Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Zatiranje varoje neučinkovito

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 16 Jul 2015 19:36    Naslov sporočila: Zatiranje varoje neučinkovito Odgovori s citatom

Varoja pomorila pol slovenskih čebel
Objavljeno: 24.03.2012
Avtor: Jaroslav Jankovič

zdravilo apiguard,
sintetični checkmite,
zdravilo proti varoji


Zdravilo apiguard, ki so ga delili zastonj, je neučinkovito.
Na zavoju smo opazili oznake UK/Ireland – Velika Britanija in Irska. čebelarji so potrdili, da je zdravilo tam zaradi nižjih temperatur uspešno. Foto: Jaroslav Jankovič

LJUBLJANA – Varoja naj bi čebelarjem v zimskih mesecih pomorila 75.000 čebeljih družin, kar je pol slovenskih čebel. Krivec za tragedijo tokrat naj ne bi bili pesticidi oziroma fitofarmacevtska sredstva, ki pobijajo čebele spomladi in poleti, ko kmetje škropijo svoja polja z agresivnimi pesticidi, temveč apiguard, zdravilo proti varoji, ki ga je predpisala Veterinarska uprava RS (Vurs). To naj bi bilo sonaravno sredstvo za zatiranje pršice zajedavke, ki pa se je izkazalo kot pogojno učinkovito ali neunčikovito. Največja ironija pa je v tem, da so čebelarji sredstvo apiguard od ministrstva za kmetijstvo prejeli zastonj. Po drugi strani pa so jim ponudili, če ne bo šlo z apiguardom, drago sintetično zdravilo checkmite. Nekateri čebelarji čebele ilegalno zdravijo celo s prepovedanim sredstvom, ki vsebuje rotenon. To pa je substanca, ki je proti varoji zelo učinkovita, hkrati pa dokazano nevarna za človeka, saj uničuje živčne celice v možganskih temeljnih jedrih, kar lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva.
Nočna mora vsakega čebelarja

Varoja, ki jo povzroča parazit varoja (Varroa destructor), je nočna mora vsakega čebelarja, kot je denimo kolika pri konjarjih. Nikoli ne veste, kdaj in kako bo udarila, a ko se naseli v panje in se nenadzorovano razmnoži, umirajo celotne družine. To se je zgodilo čebelarju Viktorju Svetlinu z Vira pri Domžalah, ko mu je v zimskih mesecih pomrlo kar 73 od 100 čebeljih družin. Z ženo Nado sta se pred leti odločila, da bosta čebelarila ekološko. Verjel je vodstvu in veterinarjem in svoje čebele pred varojo poskušal obvarovati s predpisanim ekološkim preparatom – letos je izgubil dve toni medu.

Čebelar s Kozjanskega nam je povedal, kako so jim na čebelarskem sestanku povedali, da bo država čebelarjem razdelila dva zavojčka apiguarda na panj. V Sloveniji je 150.000 čebeljih družin, kmetijsko ministrstvo je torej čebelarjem razdelilo več kot 300.000 zavojčkov sonaravnega apiguarda, ki vsebuje učinkovino timol. Kot smo izvedeli, zavojček na trgu stane od 4 do 5 evrov, država je za apiguard plačala vsaj 1,500.000 evrov.

»Hkrati pa so nam povedali, da lahko kupimo sintetično zdravilo checkmite, ki vsebuje prav tako strupeno učinkovino kumafos, ki je v normalnih količinah nenevarna.«

Tako se je menda odločil bivši kmetijski minister Dejan Židan, ko je dejal, da naša država ne bo kupovala strupenih in za ljudi potencialno nevarnih zdravil. Tako nam je zatrdila direktorica Vursa dr. Vida Čadonič Špeličeva.
Vsak dela po svoje

Eden večjih čebelarjev Slovenije, Silvo Posl iz Čače vasi pri Rogaški Slatini, je zaradi varoje izgubil 200 čebeljih družin od 350. Pri Poslu živijo od čebelarstva. Namignil nam je, da so veterinarjem, Čadonič Špeličevi in kmetijskemu ministrstvu apiguard predlagali čebelarji čebelarske zveze.

Ministrstvo naj bi na podlagi njihovega predloga nato odredilo uvoz več kot 300.000 zavojčkov. Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč nam je zatrdil, da so se s sonaravnim sredstvom želeli izogniti nevarnosti nalaganja učinkovine kumafos v čebelji vosek, ki bi lahko prešel v med in ogrozil zdravje ljudi. A zanimivo, hkrati so čebelarjem ponudili sintetično sredstvo checkmite, ki vsebuje prav to učinkovino, seveda po zelo visoki ceni.

Čebelarska zveza, kmetijsko ministrstvo in veterinarska uprava so po mnenju sogovornikov tako trgovali vsaj dvakrat; enkrat je kupila država, drugič čebelarji.

Čadonič Špeličeva nam je zagotovila, da so veterinarji lani testirali 78 vzorcev slovenskih pridelovalcev medu na kar 600 nevarnih substanc.

»V nobenem vzorcu nismo našli nobenih sledi prepovedanih ali strupenih učinkovin,« je dejala. Upamo, da to drži, vendar pa se vseskozi nismo mogli znebiti občutka, da predstavniki inštitucij niso povedali vsega. Zakaj so čebelarjem sočasno razdelili sonaravno zdravilo in jim po visoki ceni ponudili sintetično zdravilo? Dvojni posel pod uradnim pokroviteljstvom države in čebelarske zveze?

Eden največjih čebelarjev v Sloveniji Janko Pislak nam je namignil, da v Sloveniji glede tega vlada popolna zmeda, da vsak dela po svoje: »Ni reda,« nam je zatrdil in dodal, da sam ni verjel v apiguard, ampak je čebele zdravil z dražjim in dovoljenim checkmitom. »Imel sem pet odstotkov umrlih družin, kar je še sprejemljivo.« Opozoril je še, da se je varoja razvila tudi zaradi visokih temperatur septembra in potem januarja: »Potem pa je februarja pritisnil mraz, ki je 'zmatral' čebele.«

DNEVNIK

Čebelarji do zdravil s tihotapskimi izleti v Beograd

Tatjana Pihlar
20. marec 2015

Čebelarji izlete v tujino še vedno izkoriščajo za nelegalni uvoz kemičnih sredstev za zdravljenje čebeljih bolezni. Cariniki so jim jih na Gruškovju znova zasegli, a kazni za tihotapce so mile – izrekajo jim le opomine.
Čez dva do tri tedne bo znano, koliko čebeljih družin je pozimi zdesetkala varoza.

Nacionalni veterinarski inštitut je čebelarje februarja pozval, naj jim sporočijo, katero zdravilo za zatiranje varoj želijo uporabljati letos. Vendar predstojnik inštituta Tadej Malovrh poudarja, da je odziv skromen. Je to nemara posledica izletov v Srbijo, od koder čebelarji nelegalno prinašajo pripravke za zdravljenje čebel? Uslužbenci mobilnega oddelka finančne uprave so namreč nedavno na mejnem prehodu Gruškovje pregledali potnike na enem od avtobusov, ki je prispel iz Beograda, prevažal pa je podravske čebelarje. Trem so zaradi poskusa nelegalnega vnosa zasegli zdravila za zajedalsko bolezen varozo srbskega proizvajalca, saj je v Sloveniji zaradi varnosti hrane dovoljeno uporabljati le zdravila, ki so registrirana pri nas in imajo veljavno dovoljenje za promet. Podobno akcijo so imeli cariniki tudi lansko jesen, ko so zdravila zasegli devetim čebelarjem, kaznovali pa so jih zelo milo – zgolj z opominom.

Večina jih zdravi po svoje

Čeprav so varoje, ki uničujejo čebelje družine, prisotne v vseh čebelnjakih, je lani zdravila, ki so jih razdeljevali veterinarji inštituta, prevzelo le od 25 do 30 odstotkov vseh čebelarjev. »To je skrb vzbujajoče. Ker morajo zdraviti vsi, lahko domnevamo, da drugi to očitno počno po svoje. Toda pri nepravilni uporabi zdravil in pri uporabi neregistriranih akaricidov se lahko njihovi ostanki pojavijo v čebeljih izdelkih, kar pomeni nevarnost za zdravje ljudi,« opozarja Malovrh. »Analizam je izpostavljenih zelo malo vzorcev medu, brez teh ter brez nadzora nad zdravili in načinom zdravljenja čebel pa ne more nihče jamčiti, da domači med ne vsebuje ostankov zdravil,« dodaja.
Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, smo vprašali, zakaj se čebelarji ne odzivajo na poziv veterinarjev, naj jim sporočijo, koliko in katera zdravila za zdravljenje čebel naj jim priskrbijo letos, saj jih morajo naročiti pri uvoznikih. »Nerealno je pričakovati, da bi bilo veliko zanimanje za zdravila v času, ko še ni jasno, koliko čebel je sploh preživelo zimo. To bomo vedeli čez dva do tri tedne, zato ta trenutek ni mogoče naročati zdravil, ki jih bomo uporabili šele avgusta. Za nameček veterinarji zbirajo naročila, ne da bi povedali, koliko bodo ta sploh stala,« je odgovoril Noč.

Zdravila naj bodo v prosti prodaji

Noč meni, da bi morala biti zdravila za čebele tudi v Sloveniji dostopna v lekarnah in specializiranih prodajalnah. »Dokler jih ne bo v redni prodaji, da bi jih lahko čebelar kupil, ko jih potrebuje, bo zmeda,« trdi. Bi bila zdravila v tem primeru cenejša? »Nikakor, prosti trg zdravil ne bo pocenil. Nasprotno, podražil jih bo, saj bo vsak posrednik zaračunal svoj zaslužek,« odgovarja prvi mož nacionalnega veterinarskega inštituta.

Uroš Delalut iz podjetja Itrij ima rešitev, kako bi lahko tovrstna zdravila ponujali prek specializiranih prodajaln. Meni, da ni nobenih zadržkov, da zdravil za čebele ne bi že zdaj prodajale lekarne, ki ponujajo zdravila za humane namene. A vprašanje je, ali bi imele dovolj kupcev, saj je na trgu vrsta sredstev za zdravljenje čebel, ki jih čebelarji uporabljajo na črno. Naš sogovornik je prepričan, da bi morali tiste, ki ne uporabljajo registriranih zdravil, ostro kaznovati, pa bi šla dovoljena zdravila zlahka v prodajo. »Čebelarji ne vedo, da ni namen zdravil zdrava čebela. To je le sredstvo. V tej zgodbi ne gre za čebele, ampak za to, da imamo uporabniki medu pravico do varne hrane. Če bomo sledili potrošniku in varni hrani, se bo posledično uredilo tudi področje zdravstvenega varstva čebel. Sicer se ne bo,« je prepričan Delalut. Po njegovem mnenju bi morale inšpekcijske službe poostriti nadzor nad uporabo nedovoljenih sredstev za zatiranje čebeljih bolezni ter čebelje izdelke izdatneje in načrtno testirati na vsebnost določenih snovi.

Obilje kemije v vzorcih medu v satju

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani odvzela 126 vzorcev medu in v devetih primerih ugotovila ostanke veterinarskih zdravil za zdravljenje čebel, vendar pod dovoljeno mejno vrednostjo, v štirih pa ostanke onesnaževal. Analizirala je tudi 16 vzorcev medu v satju, ki je namenjen žvečenju, in pri slabi tretjini odkrila ostanke amitraza, kar je zelo skrb vzbujajoče, saj to kaže na nepravilno uporabo zdravil proti varozi
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow