 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 27 Apr 2015 16:49 Naslov sporočila: URBANO ČEBELARSTVO |
 |
|
V mestih imajo čebele pestro, zdravo in naravno pašo
Vanja Alič
25. april 2015
Urbani čebelarji živijo v sožitju z mestnimi vrtičkarji in sadjarji. Dober je občutek povezanosti s čebelami in lokalne samooskrbe, pravijo.
Urbani čebelar Gorazd Trušnovec v desetih panjih na treh lokacijah v Ljubljani pridela okrog 150 kilogramov mestnega medu, čeprav je lanskoletna analiza pokazala, da bi ga lahko klasificiral tudi kot gozdni med. »Verjetno zato, ker čebele s strehe Španskih borcev rade poletijo do kostanjev in drugih medovitih dreves na Golovcu,« predpostavlja čebelar.
Nasproti železniške postaje, med Resljevo in Kotnikovo ulico, stoji »večna« gradbena jama, kjer so na pobudo neprofitne organizacije KUD Obrat pred petimi sezonami okoliški vrtičkarji zasedli urbane gredice. Pridelujejo v glavnem zelenjavo in zelišča, a Onkraj gradbišča, kot ime posestva nad pločevinastimi vhodnimi vrati oznanja ročno izdelan napis modre barve, po novem živijo tudi v sožitju s čebelami. »Pravzaprav so že pred leti tu prebivale čebele, a poskus ni bil najbolj uspešen, tako da je zadeva za nekaj časa zamrla. Pred enim letom sem se z vrtičkarji začel dogovarjati za obuditev dejavnosti. V tem času sem vzgojil dve družini in sredi tega meseca na leseno platformo, ki sem jo malce predelal, postavil dva panja,« razloži Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar.
V polni bojni opravi – z zaščitnim kombinezonom, rokavicami, klobukom s pajčolanom in kadilnikom, ki pomiri tudi najbolj bojevite čebele stražarke – se Trušnovec povzpne po lestvi in iz panja potegne satje, na katerega je »prilepljenih« na tisoče čebel. »Njihovo število zdaj močno narašča. Prostora v 'hotelu' je pa še dovolj. Proti poletju, ko jih bo tudi 60.000 in več, pa se bodo lahko začele odseljevati. Temu rečemo rojenje,« nam čebelarske osnove razodene urbani čebelar.
Mestni med kot prestižni izdelek
Urbano čebelarstvo je razvejano v domala vseh večjih evropskih in ameriških mestih ter na Japonskem in v Avstraliji. Med najbolj znanimi so bržkone čebele s pariške operne hiše, ki tam prebivajo že več kot četrt stoletja. Na leto pridelajo kar 500 kilogramov medu, ki je tudi naprodaj. V Londonu, ki velja za prestolnico urbanega čebelarstva, pa imajo panje na strehah vseh boljših hotelov. »Gre za neke vrste prestiž, za ekskluzivnost, saj lahko gostom ponudijo lastni med. V Londonu je dejavnost tako intenzivna, da med čebelami prihaja celo do lakote. Zmanjkuje jim paše, zato urbanega čebelarstva ne spodbujajo več,« pove sogovornik, ki ugotavlja, da je pri nas ravno nasprotno: čebel je v mestu premalo, zato imajo v prenekaterih sadnih nasadih celo težave z opraševanjem. »Pri nas je urbano čebelarstvo še v povojih, kar je glede na to, da se Slovenija ponaša z enim najvišjih odstotkov čebelarjev na prebivalca, zanimivo. Ko sem se začel ukvarjati s tem, sem bil prav šokiran, saj podoba in praksa urbanega čebelarja pri nas pravzaprav sploh nista obstajali.«
Preden je Trušnovec s somišljeniki pred dvema letoma ustanovil društvo Urbani čebelar, je prebral vso dostopno literaturo, potem pa se je – kot pravi – prislinil za vajenca k Francu Petrovčiču, ki ima panje na terasi Cankarjevega doma. Svoje prve panje je postavil kar na domačem balkonu večstanovanjske stavbe za Bežigradom. Lansko leto je čebelam domovanje uredil še na strehi kulturnega centra Španski borci v Mostah. Sosedje se niso pritoževali, pravi, kvečjemu nasprotno. »Le enkrat se je zgodila potencialno incidentna situacija, ko se je iz panjev hipoma vsul roj 30.000 čebel. Bil je pravi wagnerjanski prizor, zato so sosedje začeli spuščali rolete in se zapirali v stanovanja. A roj se je hitro umiril in vse je bilo spet v najlepšem redu.«
Tradicionalisti jih obravnavajo kot heretike
Medtem ko imajo urbani čebelarji med meščani – še posebno mladimi, ki se za dejavnost zanimajo tudi v kontekstu samooskrbe – veliko podporo, jih tradicionalni čebelarji še vedno obravnavajo kot heretike. S panji na terasah in garažah naj bi namreč njihovi mestni kolegi kazili idilično predstavo o čebelarstvu na slovenskem podeželju. »To so čisti predsodki, češ da bo mestni med črn od smoga. Po drugi strani pa neokrnjeno podeželje lahko zapišemo le v narekovajih, saj vemo, kdo danes najbolj škoduje čebelam – prav kmetje z intenzivnim kmetijstvom in uporabo pesticidov,« opozori Trušnovec.
Po njegovih besedah v Ljubljani, pa tudi v drugih večjih slovenskih mestih, vlada ogromna biotska raznolikost, bistveno večja kot na podeželju, kjer prevladujejo kmetijske monokulture. »Ko odcveti polje oljne ogrščice, se to za čebele spremeni v puščavo, zato jih mora čebelar prestaviti. Pri nas v mestu pa od aprila do septembra vseskozi kaj cveti. Tako imajo čebele skozi celoten življenjski ciklus pestro, naravno in zdravo pašo. V večjih slovenskih urbanih okoljih namreč pesticidov skorajda ni, edini občasni problem so prašni delci. A med je vseeno neoporečen, saj čebele črpajo medičino globoko iz cvetov, kamor prašni delci ne prodrejo,« zagotavlja Trušnovec, ki poudari, da je mestni med zelo zdrav in koristen za prebivalce, sploh tiste, ki jih tarejo alergije – nanje naj bi lokalno pridelan med namreč deloval kot neke vrste protistrup.
Medovite rastline spodbujajo opraševalce
Zaenkrat člani društva pridelujejo med vsak zase – Trušnovec ga v desetih panjih pridela približno 150 kilogramov –, v načrtu pa imajo postavitev butične razstavne trgovinice, kjer bi prodajali pravi ljubljanski med. Letos naj bi začeli tudi s ciklusom predavanj o urbanem čebelarstvu, za naslednje leto pa načrtujejo mednarodni simpozij na to temo. Marsikaj bo seveda odvisno od denarja, nekaj so ga že pridobili na mednarodnih razpisih, pravi naš sogovornik, ki se nadeja, da jih bo pri aktivnostih podprla tudi Mestna občina Ljubljana v okviru projekta Zelena prestolnica. Z mestno oblastjo je zadovoljen tudi zato, ker se je ob prenovi Slovenske ceste odločila za zasaditev medovitih malih jesenov. Povečanje medovitih rastlin v urbanih okoljih pa je eden od njihovih temeljnih ciljev. »To ni dobro samo za naše avtohtone kranjske sivke oziroma pridelavo medu, ampak tudi za nekaj deset vrst divjih čebel, ki živijo v mestu, pa za čmrlje in druge opraševalce, ki so prav tako pomembni,« poudari predsednik društva Urbani čebelar, katerega člani se po potrebi prelevijo tudi v pravo čebeljo policijo: »Ste morda opazili roj čebel v Ljubljani ali okolici? Pokličite nas, naši člani roj strokovno poberejo, ga pozdravijo, namestijo v nov panj in poskrbijo za novo čebeljo družino.« |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
