsaj nekoliko tudi radi »športno« tekmujemo – vsaj med seboj. Kdo bo boljši. Seveda v prvi vrsti, koliko medu zna kdo izvabiti čebelam za svoje potrebe. No, tudi, koliko čebeljih družin izzimimo, čigave so bolj prijazne itd.
»Čebelarjev« med pa je tudi za male in mini ljubiteljske čebelarje v najtesnejši odvisnosti od pašnih pogojev in načina čebelarjenja.
Že pred leti sem naredil preprosto »medeno« bilanco dotakratnega 35 letnega intenzivnejšega ukvarjanja s čebelami (med leti 1976 in 2010. Podatke sem nanesel v grafikon in bil presenečen, kako rezultati poskakujejo.
Niti dve sezoni nista bili enako medeni. Razlike so velikanske – sedemkratne! Gibajo se od 10 do 70kg enoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje pa je blizu 40kg na »panj«. Glavna paša je lipek in včasih smreka. Nič posebnega!
Nimam svojih podatkov kolikšnji so bili donosi pred tem v družinskem čebelnjaku, ko sem uvedel velikoprostorninsko rabo podedovanih devetsatnih žniderčev. Po spominu pa to povprečje ni znatno presegalo 10 kg, kar je bilo tudi zabeleženo drugod po Sloveniji.
Vsekakor je očitna povezava med donosi medu, panjsko prostornino in načinom čebelarjenja.
Ko sem iz enoetažnega plodišča v standardnem AŽ-panju prešel na dvoetažno, z dodano zaklado kot tretjim panjskim oddelkom in »zakladnim« načinom čebelarjenja, se je povprečje skokovito dvignilo. Še bolj se je dvignilo in postalo bolj stabilno, ko sem povečal AŽ panjsko prostornino še za en panjski oddelek – v štirietažni sestavljeni AŽ panj iz dveh običajnih žnideršičev (AŽ-dvojček). Z leti sem seveda tudi izboljševal načine čebelarjenja, kar ima vpliv na donose.
Povdarjam, da ne tekmujem z donosi zaradi materialnih koristi., temveč »športno«, ker mi je čebelarjenje hobi in izziv. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 17 Feb 2016 16:58 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
"Romantika" s čebeljo družino v kranjiču
Pri mojih začetkih čebelarjenja sem imel poleg družin v »žnideršičih« in »eksportovcih« tudi družine v kranjičih. Kasneje sem družine v njih opustil, a panje ohranil na podstrehi.
Pa me je spet prijelo domotožje po njih. Da bi imel vsaj eno »svobodno« družino v takem panju, za majčken moralni odkup stvarstvu, ker smo tudi ta bitja tako zasužnili, oziroma vpregli v naša poželenja.
Sočasno s tem sklepom sem razmišljal tudi o tem, kako bi na najbolj privlačen način ponudil bivališče tujim, pobeglim rojem. Vsi imamo pred očmi »klasični« primer takega bivališča v drevesnem duplu. Pa je v sodobnem »pridobitnem« gozdu malo ali nič takih naravnih dupel.
Pokonci postavljen kranjič pa le precej spominja na duplo. Kam ga pritrditi? Jaz sem ga kar na stransko steno čebelnjaka, ker je bilo najbolj priročno.
Uspelo je! Že prvo leto se je vanj vselil roj in čebelja družina je tam že veliko let. Samo enkrat vmes se je pripetilo, da je umrla od lakote. Preslabo sem ocenil njene zaloge, da bi ji pomagal z dokrmljenjem. Pa je že isto leto na zgrajeno satje v tem panju prišel drug »priletelec«.
Družina v tem panju mi je najljubša in vedno najprej pogledam k njej, kako izletavajo. Kadar sem bolj radoveden ji pokukam od spodaj navzgor med satje, ko odprem kranjičevo prednjo – sedaj spodnjo - panjsko končnico.
Ko družina v kranjiču vsako leto dokaj zgodaj doseže višek možnega razvoja v taki prostornini, gre na roj. To opazim po obnašanju pri žrelu. Takrat ji v lesico pred žrelom vstavim matično rešetko, da preprečim pobeg roja, ko me ni pri čebelah. Sicer pa pustim družino rojiti in roj ogrebem ter mu dam »stanovanje«.
Rojenje se po navadi ustavi, sicer pa pustim še nekaj dni - varnostno - lesico prekrito z matično rešetko.
Varojo sem iz te družine doslej preganjal na »klasične« načine – odslej pa jo bom, tako, kot vse druge moje družine, samo z dodanim lovilnim satom zalege po mojem programu. Tak satič lahko vstavim v ta panj tako, da ga opremljenega za pokončno držo, postavim na spodnjo panjsko končnico. Prostor med sati mu naredim z ustreznim odrezom sata v panju. Z dvakratnim zaporednim vstavljanjem odkrite »lovilne« zalege - prvega deseti dan po odletu prveca s staro matico – ima kratkoživa pomladanska varoja dovolj časa, da gre v ta lovilna sata, ker je vsa druga čebelja zalega v panju pokrita in po treh tednih tudi izležena z zadno varojo v njej.
S to čebeljo družino imam res veliko veselje.
Roj je priletel ter se vselil v kranjiča.
V kranjiču je roj zgradil tri sate do dna na toplo stavbo in s tem panj zapolnil.
Po takem obnašanju čebel vem, da so v rojnem razpoloženju in zaprem žrelo (lesico) z matično rešetko
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 20 Feb 2016 14:08 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Klopca ob čebelnjaku
Med zelo pomebne izkušnje in spoznanja ljubitelskega čebelarjenja uvrščam pomen klopce tik ob izletni strani čebelnjaka. Tam doživljam najlepši čas »življenja s čebelami«. Tja se vsedem za kratek oddih kolikor mogoče pogosto med siceršnjimi opravili na vrtu okoli čebelnjaka in pri vsakem namenskem obisku čebel v odmorih, ko imam delo s čebelami. Če imam priliko, povabim k sebi na klopco koga, da skupaj z mano uživa poglede in ga seznanim z zanimivimi dogajanji pred žreli panjev. Seveda prisednik na klopci ne sme biti preveč v strahu ali alergičen na pike čebel – čeprav imam klopico postavljeno na tako stran čebelnjaka, ki ni na poti izletavanja čebel. To imam urejeno z zasaditvijo cvetočega grmičevja in dreves na hrbtni strani.
Za »umetniški« dodatek doživljanja pri sedenju na tej klopci sem poskrbel z opremo panjskih končnic s tradicionalnimi podobami, ki sem jim dodal tudi kakšen sodoben pridah. Te podobe pač ne pomenijo toliko nujnost ali koristnost za orientacijo čebel, kot za popestritev in obogatitev ambienta. Ni pa kar tako, brez pomena rek, da so tako poslikana pročelja – panjske končnice – na panjih v čebelnjaku, razpoznavna in občudovana slovenska čebelarska značilnost, kot nekakšna ljudska slikarska galerija na prostem.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 20 Feb 2016 22:20 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Prosta gradnja satja v AŽ-panju
Tri-prekatni AŽ satnik, tudi za možnost vstavljanja manjših satičev (»boksev«) v posamezne satnikove oddelke. V glavnem pa za gradnjo satja brez satnic in žičenja.
Risbe in slike povedo vse bistveno brez besed. Spada pa ta način v orožarno mojega hobi čebelarjenja.. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 27 Sep 2016 20:20 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Mali, klasični slovenski čebelnjak - tudi za apiterapijo
Načrt za tak čebelnjaček predvideva skladovnico štirih trietažnih AŽ-panjev. Na njih je blazina - ležišče za sproščeno ležanje koristnika apiterapije : direktno vdihavanje aerosola iz velike zamrežene odprtine na stropu končnega panja (brez neprijetne maske!) Istočasno lahko posluša direktno tudi zvočne učinke iz panja. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MAXI
Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48
|
Objavljeno: 27 Sep 2016 21:18 Naslov sporočila: Re: RAZNI ASPEKTI MALEGA LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA |
|
|
Eden od mnogih možnih razvojnih in hkrati protirojnih ukrepov pri hobi čebelarjenju v šestetažnem (!) AŽ-"trojčku"
Na skici je shematično prikazan sestavljen AŽ "trojček" (navpično iz treh starih AŽ- panjev). Za povezavo služijo vehe v podnici in stropu panjev sestavljene nove panjske enote.
Gnezdo ima družina dvoetažno v srednjem panju. Ob spomladanski doseženi dobri razvitosti (čebelnosti in zaleženosti) družine, prestavim (zamenjam) vse sate s pokrito in delno pokrito zalego v zgornjo etažo spodnjega panja (odstranim iz gnezda).
V prvotnem gnezdu srednjega panja, kjer je tudi odprto panjsko žrelo, ostane matica na satju z odkrito zalego.
Prenešene sate zalege nadomestim z lepimi, starimi sati, ki sem jih hranil v priključenem spodnjem panju. Naslednjič pa še bolje s sati pravkar poležene zalege, ki sem jih pred tem prenesel v spodnji panj.
Družina v dvoetažnem oddelku z matico ima s tem za daljši čas dovolj ustreznega satnega prostora za nadaljni intenzivni razvoj zalege v obeh etažah srednjega panja. Gnezdo družina raje (hitreje) širi navzgor, zato običajno ne sili preko vehe navzdol na prestavljene sate polegajoče zalege. Sicer pa imam na razpolago matično rešetko za prekritje vehe.
Ta postopek po potrebi ponovim in rojnega obdobja je konec.
Zgornji priključeni panj je namenjen dvoetažnemu medišču, ki ga odpiram postopno, glede na potrebe (živalnost družine in pašne pogoje). Glede zadostne panjske prostornine se družina ne more pritoževati! Odpadejo tudi vsi očitki, da je AŽ-panj prostorsko omejen (premajhen) panj. V taki AŽ panjski enoti uspešno ljubiteljsko čebelarim že okoli 30 let. Medeni donosi so ustrezni tem danostim - torej rekordni. Potrebno pa je najti dobro tehnologijo - za hobi čebelarja lahko tudi bolj zamotano.
V spodnjo etažo in kasneje v obe etaži spodnjega panja nameščam razne sate za rezervo, odlaganje, čiščenje - prenašanje kristaliziranega medu.in čuvanje satja pred voskovnimi molji, Tudi za razne druge potrebe čebelarskih tehnologij. Izkazal se mi je za zelo koristnega
Vse skupaj pa je seveda v okvirih hobi čebelarjenja, kjer si lahko privoščim take akrobatske tehnologije. Ni čudno, da nimam posnemalcev.
Prikazujem pa te posebnosti zato, da morda kdo iz njih le povzame zase kaj koristnega. Tako pa vsi počenjamo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|