Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Objavljeno: 14 Nov 2013 08:53 Naslov sporočila: POSTAVITEV ČEBELNJAKOV

Vir: Spletna stran ČZS

Sprejem Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS št. 18/13, 24/13, 26/13 - v nadaljevanju Uredba), ki je s črtanjem 8. člena v celoti izpustila kakršnakoli določila glede umeščanja, je povzročila v prostoru nemalo zmede in različnih tolmačenj. Ker so se glede postavitve čebelnjakov na terenu pojavljala različna tolmačenja, je Čebelarska zveza Slovenija na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naslovila prošnjo za razjasnitev nastalih dvomov in različnih tolmačenj.

Iz Ministrstvo za infrastrukturo in prostor so nam odgovorili , da v kolikor prostorski akti dovoljujejo postavitev čebelnjakov, je gradnja le teh možna, ne glede na njihovo razvrstitev po uredbi. Prostorski akt, ki se sklicuje na dopustnost objektov, ki so bili našteti v že razveljavljenih predpisih, je treba tolmačiti s pomočjo metod argumentacije v pravu. V tem smislu je treba zlasti ugotoviti, kaj je bil namen prostorskega akta v času njegovega sprejemanja. To bi v praksi pomenilo, da če določen prostorski akt na nekem območju dovoljuje le čebelnjake kot enostavne objekte po stari Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/0 Cool

, to pomeni, da so na tem območju dovoljeni montažni ali leseni, enoetažni in pritlični čebelnjaki 20m2 bruto površine in višine 3 m. Ker pa prostorski akti ne določajo, za katere vrste objektov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je ne glede na to, da prostorski akti te objekte imenuje enostavni objekti, zanje po sedaj veljavni Uredbi treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt.

Vloga_za_izdajo_dovoljenja_za_nezah....doc

Gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt se zaprosi na zgoraj predpisanem obrazcu samo na podlagi skice in za investitorja predstavlja minimalni strošek.

*****

Prostorska zakonodaja je do letos čebelnjak uvrščala med enostavne objekte in sicer med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte.
Ker so v zadnjih letih občine v skladu z novo prostorsko zakonodajo pripravljale občinske prostorske načrte, ki so osnova med drugimi tudi za postavitev ali gradnjo čebelnjakov, smo čebelarji združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije na vse slovenske občine in tudi na pristojno ministrstvo naslovili prošnjo, da omogočijo gradnjo čebelnjakov izven naselij in tudi izven tako imenovanega grajenega območja kmetije.

Da se morebitne predvidene možnosti za gradnjo čebelnjakov ne bi izrabljale za gradnjo počitniških hišic smo občinam predlagali, da v svoje prostorske izvedbene akte (občinski prostorski načrt) vpišete predpogoj, da je gradnja ali postavitev čebelnjaka možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje Čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja:

• da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
• da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red,
• da je investitor, vpisan v Priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.

Z veseljem lahko ugotovimo, da je večinoma občin v svojih prostorskih načrtih z zgornjimi pogoji dovolila postavitev čebelnjakov kot enostavnega objekta tudi na kmetijskih zemljiščih. Sem čebelnjaki tudi spadajo.
Korak naprej k lažji postavitvi čebelnjaka kot enostavnega objekta, je bila sprejeta Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur.l. RS, št. 18/2013) z dne 01.03.2013. Uredba je čebelnjak v Prilogi 2 opredelila kot objekt za rejo živali in sicer kot enostaven objekt površine do vključno 40 m2 in višino 4,5 m. Z uredbo so bili usklajeni tudi občinski prostorski načrt, ki so dovoljevali gradnja ali postavitev čebelnjaka na kmetijskih zemljiščih.

Nemalo pa smo bili presenečeni s spremembo Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur.l. RS, št. 24/2013) z dne 20.03.2013, ki je v Prilogi 2 razvrstila čebelnjak kot nezahteven objekt. Ta razvrstitev čebelnjaka ni usklajena z že sprejetimi občinskimi prostorski načrti, ki čebelnjaka kot nezahtevnega objekta ne opredeljujejo, oziroma nezahtevnih objektov ne pustijo graditi ali postaviti na območjih, ki so najbolj primerna za čebelarstvo.

Zaradi te zakonske razvrstitve se dela neposredna gospodarska škoda ne samo čebelarstvu, ampak tudi celotnemu kmetijstvu.

O nedoslednosti Uredbe, ki čebelnjakov ne pusti graditi ali postaviti na območjih, ki so najbolj primerna za čebelarstvo, je že seznanjeno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Iz Ministrstvo so nam odgovorili , da v kolikor prostorski akti dovoljujejo postavitev čebelnjakov, je gradnja le teh možna, ne glede na njihovo razvrstitev po uredbi. Prostorski akt, ki se sklicuje na dopustnost objektov, ki so bili našteti v že razveljavljenih predpisih, je treba tolmačiti s pomočjo metod argumentacije v pravu. V tem smislu je treba zlasti ugotoviti, kaj je bil namen prostorskega akta v času njegovega sprejemanja. To bi v praksi pomenilo, da če določen prostorski akt na nekem območju dovoljuje le čebelnjake kot enostavne objekte po stari Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/0Cool, to pomeni, da so na tem območju dovoljeni montažni ali leseni, enoetažni in pritlični čebelnjaki 20m2 bruto površine in višine 3 m. Ker pa prostorski akti ne določajo, za katere vrste objektov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je ne glede na to, da prostorski akti te objekte imenuje enostavni objekti, zanje po sedaj veljavni Uredbi treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt.

Kot nezahteven objekt pa je čebelnjak mogoče graditi glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur.l. RS, št. 24/2013) z dne 20.03.2013, ki v prilogi 2 opredljuje čebelnjak kot objekt za rejo živali (enoetažen objekt za rejo živali) s površino do vklučno 100 m2, kjer pa višina ni predpisana in je seveda laho višja od 3 m, kot pri enostavnem objektu. Umeščanje objekta v prostor je izpolnjen, če so pri nameravani gradnji teh objektov upoštevane določbe prostorskih aktov ali drugih predpisov občine.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor prednostno pripravlja spremembo prostorske in gradbene zakonodaje, v okviru katere bo pripravljena tudi sprememba Uredbe, kot enega ključnih predpisov, ki se tičejo izvajanja prostorske in gradbene zakonodaje. V okviru teh sprememb so obljubili – pismeno , da bodo upoštevali tudi pripombe ki so bile poslane s strani ČZS – ena od teh je bila tudi o višini čebelnjaka, o kateri je govora v spodnjem dopisu!

Lep pozdrav
Vlado Auguštin JSSČ

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

Slovenski čebelnjak

Čebelnjak - ali po starem slovenskem izrazoslovju čebelnik ali uljnjak, - je ime za posebno gospodarsko stavbo, v kateri so nameščeni čebelji panji in shranjene druge čebelarske potrebščine. Pri čebelarjenju s skladovničnimi panji, ki niso zaščiteni pred vremenskimi in drugimi nevšečnostmi, je čebelnjak skoraj nepogrešljiv. Pri čebelarjenju z nakladnimi panji pa čebelarji potrebujejo večinoma le odprt prostor (stojišče panjev) na vrtu ali v naravi za postavitev čebeljih panjev in nekje poseben shrambni objekt ali prostor za čebelarske potrebščine,

Glavne značilnosti in tipi slovenskih čebelnjakov*

Tipični slovenski čebelnjaki so občudovana slovenska posebnost (podobno kot na primer kozolci) in nepogrešljiv element tipične slovenske kulturne pokrajine.
Prva in najbolj vidna značilnost vseh naših čebelnjakov, po kateri se razlikujejo od čebelnjakov v drugih deželah, kjer ostanke čebelnjakov sploh imajo, je živopisna barvitost in pogosto prava galerija slik popolnoma vidnih panjskih končnic na čebelnjakovi izletni strani. To lepo in koristno tradicijo gojijo in obnavljajo vse generacije slovenskih čebelarjev pri novogradnjah čebelnjakov napolnjenih s skladovničnimi panji.

V Sloveniji se je, skladno s klimatskimi in drugimi lokalnimi posebnostmi, uveljavilo več arhitekturnih tipov čebelnjakov. Najbolj razširjen in tudi oblikovno ter funkcionalno najbolj popolen je slog osrednje - slovenskega čebelnjaka, imenovanega tudi kot kranjsko-koroški čebelnjak. Konstrukcija funkcionalno zelo pretanjeno strogo, gospodarno in konstrukcijsko vešče grajenega, povdarja na pročelju značilen, ločno oblikovan, velik strešni napušč, izrazito nesimetrične dvokapne strehe, ki skrbi za varnost čebel in panjskih končnic pred škodljivimi vplivi žgoče pripeke sonca in dežnih nalivov. Ti čebelnjaki so bili prvotno - in so lahko tudi danes, - vsi v čvrsti leseni gradnji (kot brunarice ali lesenjače, ob straneh na notranji strani obite z deskami, na zunaj pa z vidnimi konstrukcijskimi lesnimi elementi), dvignjeni od tal, da dobe zaščito pred talno vlago in vdorom mravelj ter drugega plazečega mrčesa.
Gradbeno in oblikovno različico osrednje - slovenskih čebelnjakov predstavljajo najmočneje čebelnjaki kraško-primorskega arhitekturnega tipa, imenovani tudi mediteranski tip, ki se logično in harmonično prilagajajo tradicionalno uveljavljenim splošnim vzorcem gradnje objektov na teh območjih. Tudi ti čebelnjaki imajo spredaj značilni večji napušč in spodaj večjo naletno desko. So pa ob strani zidani (prvotno z vidnim kamnom). Streha pa je položna ter in krita z opečnimi korci.
Tu in tam po Sloveniji so se uveljavile še nekatere posebne oblike čebelnjakov, kot je na primer posebno slikoviti savinjski tip dekorativno rezljanih lesenih čebelnjakov s simetrično dvokapno streho, ki ima na sprednji strešini izrinjeno dvokapno strešno okno. Posebnost predstavljajo še dandanašnji tudi nekateri selški gradbeni tipi čebelnjakov, pri katerih je sleme simetrične strme strehe postavjeno pravokotno na pročelje. V literaturi omenjenih čebelnjakov panonskega tipa pa dandanes v čebelarski praksi (skoraj) več ne najdemo.
Zgoraj omenjeni tipi čebelnjakovse nanašajo povsem ali pretežno na gradbene vzorce glavnih stalnih čebelnjakov nekega čebelarstva, bodisi malega ali večjega.
Poleg teh običajnih stalnih čebelnjakov pa nekatera čebelarstva uporabljajo še bolj preprosto in montažno grajene pašne in pomožne čebelnjake.
Za posebne raziskovalne, pedagoške, apiterapevtske in druge potrebe so prilagojeni tem funkcijam šolski, učni, raziskovalni, apiterapevtski in drugi čebelnjaki ali paviljoni.
V zadnjem obdobju se pojavljajo tudi razkošneje grajeni večnamenski čebelnjaki za potrebe trženja čebeljih pridelkov. Poleg klasičnega dela čebelnjaka z naseljenimi čebelami je temu pridružen še razstavni in prodajni prostor ter prostor za sprejem in predstavitev čebelarske dejavnosti večjemu številu obiskovalcev s strokovnimi, turističnimi in nakupnimi motivi prihoda.

Kje naj postavimo čebelnjak?
Nov čebelnjak danes smemo postaviti samo z ustreznimi dovoljenji*. Lokacijo za postavitev čebelnjaka, ki jo izberemo in predlagamo glede na naše želje in poznavanja temeljnih zahtev gojenja čebel, mora najprej potrditi pristojno čebelarsko društvo, ki deluje v sestavi Čebelarske zveze Slovenije. Nato pa mora dati končno dovoljenje še pristojna (občinska ali medobčinska) urbanistična služba v skladu z zakoni in predpisi.
Želje in možnosti posameznih čebelarjev se močno razlikujejo**. Vendar je pomembno, ali želimo postaviti čebelnjak za malo, ljubiteljsko čebelarjenje ali pa čebelnjak za večje, tržno čebelarjenje. Za manjše, ljubiteljske čebelarje je najvažnejše, da so čebele, če le mogoče pri domu in pri roki ter stalno na očeh. Za večje, tržne čebelarje je važnejše, da so čebele tudi v stacionarnem čebelnjaku na območju čim boljših paš, čeprav malo dalj od doma.
Idealna lokacija čebelnjaka je vsekakor na jugo - vzhodnem robu ohišnice čebelarjeve domačije, če se nahaja na robu naselja. S tem ima čebelar čebele "na očeh" in pri roki je vsa koristna infrastruktura (cesta, voda, elektrika, orodja, shrambe, točilnica...) Čebelnjak naj ima idealno smer osončenja in izletavanja (proti jugo-vzhodu), ne da bi se pri tem zaletavale (in pikale) domače in sosedove ljudi ter živali. Žal tako idealnih lokacij ni vedno na razpolago. Sklepati moramo kompromise. Na morebitno neprimernost željene lokacije čebelnjaka nas bodo brez dvoma opozorili, po njihovi dolžnosti, občinski urbanisti in čebelarji iz čebelarskega društva.
_____________________________________________________________________

*Najobširneje, strokovno in temeljito so predstavljene značilnosti slovenskih čebelnjakov kar na 49 straneh v naši doslej še vedno največji čebelarski enciklopedični knjigi: Sodobno čebelarstvo - praktični del, iz leta 1958. V njej so tudi za današnji čas in pri upoštevanjem novih ugotovitev, še posebno poučna naslednja poglavja: Uvodna obrazložitev; Naši čebelnjaki v preteklih stoletjih; Razne vrste sodobnih čebelnjakov;Izbira prostora za stalni čebelnjak in Notranja ureditev stalnega čebelnjaka.

**Še nekaj bolj obširnih splošnih nasvetov, kam namestiti naše čebelnjake in panje s čebelami, da bodo čebele in tudi čebelar najbolj zadovoljni.
Res je, da bi predvsem ljubiteljski čebelarji imeli najraje čebele stalno na očeh in pri roki. V stvarnosti pa čebelarji nimamo vedno in vsepovsod normalnih pogojev za namestitev čebeljih družin v naši največji bližini. Pravila nameščanja so: zavetrna, jutranje osončena, nekoliko dvignjena lega z dobro pašo v okolici, nemoteča za druge "uporabnike" prostora, pričenši s člani naše družine, ki so morebiti alergični na čebelje pike, pa na sosede in mimoidoče ter ne nazadnje, da je vse skupaj v skladu s predpisi čebelarskih in urbanističnih kodeksov, pravilnikov, predpisov in zakonov...
Da bi po naših idealnih željah lahko namestili čebele čisto blizu našega doma, ponavadi ni izpolnjenih veliko navedenih pogojev. Najprej, morda sploh nimamo na voljo primernega zemljišča za namestitev čebel ob našem domu. Če pa ga imamo, mu verjetno manjka kakšen drug od navedenih pogojev. Zato je dobro, če znamo premisliti, kaj je v tem primeru najpomembnejše in še dopustno. Pri izbiri lokacije za namestitev čebel je na prvem mestu čim krajša razdalja nameščenih čebel do našega doma in primerna varnostna razdalja in zaščitne ureditve do drugih uporabnikov prostora. Kdor se s čebelami tudi (vsaj delno) preživlja, bo seveda moral misliti na to, da bi pridobitne družine prinesle kolikor mogoče veliko medu, četudi s prevažanjem daleč od doma, ali s stalnimi čebelnjaki na najboljših legah sredi najboljših pasišč, ne glede na bližino doma. V največji bližini doma naj imajo ti veliki čebelarji v tem primeru predvsem pomožne in rezervne družine.
V prav skrajnih primerih prostorske stiske in velikega ljubiteljstva čebel, pa ostane za namestitev kakšne čebelje družine še možnost na balkonu ali terasi in končno celo v našem stanovanju
Seveda je odločitev za pogoj, da so čebele blizu doma včasih zelo sebična s strani čebelarja glede na potrebe čebel. Ne pa povsem. Tudi čebelam koristi, da jih ima čebelar pogosto na očeh in pri roki. Saj jih s tem obvaruje in jim pravočasno pomaga pri mnogih njihovih potrebah in nadlogah.
Ko ima tak čebelar čebele doma, je njegova prva pot zjutraj ali ko se vrne domov, da pogleda pred čebelnjak na panjska žrela in pred panje. Čez dan, ko se mudi doma, izrabi vsako priložnost, da ta obisk ponovi, če se le da z vsaj kratkim posedenjem na opazovalni klopici tik ob zatišni strani čebelnjaka, od koder ima natančen in bližnji pogled na dogajanja pred žreli panjev. Zvečer je njegova zadnja pot zunaj hiše, da pogleda k čebelam. Za vse to je prikrajšan čebelar, ki ima čebele nameščene daleč od doma. Če imamo čebele doma, imamo še kup drugih ugodnosti. Pri roki je vse, kar služi tudi čebelarjenju in kar najdemo v hiši ter pomožnih prostorih (orodja, skladišča, točilni prostor, transportne možnosti in sredstva, elektrika, voda itd). Čebelar s čebelami doma mimogrede opravi pri čebelah vrsto nujnih in tudi manj nujnih opravil, kar bi le stežka uvrstili v seštevek "opravkov, ki bremene ekonomiko čebelarjenja". Skratka, s čebelami doma je čebelarjenje vsekakor najbolj prijetno in tudi razmeroma gospodarno (če imamo v okolici vsaj kolikor toliko dobro pašo, kar pa je skoraj vsepovsod v Sloveniji).

*11. člen Čebelarskega kodeksa Čebelarske zveze Slovenije

Čebelarji bomo čebelnjake postavljali s posebno pozornostjo do sosedov in drugih dejavnosti. Če pa je čebelnjak postavljen tako, da čebele ovirajo javni promet ali nadlegujejo sosede, je čebelar dolžan to preprečiti z ukrepi, ki preusmerijo izlet čebel. V ta namen lahko postavi dovolj visoko ograjo, zasadi živo mejo ali zasadi sadna ali druga drevesa ter tako preusmeri let čebel.

*2. člen Pravilnika o označevanju čebel (Uradni list RS št.94/2003)

Vse čebelje matice v prometu in vsi naseljeni čebelnjaki v Republiki Sloveniji morajo biti označeni in imeti urejeno obvezno dokumentacijo v skladu s tem pravilnikom, da se lahko kadarkoli ugotovi njihova istovetnost zaradi:
– zaščite kranjske čebele;
– spremljanja številčnega stanja naseljenih čebeljih panjev, finančnih ukrepov in nadzora v prometu;
– selekcije, vodenja rodovniških knjig, kontrole proizvodnje in drugih namenov.

*3. člen Pravilnika o označevanju čebel (Uradni list RS št.94/2003)

Čebelnjak je objekt za rejo čebel in je urejen prostor z naseljenimi čebeljimi panji. V smislu tega pravilnika je čebelnjak tudi geografsko zaokrožen kmetijski, gozdni ali urbani prostor, na katerem so postavljeni prosto stoječi čebelji panji. Čebelnjak so tudi postavljene premične prevozne enote z naseljenimi čebeljimi panji in postavljeni stalni objekti z naseljenimi čebeljimi panji.

Gradnja sodobnega, tipično slovenskega čebelnjaka

V Sloveniji je največ majhnih in srednje velikih čebelarstev, ki jim je namenjen pričujoči opisani in prikazani načrt, ki nadaljuje tipološko oblikovno tradicijo naših čebelnjakov, upoštevaje sodobne potrebe čebelarjenja v čebelnjakih. Služi naj za vzor in spodbudo pri gradnji novih čebelnjakov, ki v novem času liberalizma prepogosto zaidejo v pretirano oblikovno samovoljo lastnikov in funkcionalno neprimernost. Čebelarstva lahko ta gradbeni vzorec ustrezno povečajo ali manjšajo, predvsem pri dolžini in s tem večajo ali manjšajo skladanico, oz. število panjev v čebelnjaku.
Razen morda izjemoma na kraško - primorskem prostoru, kjer urbanistični pogoji narekujejo popolno skladnost novogradenj z ohranjeno staro arhitekturno stavbinsko tipiko neposrednega okolja, priporočamo za gradnjo čebelnjaka vsepovsod po Sloveniji v celoti les. Za konstrukcijske dele čebelnjaka je vsekakor priporočljiv hrastov les, ki je čvrst in dolgotrajen. Les omogoča razmeroma preprosto, montažno in prenosljivo, od tal dvignjeno gradnjo. Saj se včasih zgodi, da moramo čebelnjak seliti, če se selimo tudi mi ali iz drugih razlogov. Lesen čebelnjak tudi materialno in oblikovno najbolj ustreza večini našega naselbinskega in krajinskega okolja.Tudi v našem kraško-primorskem območju je veliko gospodarskih objektov lesenih, vendar s položnim nagibom streh, prekritih z opečnimi korci.
Pri največji zasedenosti čebelnjaka imamo lahko skladanico s panji (tipa AŽ ali podobnih) v treh vrstah, da nam ni treba pregledovati družin z lestvijo. Najbolj priročno je spodnjo vrsto panjev nekoliko dvigniti nad tlemi čebelnjaka in imeti le skladovnico v dveh vrstah. Pri taki ureditvi lahko pri upravljanju spodnjih panjev lahko sedimo na pručki, ob pregledovanju panjev v drugi vrsti pa lahko sedemo na stol. Za pregledovanje medišč v tretji vrsti panjev pa že moramo stati na stabilni in dovolj veliki pručki. Pomožne ali rezervne družine, ki ne smejo manjkati pri nobenem čebelarstvu, so v manjših panjih ob strani ali na vrhu glavne skladovnice, da lepo zapolnijo pročelje čebelnjaka.
Število panjev v vrsti naj bo parno, da se lahko čebelje družine med prezimovanjem medsebojno grejejo po dve primaknjeni druga k drugi.
Vhod v čebelnjak naj bo ob strani, da ima čebelar najkrajšo pot do izletne strani čebelnjaka.
Dolžino čebelnjaka določa velikost (širina) panjev, ki jih namerava čebelar namestiti v čebelnjak. Tej meri naj doda še nekaj centimetrov širine, ki jih bo potreboval za namestitev opazovalnega panja na tehtnici. K doslej izračunani dolžini je koristno dodati nekaj centimetrov na vsaki strani, da lažje namestimo panje, predvsem pa zato, da zagotovimo izdatno toplotno izolacijo skladanice panjev ob straneh.
Lesena (hrastova) konstrukcija čebelnjaka je za stopnico ali dve dvignjena nad tlemi, tako da nima stika z vlago in da mravljam preprečimo vstop v čebelnjak. Sidran je na betonske podstavke, ki so njegovi temelji.
Skladanico panjev postavimo na nosilni podstavek, ki je za 20 ali 30 cm dvignjen nad tlemi čebelnjaka, da lažje oskrbimo spodnjo vrsto panjev. Poskrbimo, da tudi podstavek s spodnje strani dobro toplotno izolira skladanico panjev.
Vsako čebelarstvo naj bi imelo tudi panj na tehtnici. Panj, ki ga tehtamo naj bi bil enak, kot so panji čebelarjevih pridobitnih družin. Moramo pa seveda najti tehtnico, ki zmore tehtati tudi velikoprostorninske panje, če jih imamo, polne medu. Koristno mesto za namestitev takšnega panja je na robu skladanice panjev tik ob vhodnih vratih, da so nam čim bližje zanimive informacije, ki nam jih sporoča tehtnica. Na steni poleg panja na tehtnici je dobro imeti prostor za sprotno zapisovanje in morda tudi grafično ponazarjanje gibanja teže panja med letom.
Višino čebelnjaka določa velikost (višina) panjev, ki gredo vanj. Za delo s čebelami stoje ali sede na stolu ali pručki (pri spodnji vrsti) sta najprimernejši dve vrsti dvoetažnih listovih panjev (AŽ ali njegovih izpeljank). Tretjo vrsto težko oskrbujemo brez uporabe lestve ali posebnega podstavka (stabilne pručke).
Svetla (notranja) konstrukcijska višina čebelnjaka, naj bo seštevek višine podstavka in tudi višin panjev, tej meri dodamo še kak decimeter za rezervo.
Globino čebelnjaka oz. njegovo notranjo širino določata dolžina izbranih panjev, ki jih nameravamo namestiti v čebelnjak in prostor za panji, ki ga potrebuje čebelar pri delu s čebelami ter za shranjevanje različnih sestavnih delov panja in pripomočkov. Primerna globina tega prostora za panji je po izkušnjah približno dva metra.
Strop čebelnjaka je lahko izdelan ločeno od ostrešja kot raven strop z določenim odmikom od vrha skladanice panjev. Vendar je pri tej različici ostrešni prostor čebelnjaka veliko manj uporaben za shrambo in različne dodatne funkcije. Prav tako ne moremo izkoristiti možnosti, da osvetlimo čebelnjak tudi skozi strešno okno.
Popolnejšo izrabo prostora čebelnjaka omogoča izdelava stropa pod strešino (z opažem pod špirovci). Pri tej različici je povečan notranji prostor nad skladanico panjev izrabljen za pregledno shranjevanje sestavnih delov panjev in razne pripomočke.

Osvetlitev čebelnjaka
Pri delu s čebelami v čebelnjaku potrebujemo dobro dnevno svetlobo, v posebnih primerih pa si pomagamo tudi z baterijsko električno svetilko, da bolje osvetlimo notranjost panja ali da bolje vidimo jajčeca v celicah. Dnevno svetlobo lahko dobimo v čebelnjak od zadaj (z oknom na zadnji steni), ob strani (z oknom na stranski steni nasproti vrat ali samo skozi odprta vrata, ki osvetlijo čebelnjak kot veliko stransko okno). Pri izvedbi stropa pod strešino lahko učinkovito osvetlimo notranjost čebelnjaka s strešnim oknom. Strešno okno pa tudi stranska, če jih imamo v čebelnjaku, morajo biti prirejena za stalen izhod čebel, najbolje kot begalnica, ki omogoča izhod iz čebelnjaka, ne dovoljuje pa jim vstopa. Da se čebele pri strešnem oknu lažje oprijemljejo in hitreje najdejo pot do stalno odprte reže (begalnice) na zgornjem koncu okna, napnemo pod oknom do begalnice prosojno mrežasto tkanino.
Pri delu s čebelami v skladanici je pomembno, s katere smeri prihaja svetloba; najboljše je, če jo dobimo od zgoraj. Kar dobra možnost je tudi veliko svetlobe z leve strani (za desničarje), kar omogočajo tudi odprta vrata. Da pa našega dela s čebelami ne bi motile pašne čebele, ki jih privablja vonj po medu je dobro odprto vratno odprtino zakriti s prosojno mrežasto zaveso ali prozorno polivinilsko folijo na roloju.

Ureditev v čebelnjaku in okrog njega
V čebelnjak shranimo vse, kar potrebujemo za čebelarjenje. Tisto, kar uporabljamo za pregledovanje čebel, imejmo na stalnem mestu in pri roki: čebelarsko haljo ali jopič, pokrivalo z mrežastim pajčolanom, rokavice, grebljico, omelo ali pero, Satne klešče, nož, matično lovilnico, matičnice, električno svetilko, kadilnik ali druga dimna sredstva oz. pomirjevala z večjim pločevinastim podstavkom, kamor strogo obvezno postavljamo in odlagamo vse, kar je v zvezi z ognjem in dimom v čebelnjaku, da ne povzročimo po neumnosti katastrofalnega požara!
Med stalne pripomočke pri pregledih čebel sodita tudi zložljiva kozica in sipalnik, ki ju obesimo na steno. V čebelnjaku ne smeta manjkati stol in pručka. Potrebujemo še zložljivo kratko lestev, da dosežemo zgornje police podstrešja. Prav nam pride preklopna mizica ali odstavna polica. Nujni sta dobro zaprta omara za satje in zaprta omarica ali škatla za prvo pomoč proti alergiji na pike. Tudi premično ogledalce naj ne manjka, da si sami odstranimo želo z obraza, če nas kakšna čebela pekoče ''poljubi'. Pri roki morata biti še metla in smetišnica. Na zunanjistrani severne stene čebelnjaka, pri vhodu, naj bo pritrjen termometer.
Druge čebelarske predmete, ki jih uporabljamo redkeje, namestimo na police v odprtem podstrešju čebelnjaka.
Streha je zelo pomemben del čebelnjaka, s katero najbolj oblikujemo njegovo zunanjo podobo in dosežemo skladnost z okolico.
V Sloveniji moramo upoštevati dva poglavitna tipa streh:
1. osrednji slovenski tip s strmejšimi nagibi strešin in ravno opečno kritino;
2. kraško-primorski tip s položnejšimi nagibi in opečno kritino korcev.
Streha ima pri naših čebelnjakih že od nekdaj dva namena: poleg zapiranja in pokrivanja notranjosti varuje pročelja panjev in čebele na panjskih bradah pred dežjem in poletno sončno pripeko. Prav s poudarjeno drugo funkcijo se naši čebelnjaki že od daleč razlikujejo od vseh drugih gospodarskih poslopij in dosegajo posebno oblikovno kakovost.
Napušč na izletni strani čebelnjaka je nekoliko daljši (približno meter). Lepo in koristno je, da je praznina pod napuščem zaprta z opažnimi deskami v značilnem loku.
Kritina sodobnega čebelnjaka naj bo vedno usklajena s kritino sosednjih poslopij ali zgradb v bližnji okolici, če stoji čebelnjak na samem. Nikakor pa naj ne bo iz pločevine; izogibajmo se tudi plastike.
Tako kot velik napušč s spodnjim opažnim lokom je koristna in značilna sestavina čebelnjakov tudi podobno velika spodnja naletna deska. Na nekoliko poševni, topli in leseni površini si utrujene in premražene čebele, ki sedejo ali padejo nanjo pred vrnitvijo v panj, hitreje opomorejo. Sicer pogosto otrpnejo na mrzlih tleh ali izgubljeno lezejo pod čebelnjak. Pomembno je, da je naletna deska toliko pod bradami spodnjih panjev, da lahko tudi tem panjem po potrebi nastavimo smukalnike za cvetni prah. Naletna deska naj se ne dotika tal, da po njej v čebelnjak ne leze mrčes.
Čebelarska sobica - izba ali kamrica je čebelnjaku koristno in tudi zelo prijetno in zdravo (apiterapevtsko) dopolnilo. Prav pride posebno čebelarju, ki ima čebelnjak daleč od doma. Vsak čebelar si idealno želi imeti v čebelnjaku tudi kotiček zase, kjer bi bil v dalšem rekreativnem neposrednem stiku s čebelami. Tak prostorček si lahko omislimo z zgraditvijo nekoliko daljšega čebelnjaka ali s podaljšanjem obstoječega.
Vhod v čebelarsko sobico naj bo iz čebelnjaka, saj sta oba prostora najtesneje povezana in se dopolnjujeta.
Sobica naj bo toliko prostorna, da v njej lahko namestimo točilo in stojalo za odkrivanje mednih pokrovcev. V sobici naj bodo preklopna mizica, stol, omara, police in preklopna ležalna klop – skratka, vse naj bo urejeno za večnamensko uporabo: za točenje, delo ob mizici in počitek.
Dnevna svetloba prihaja v sobico skozi okno s polkni na stranski steni. Tudi v sobici je prostor uporabnejši, če je strop podaljšan do strešin.

Zunanji prostor tik ob čebelnjaku naj ima urejen kotiček z udobno klopico za opazovanje čebel tik ob izletni strani čebelnjaka. Primeren prostor za tak kotiček je spredaj ob strani, vendar mora biti v ozadju toliko obrasel z grmovnicami ali umetnim zastorom, da se čebele ne zaletavajo v opazovalca ali sedečega na klopci. Klopica naj bo stalna in z naslonjalom.
Če v bližini čebelnjaka ni drugih virov primerne vode za napajanje čebel, lahko to uredimo pri čebelnjaku z dotokom deževnice s strehe čebelnjaka v pokrite vodne zbiralnike. To vodo lahko uporabimo z napeljavo v vodni napajalnik za čebele in druge potrebe pri čebelarjenju.
Okrog čebelnjaka, uredimo peščeno stezo ali jo tlakujemo s ploščami iz naravnega ali umetnega kamna, da jo lahko čistimo in razkužujemo.
Najboljše in najlepše je, če je vse, kar je povezano s čebelarni, grajeno iz naravnih materialov.
Na koncu teh nasvetov ne pozabite na veliko privlačnost in občudovanja vreden okras naših čebelnjakov, na poslikane panjske končnice! Da je tradicija slikanja panjskih končnic od časa naših kranjičarjev še vedno tu in ni zamrla, pričajo naši današnji čebelnjaki, ki so vsi na daleč razpoznavni z živopisno poslikanimi panji. Dokler ne najdete primernega slikarskega navdiha pri sebi ali prijaznem umetniško nadarjenem prijatelju ali znancu in si ne izmislite pravega slikarskega motiva ter zgodbe, ki bi jo želeli predstaviti na končnicah panjev, zadošča za prvo silo tudi enostavno prebarvanje panjskih končnic. Barve naj bodo ekološke in predvsem take, da jih razločijo čebele: modra, rumena, bela in črna.

Pri odločanju za čebelnjak si je pomembno zapomniti:

• Čebelnjak varuje panje pred vremenskimi vplivi in s tem omogoča njihovo dolgotrajnost.
• Čebelam v hladnem obdobju omogoča ugodne toplotne razmere in s tem manjšo porabo hrane za prezimovanje in boljši spomladanski razvoj. Poleti jih varuje pred vročino.
• Čebelarju omogoča delo s čebelarni ob vsakem vremenu in tudi tedaj, ko grozi nevarnost čebeljega ropanja.
• Omogoča shranjevanje in takojšnjo dostopnost do vseh pripomočkov, potrebnih za čebelarjenje.
• Pri določeni ureditvi omogoča točenje in druga čebelarska dela, najlažje v posebnem oddelku čebelnjaka.
• Čebelarju ponuja čebelnjak sam, še bolj pa njegov morebitni poseben oddelek ali kamrica, prijeten kotiček za sprostitev in počitek ter celo za apiterapevtsko zdravljenje z bivanjem (spanjem) ob čebeljih vonjavah in šumenju.
• Po svojem arhitektonskem videzu in poslikavami panjskih končnic ohranja ter bogati tipično slovensko čebelarsko tradicijo in kulturo.
• Varuje čebele in čebelarske pripomočke pred nepovabljenimi gosti, ljudmi in živalmi.
• Na mirni strani ob pročelju čebelnjaka lahko uredimo prijeten in koristen sedežni kotiček s klopico za opazovanje dogajanja pred vsemi panji. Po potrebi pa naredimo tudi vodni zbiralnik s čebelnjakove strešine in ga povežemo z čebeljim napajalnikom.
• Omogoča namestitev čebel in čebelarskih potrebščin ob najmanjši porabi prostora.

Čelar · Objavljeno: 04 Apr 2016 06:51 Naslov sporočila:

Vir: AGROBIZNIS

Po novem enostavneje do čebelnjaka
( skrajšano )
31.03.2016

Po noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo je danes sprejel državni zbor, lahko čebelnjak in še kaj na kmetijskih zemljiščih postavimo že, če to dovoljuje prostorski akt OPPN in brez spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča

Petra Šubic

Ta poenostavitev velja tudi za gradnjo stajo in začasnih objektov, in sicer v času sezone ali rekonstrukcije državnih cest, na kmetijskih zemljiščih.
Rastlinjak lahko stoji tudi na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih
Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih bo lahko lokalna skupnost s prostorskim aktom dopustila gradnjo le določenih pomožnih objektov. Mednje sodijo ograje za pašo živine, rastlinjak, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči, kozolec, kmečke lope, molzišča, napajalna korita in krmišča.

Lažja selitev kmetije iz strnjenega naselja

Novela zakona naj bi tudi olajšala postopke za selitev kmetije iz strnjenega naselja. Poenostavila bo administrativne postopke pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim bo skrajšala postopke in občinam olajšala nakup zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo kanalizacije, vodovoda ali cest.
Državni zbor RS je potrdil besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta po novem uvaja določene spremembe na področju dopustitve gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih, občinskih podrobnih prostorskih načrtov, prometa s kmetijskimi zemljišči, vzpostavitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč in odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Osrednje novosti so tudi na področju zemljiških operacij, kjer se na novo ureja področje namakanja in na področju komasacij, agromelioracij ter osuševanja.

Ključne spremembe novele zakona, ki poenostavljajo postopke, odpravljajo administrativne ovire ter skrajšujejo roke, so:

1. Omogočena bo hitrejša določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč v lokalnih skupnostih, saj se poenostavljajo strokovne podlage za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč.

2. Lokalna skupnost bo na vseh kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo določenih objektov, ki jih po veljavnem ZKZ ni dopustno, so pa za kmetijska gospodarstva in lokalne skupnosti ključne (npr. čebelnjak, staja, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom...).

3. Lokalna skupnost bo na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih (poleg tistih, ki jih dopušča že veljavni ZKZ) lahko dopustila gradnjo za naslednje enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte: ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec in dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče in kmečka lopa.

4. Na vseh kmetijskih zemljiščih bo dopustno načrtovati kmetijske objekte (brez predhodne spremembe namenske rabe), in sicer z občinskim podrobnim prostorskim načrtoma (OPPN).

5. Poenostavljajo se določeni deli postopka odobritve pravnega posla, ki bodo tako strankam kot tudi upravnim enotam poenostavili in skrajšali upravne postopke odobritve pravnih poslov.

Novela zakona tako odpravlja ključne pomanjkljivosti obstoječega zakona, ob enem pa nadgrajuje vsebino na področjih, kjer se je v praksi izkazalo, da je treba obstoječe vsebine nadgraditi. Pri pripravi novele se je v čim večji meri sledilo predlogom lokalnih skupnosti. Ministrstvo načrtuje tudi predstavitve vsebine novele zakona lokalnim skupnostim, upravnim enotam in drugi zainteresirani javnosti, o čemer bomo javnost sproti obveščali.

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

Plečnikov mali, vrtni – ljubiteljski čebelnjak
Še ne dovolj ovrednoten, mali arhitekturni biser velikega Mojstra, arhitekta Jožeta Plečnika na vrtu njegove hiše v ljubljanskem Trnovem.

Ta čebelnjak se sicer ponekod v literaturi o Plečniku mimogrede omenja, ko se našteva posamične oblikovne elemente Plečnikove hiše in vrta.

V zakladnico slovenske čebelarske dediščine pa, kolikor mi je znano, še ni zašel. Kakšen čebelar, ki ga je videl, govori o njem več ali manj omalovažujoče in nerazumljeno, da je to nek »čuden«, skoraj ponesrečen čebelnjaček.

Ob priliki vodenega ogleda pred kratkim obnovljene Plečnikove hiše (in vrta), sem kljub rahlemu dežju uspel na hitrico drugič, a bolj pozorno pogledati ta čebelnjak.

Dojel sem, da iz celote in slehernega detajla te miniaturne arhitekture diha nedosegljiv genij Mojstra.

Veliki Mojster Plečnik, ni čebelaril, zato manjka pri tem čebelnjaku kakšen hitro nadomestljiv detajlček– npr. večja naletna deska spodaj, pred panjskimi žreli.

Rešil pa je Mojster nalogo, kakšen naj bo mali, vrtni čebelnjak, da bo poceni in praktičen za uporabo, lep in »sodoben« po izgledu in hkrati v stiku z našo oblikovno tradicijo čebelnjakov.

Kako? Postavil ga je (sasidral) na enotočkovni osrednji podstavek (kar na tipsko kanalizacijsko betonsko cev) – da je znatno dvignjen od tal, kar dopušča čebelam – spredaj - in čebelarju - zadaj - najlažje delo - stoje ali sede na prostem, pri polni svetlobi. Vtis daje, da lebdi v zraku nad travnato vrtno preprogo, ki neovirano prehaja »skozi« čebelnjak ob okroglini stebra. Enkratno!

V resnici je zaboju podobno telo čebelnjaka v katerem so nameščeni panji (v njegovem primeru pet standardnih AŽ-panjev) in ima nad njimi in tudi spodaj še prostor za shranjevanje potrebščin pri čebelarjenju. Od zadaj je čebeljak zaprt s štirimi malimi vratnimi krili. Spredaj pa so panji opažno uokvirjeni kot enotna umetniška podoba.

Nad tem enostavnim, a lićnim »zabojem« je Mojster poveznil lebdečo , valovito , položno, enokapno streho, z največjim napuščem spredaj (kot ga imajo naši čebelnjaki). Veliki napušči so tudi ob strani in zadaj. Stik z oblikovno značilnostjo naših čebelnjakov je Mojster le nakazal z estetsko zaokroženima izrezoma krajnih dveh strešnih špirovcev (spomin na ločni obok stropa pod prednjim napuščem).

Celota tega čebelnjaka deluje kot skulptura – okrasni vrtni element. Tudi diskretno dekoriran z glaziranema pečnicama.

Kaj mi prihaja na misel? Da bi bili morda (po razčiščenju avtorstva in še kaj) lahko podobni »Plečnikovi« čebelnjaki še drugod po naših vrtovih, kjer domujejo mali – mini - ljubitelski – hobi – čebelarji, ki nas je med čebelarji največ. Saj smo zadovoljni le z nekaj panji čebel, da potešimo našo zaljubljenost v čebele. Primerni bi bili vsekakor za tako mini čebelarjenje v sprejemljivem mestnem okolju (»urbano čebelarjenje«). Na zadostni vrtni površini in v soglasju s sosedi!

Plečnikov čebelnjak - spredaj

Plečnikov čebelnjak - zadaj

Plečnikov čebelnjak - na vrtu

Prvotni AŽ panj iz Plečnikovega čebelnjaka

Dopis:

Ob mojem prvem ogledu Plečnikove domačije pred leti, sem zabeležil naslednji vtis o njegovem čebelnjaku, ki sem ga sedaj našel med mojimi spisi. Delno se v njem ponavljam, a je vseeno koristno, da ga ponovno obelodanim.

Plečnikov čebelnjak

Drobno, zanimivo in zelo poučno! Naš velemojster arhitekture, Jože Plečnik, si je na vrtu svojega doma – sedaj skoraj sredi Ljubljane - omislil čebele, čeprav sam ni bil čebelar, pač pa je s temi čebelami upravljal njegov sorodnik. Zagotovo je smatral, da čebele spadajo k slovenskemu domu, če naj bo ta popoln, tako, kot je bilo njegovo snovanje vedno v iskanju popolnosti. Sledil je geslu »Architecturae Perennis« – večnostna arhitektura. Lahko bi rekli tudi »«popolna arhitektura«. S čebelami je svojemu domu z vrtom dal piko na i.
Oblika njegovega vrtnega čebelnjačka je skrajno enostavna, edinstvena in skladna z njegovimi arhitekturnimi stvaritvami. Popolna v kristalni obliki in funkciji.
Raste s tal, kot njegovi stebri in njegova drevesa iz zemlje. Kot drevesa s krošnjami lebdi varno zasidran na eni nogi in kipi v nebo. Ker njegov čebelnjaček varuje samo domovanje parih čebeljih družin v skladovnici naših domačih AŽ-panjev, jim ni namenil posebnega zaprtega čebelarjevega prostora odzadaj. Vtis dramatičnega, a povsem čvrstega ravnotežja - te skladovnice panjev na eni nogi,- še ojača skoraj ravna, valovita, lahka streha. Vrt se pretaka pod čebelnjačkom. Je nekaj izrednega, vsaj za tistega, ki zna videti, ne le gledati!

Hvala Vam, vzornik in mojster Plečnik za vse, tudi te male arhitekturne bisere!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli