Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 27 Feb 2015 09:22; skupaj popravljeno 1 krat

V branje ponujam odličen prispevek na to temo objavljen v Razgledih. Ugotovimo lahko, da se od takrat pa do danes ni nič spremenilo na boljše. Prej bi lahko brez slabe vesti zapisali, da se razmere le še poslabšujejo in razen velike poplave besedičenja ter nekoristnega sestankovanja na najvišjih ravneh, sprenevedanja, laganja, manipuliranja in demagogije na tem zelo pomembnem in občutljivem področju drugih vidnih napredkov ni. In jih tudi ne bo ter ne more biti, ker tisti, ki so to zgodbo zavozili je sedaj ne morejo razrešiti, če pred tem temeljito ne reformirajo celotne EU skupne kmetijske politike. Volje za kaj takšnega pa očitno ni in največjo ceno teh razmer bodo plačali prebivalci malih in odvisnih držav med katere spada tudi Slovenija.

________________

Zakaj in kakšno skupno kmetijsko politiko EU še potrebujemo
emil erjavec, petek, 22. februar 2008

Pričakovali bi, da se bo razprava o »zdravstvenem pregledu« skupne kmetijske politike EU (Common Agricultural Policy, CAP oziroma SKP), ki trenutno poteka pod slovenskim vodstvom na ravni kmetijskih ministrov, izzivov, ciljev in strategij kmetijske politike resno lotila. Pa se jih ne, ker bi bili s tem načeti interesi držav, interesnih skupin in posameznikov, povrh tega od politikov in uradnikov nihče ne zahteva. Utemeljevanje politike, s katero bi, če bi resno mislili, lahko tudi prepričali splošno javnost, ni v kratkoročnem interesu doloečnih kmetijskih skupin, predvsem peščice, ki po ekonomskih kriterijih sploh ne bi smela biti deležna pomoči. SKP je v resnem družbeno-interesnem precepu med tem, kaj bi bilo družbeno zanimivo in bi lahko prepričalo javnost, in tem, kaj je kmetijstvo pripravljeno sprejeti.

O nekaterih stvareh se pač ne sme govoriti, ker takoj spodbudijo raznovrstne ideološke pomisleke. Tako je že dolgo tudi s skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Nastala je v kriznem povojnem času, ko je bilo v ozkem jedru Zahodne Evrope pomembno doseči prehransko neodvisnost od Američanov in zagotoviti strateško raven proizvodnje hrane zaradi nevarnosti izza železne zavese. Pričeli so s cenovno zaščito, ko je to pripeljalo v presežke hrane in visoke proračunske stroške pa so v devetdesetih uvedli neposredna plačila. Oboje je omogočal visok proračun, ki je postal tudi simbol težav EU. Čeprav ni več največja posamezna postavka proračuna EU, SKP še zmeraj sproža stalne kritike. Teh ne ustavijo niti stalne reforme. Trenutno poteka »zdravstveni pregled« SKP, ki pa očitno ne bo spremenil nič bistvenega. Razprava zaradi razprave poteka le v ozkem krogu.. Zaradi načina odločanja v EU o tem razpravljajo le kmetijski ministri in ker ima večina držav proračunske koristi, na okopih pa sedanji sistem varujejo brezštevilni uradniki in kmetijski lobisti, ta razprava ne more pripeljati do korenitih sprememb.

Od SKP imajo koristi predvsem večji pridelovalci in razvitejše države, kmetje dobijo od 100 evrov na ha v Estoniji do v povprečju 700 evrov na ha v Belgiji. Razlike v obsegu sredstev na posamezno kmetijo so še bolj očitne. Nekatere večja podjetja in posamezniki dobijo tudi več kot 300.000 evrov davkoplačevalskega denarja na leto, 50 % od 30 milijard evrov za neposredna plačila dobi 5 % največjih proizvajalcev. Kmetijska politika pa pri tem ne zmore odgovarjati na nekatere nove izzive, ki jih javnost vedno bolj pričakuje od proizvodnje hrane: to je, da bo hrana v celoti varna, da bodo cene primerne za potrošnike in kmete, da bo kmetijstvo zmanjšalo svoje učinke na podnebne spremembe in se na slednje tudi prilagodilo. Nihče ne more biti proti ohranitvi okolja, varovanju rastlinskih in živalskih vrst, za vzdrževanje estetske kulturne krajine, za pomoč šibkim in revnim kmetom, vprašanje pa je, ali sodobna kmetijska politika zna odgovoriti na ta vprašanja in zakaj sploh plačujemo kmete.

O tem se zaenkrat kmetijski ministri nočejo pogovarjati. Odgovor na preprosto vprašanje, zakaj potrebujemo kmetijsko politiko, je zavit v tančico praznih gesel. Za njo se skriva prerazdelitveni interes manjših večjih skupin kmetov, ki na noben način nočejo izgubiti zgodovinsko pridobljenih koristi. Slovenski kmetje režejo sicer manjši del evropske pogače, saj so pretežno majhni in premalo intenzivni, vendar je tudi v Sloveniji več kot podvojitev proračuna v zadnjih desetih letih pripeljala do tega, da proračunska plačila predstavljajo že polovico ustvarjenega dohodka slovenskega kmetijstva. Poudariti tudi velja, da je tak razvoj panogi, ki je bila že precej v škripcih, prinesel tudi novi razvojni zamah. Tudi v Sloveniji ne znamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je potrebno letno razdeliti skoraj 300 milijonov evrov podpor v različnih oblikah. Kmetje bodo rekli, da jim to pripada, splošna javnost pa se zbudi le ob omenjanju zneskov za največje gospodarje.

Ekonomistom se ježijo lasje ob novicah, da določen gospodarski sektor dobiva takšno javno podporo. Ta sredstva je moral nekdo ustvariti. Povrh sredstva ne pridejo v celoti do kmetov. Večino jih poberejo posredniki, višje cene proizvodnih vložkov, predelovalna industrija in tudi administracija. Tak koncept kmetijske politike, pa naj njeni zagovorniki še tako tiščijo glavo v pesek, ne more dolgo vzdržati. Javne politike, tudi ta, postajajo vedno preglednejše, javne finance zmeraj bolj skope, vsak izdani evro mora imeti nek smisel in namen. Vprašanje je zelo enostavno: ali te podpore zagotavljajo nekaj, kar družba potrebuje in česar trg ne more »dati«.

Odgovor bo morda za nekatere presenetljiv. Da, del podpor SKP že ponuja nekaj družbeno koristnih storitev. V povezavi s kmetijstvom je to seveda varna hrana, okusna in sledljiva, sta prostor in okolje, so naravne vrste in biološka raznovrstnost, lepa krajina, čisti naravni viri, poseljen prostor ter nova vprašanja, kakršno je blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam. Hočemo ali nočemo, pomembna je tudi stabilnost cen hrane in zagotavljanje nekakšne osnovne prehranske varnosti, kar v sodobnem času ni več toliko povezano s vprašanjem varnosti, ampak socialnim ravnovesjem, če ne, morda heretično, celo z makroekonomsko stabilnostjo. Ekonomisti za te pojme uporabljajo skupen termin javne dobrine in eksternalije. Težko bomo našli nekoga, ki bi trdil, da to niso pomembna vprašanja. Vprašanja je le, ali je za to potrebno res toliko države in ali instrumenti SKP tudi zagotavljajo te storitve, povezane s kmetovanjem. V zadnjih desetih letih se je tovrstnega argumentiranja in izvajanja politike že oprijel množinski pojem skupne kmetijske politike.

Kakšno kmetijsko politiko bi torej lahko opredelili v splošnem družbenem interesu? Predvsem bi ji morali odvzeti predznak kmetijska. Ta sektorski prizvok le moti in zavaja. Ne gre za reševanje dohodkovnih problemov kmetijstva in upravljanje s kmetijskimi trgi, ampak za upravljanje s prostorom, naravo in podeželjem, a vendar tudi s prehransko verigo. Spremeniti kaže ime politike v smeri evropske politike za upravljanje z naravnimi viri ali za zagotavljanje prehranske in energetske varnosti. Jasno definirati cilje v smislu zagotavljanja tistih javnih dobrin in zunanjih učinkov gospodarskih aktivnost, ki jih je treba urejevati na evropski ravni, in opredeliti ciljno naravnane instrumente za uresničevanje zastavljenih ciljev. Zato so potrebna tudi proračunska sredstva in politika ima s sedanjo ravnijo proračuna kje začeti jemati.

V časih vsebinsko šibke in pragmatične komisarke in evropske komisije ni pričakovati, da bi prišlo do spremembe s strani, ki je poklicana za dajanje predlogov. Kmetijski ministri so sodobni politiki, katerih naloga je, da plujejo na interesih in ne burkajo javnosti. Zakaj bi drezali v nekaj, kar ne prinaša volilnih glasov in zgolj povzroča konflikte? Javnost te »bizantinske kompleksnosti« SKP niti ne razume in SKP se tako vzdržuje, kot se je nekoč komunistična ideologija. Ker ni sposobna preobrazbe, jo bo čas – in ta bo prišel kmalu – odplavil na smetišče zgodovine. Zato bomo jedli manj varno hrano, izgubili še več naravnih virov, dopuščali socialno nevzdržna nihanja cen, ker je to pač vgrajeno v zakonitost delovanja kmetijskih trgov, zaradi podnebnih spremembe pa bo proizvodnja hrane v marsikaterem delu Evrope precej ogrožena. Pretiravanje? Ne, vse gre v to smer …

Obrniti tok ali ga vsaj bolj produktivno usmeriti je možno le s politično-ekonomskimi inštitucionalnimi spremembami. Kmetijstvo je preveč pomembno, da bi ga prepuščali zgolj kmetijskemu »getu«. Potrebujemo reorganizacije ukvarjanja s temi vprašanji na državni in evropski ravni, predvsem pa odgovorne politike, ki se bodo ukvarjali z realnimi problemi in ne le sledili toku interesov. Vendar – ali je to zgolj problem kmetijstva, je kaj drugače na področju socialne, ekonomske, zdravstvene, šolske politike? Sodobni čas je iz demokracije naredil naoljeni stroj za interesne izravnave, realni svet in njegovi problemi pa gredo mimo. Forma in kratkoročnost prevladujeta nad vsebino in dolgoročnim problemskim reševanjem. Nič novega, pa vendar kaže na to vedno znova opozarjati.

Čelar · Objavljeno: 30 Apr 2014 06:02 Naslov sporočila:

Povezava: http://www.endecocide.eu/

Ustavimo ekocid.

S peticijo pozivamo Evropski parlament, da prepreči, prepove in kriminalizira ekocid, obširno poškodovanje, uničenje in izgubo ekosistemov.
Sedaj lahko pomagate doseči še večjo skupino ljudi, ki jih skrbi za našo prihodnost! Prosimo vas, da si vzamete nekaj minut in razširite svoj glas. Vsak izmed vas ima unikatno mrežo ljudi okoli sebe, ki po vsej verjetnosti verjamejo, da je ekocid zločin. Pomagajte nam, da jih nagovorimo!

Prosimo, če razširite priložen tekst, povabite svoje prijatelje na stran causes.com in nas spremljate preko Facebook in Twitter.

Ustavimo ekocid v Evropi je pobuda katere namen in cilj je zaščititi ekosisteme od katerih smo odvisni vsi. Da bi se to lahko uresničilo morajo biti primeri uničevanja okolja prepoznani kot zločin. Ta zločin ima ime: ekocid. Glasuj, da skupaj ustavimo ekocid danes: www.endecocide.eu.

Ekocid je definiran kot „obširno poškodovanje, uničenje ali izguba ekosistema na določenem območju“. Zahtevamo neizpodbitni prevzem odgovornosti odločevalcev, podjetnikov, politikov in korporacij za škodo, ki jo povzročajo okolju in planetu. Trenutno veljavni zakonski in ekonomski sistem, spodbuja podjetnike, da prednjačijo povečevanje dobička pred skrbjo za ohranitev okolja ter človeških življenj. Potrebna je nova zakonodaja, ki bo na prvo mesto postavila človeka in planet in omogočala odločevalcem, da sprejemajo pravilne odločitve.

Za več informacij o tem konceptu, si oglejte to animacijo.
živimo v svetu, kjer je „dolgoročno, obširno poškodovanje naravnega okolja (čl.8.2 Rimskega statuta) vojni zločin, a v času miru, korporacije brez nadzora uničujejo Zemljo z neskončnimi negativnimi vplivi ter brez, da bi utrpele posledice na svoji koži. Mislimo, da je čas, da spremenimo zakone.
EU ima moč, da predloži nov zakon (nanašajoč se na 5 primerov: ekocid na evropskem območju, ekocid zagrešen s strani evropskih državljanov ali podjetij, ekocid financiran s strani finančnih institucij ali evropskih bank, četudi se dogaja izven meja EU, ter uvoz izdelkov in storitev, katerih posledica je ekocid). Pozivamo evropske inštitucije, da uporabijo svoj vpliv in moč, da preprečijo nevarne aktivnosti industrije, zavoljo današnje ter prihodnjih generacij. Podpiše našo peticijo Evropskemu parlamentu na www.endecocide.eu

Pobuda je vodena na popolnoma prostovoljni bazi, nimamo zaposlenih niti uradne pisarne. To je resnično civilna pobuda v pravem pomenu in del nje si lahko tudi TI! Prevzemi jo in razširi glas o njej kjerkoli lahko, spodbudi k podpisu peticije tudi ostale, prijatelj, družino in znance. Vsak izmed nas ima unikaten krog ljudi, ki jih lahko doseže s svojim glasom. Deli naš video ter Glasbeni video rap. Če si želiš narediti še več, si oglej načine, kako se nam lahko pridružiš na tej povezavi. Kontaktiraj našo koordinatorko prostovoljcev (lucia@endecocide.eu).

'Nikoli ne dvomi, da lahko majhna skupina predanih in zagnanih ljudi naredi kakršnokoli spremembo. Pravzaprav je to edini način, ki jo kadarkoli je.' - Margaret Mead.

Tudi TI si lahko del te spremembe!

Čelar · Objavljeno: 17 Jun 2015 04:01 Naslov sporočila:

16. 6. 2015
Svet EU dosegel dogovor o ekološki uredbi

Luksemburg, 16. junij 2015 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na njem so ministri dosegli splošni pristop Sveta glede predloga uredbe o ekološkem kmetovanju. Svet je obravnaval tudi podaljšanje obdobja upravičenosti izdatkov za program razvoja podeželja za obdobje 2007-2013, poročilo latvijskega predsedstva o napredku pri obravnavi predloga uredbe o zdravju živali ter poročili Komisije na temo obvezne navedbe države izvora ali kraja porekla za določene proizvode. Komisija je danes predstavila tudi sporočilo o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2016 ter zahtevi s strani držav članic za podaljšanje obdobja upravičenosti za izdatke za operativni program za ribištvo za obdobje 2007-2013.

Na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri ponovno obravnavali predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter dosegli splošni pristop Sveta EU. Minister mag. Židan je izpostavil, da splošni pristop prinaša dobra izhodišča za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki jih bo vodilo luksemburško predsedstvo. S splošnim pristopom so se države članice dogovorile o enakih pravilih glede sistema nadzora ekološkega kmetovanja v EU (organizacija nadzornega sistema, imenovanje organizacij za kontrolo in certificiranje, pogostost nadzora in kazalniki za določitev tveganja), o načinu ravnanja držav članic v primeru kršitev pravil ekološkega kmetovanja, o pravilih pridelave in predelave ekoloških proizvodov ter uskladitvi pravil pridelave in predelave ekoloških proizvodov v tretjih državah, ki se uvažajo v EU. Za Slovenijo je pomembna tudi določba, ki omogoča skupinsko certificiranje ekoloških proizvodov, kar pomeni manjše stroške certificiranja za slovenske pridelovalce in predelovalce ekoloških proizvodov. Za Slovenijo je pomembno, da se ekološko kmetovanje uredi na način, da na eni strani omogoča izvajalcem ekološkega kmetovanja več priložnosti za trajnostni razvoj panoge ter na drugi strani, da se s pravili nadzora zagotavlja pošteno konkurenco za kmete in upravljavce ter ohranja visoko zaupanje potrošnikov v ekološko hrano.

Ministri so danes obravnavali tudi poročilo Komisije o obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla za mleko, mleko, ki se uporablja kot sestavina v mlečnih izdelkih, ter vrste mesa, ki ni goveje, prašičje, ovčje, kozje ali perutninsko meso ter obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla za nepredelana živila, proizvode iz ene sestavine in sestavine, ki predstavljajo več kot 50 % živila. Za Slovenija je navedba države izvora ali kraja porekla za zadevne proizvode še posebej pomembna z vidika informiranja potrošnika. Ob tem Slovenija pozdravlja, da se že sedaj nekateri nosilci živilsko-pridelovalne industrije prostovoljno odločajo za označevanje nekaterih proizvodov, saj je potrošnik zainteresiran za podatke o državi izvora ali kraju porekla. Tako je podatek, vezan na navedena živila, kjer so navedene surovine slovenskega kraja porekla lahko konkurenčna prednost za nosilce živilske dejavnosti v Sloveniji in lahko posredno prispeva k večji lokalni samooskrbi v Sloveniji. Vendar pa je treba izpostaviti, da navedba države izvora ali kraja porekla ne vpliva na varnost končnega izdelka. Pomembno pa je, da se pri izbiri načina navedbe države izvora ali kraja porekla za zadevne proizvode upošteva tako varstvo interesov potrošnikov kot tudi posledice, ki bi jih ukrep prinesel nosilcem živilske dejavnosti, njihov vpliv na konkurenčnost in okolje.

Ministri so se v nadaljevanju seznanili s poročilom predsedstva glede napredka pri obravnavi predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravju živali. Slovenija pozdravlja poenostavitev zakonodaje na tem področju, saj se bo z združitvijo velikega števila posameznih predpisov zagotovila preglednost in jasnost predpisov (poenotenje izrazov, ureditev sklicev, posodobitev spričeval). Slovenija kot pozitivno ocenjuje tudi zmanjšanje administrativnih bremen in stroškov s poenostavljenimi postopki. Slovenija je zadržana do kompromisnega predloga; podpira večino rešitev v predlogu, vendar se ne strinja s konceptom predlaganega seznama bolezni in načina, na katerega se bo ta spreminjal. Predlog uredbe o zdravju živali je poleg uredbe o zdravju rastlin, uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu, uredbe o uradnem nadzoru in finančne uredbe del paketa »Pametnejša pravila za bolj varno hrano«, ki prinaša sodobnejši in enostavnejši pristop k varovanju zdravja rastlin, živali in ljudi ter učinkovitejša nadzorna orodja za zagotovitev, da se pravila, ki naj bi usmerjala delovanje prehranske verige, dejansko spoštujejo.

Svet EU je danes obravnaval tudi informacijo predsedstva v zvezi s pobudo za razglasitev mednarodnega leta zdravja rastlin 2020. Slovenija pobudo podpira, ob tem pa je izpostavila, da je pobuda pomembna z vidika aktivnega in ciljnega ozaveščanja splošne javnosti in nosilcev političnih odločitev o pomenu zdravja rastlin. Pri tem je pomembno dejstvo, da rastline vedno bolj ogrožajo nove bolezni in škodljivci, ki se vnašajo s pošiljkami rastlin, plodov in drugih rastlinskih proizvodov v mednarodni trgovini. Zdrave rastline pa so tako kot čebele pomembne za trajnostno kmetijstvo, prehransko varnost ter ohranjanje okolja, gozdov in biotske raznovrstnosti.

Na današnjem zasedanju sta Bolgarija in Romunija ponovno pozvali Evropsko komisijo, da omogoči 6-mesečno podaljšanje upravičenosti izdatkov v okviru programov za razvoj podeželja 2007–2013. V primeru podaljšanja bi lahko plačilne agencije v državah članicah prevzete obveznosti do upravičencev iz PRP 2007–2013 namesto do 31. 12. 2015 izplačevale do 30. 6. 2016. Na ta način bi se omogočilo polno in učinkovito rabo sredstev v državah članicah. Slovenija je pobudo podprla, vendar soglasja s strani Komisije ni bilo. Svet EU je obravnaval tudi zahtevo Grčije, da se omogoči podaljšanje obdobja upravičenosti za izdatke za operativni program za ribištvo za obdobje 2007–2013. Slovenija podpira zahtevo, saj meni, da je v sedanjih oteženih gospodarskih okoliščinah potrebno upravičencem iz operativnega programa za ribištvo za obdobje 2007–2013 omogočiti, da dokončajo že odobrene projekte. Na ta način bi lahko plačilne agencije v državah članicah prevzete obveznosti do upravičencev namesto do 31. 12. 2015 izplačevale do 30. 6. 2016, s čimer bi se omogočilo polno in učinkovito rabo sredstev v državah članicah. Komisija predlog ni podprla.

Ministri so se danes seznanili tudi s sporočilom Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2016. Slovenija v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih podpira predloge, ki so namenjeni ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov in ki upoštevajo specifične značilnosti in potrebe slovenskega ribištva.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli