Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

Vir: spletna stran ČZS, 13.09.2014

MALI PANJSKI HROŠČ V ITALIJI
Iz Italije prihajajo zaskrbljujoče novice da so v regiji Kalabrija, ki se nahaja na samem jugu Italije identificirali malega panjskega hrošča Aethina tumida.

http://api.entecra.it/index.php?c=pp&id=191

;V svoji domovini, Južni Afriki živi hrošč s tamkajšnjimi čebelami v ravnotežju. Naše evropske čebele si ne morejo same pomagati, ker hrošča ne poznajo. Zanje je bolj nevaren kot vse bolezni čebel. Učinkovita zdravila ali koncepti za zdravljenje, ki bi bili sprejemljivi, nam niso na razpolago.

Hrošč se prehranjuje na cvetovih, še raje pa ima čebelje panje. Spretno vdre skozi žrelo v panj, skrije se in zaleže stotine jajčec. Ličinke se izležejo in razžro satovje z zalego in medom. Med postane za čebele in za človeka neužiten. Slabotne družine v nekaj tednih odmrejo. Zrele ličinke se zabubijo v zemlji pred panjem in v poletnih mesecih se razvije tako več generacij.

Italijanski čebelarski kolegi že izvajajo ukrepe s katerimi bi preprečili nadaljnji razvoj in širjenja škodljivega organizma po vsej državi.
************
Kakšni so ti ukrepi s katerimi se trudijo italijanski kolegi?

ITALIJA:

[i]Oblast je zaznala izbruh malega panjskega hrošča v pokrajini Reggio Calabria. To je hrošč iz družine Nititulidi, ki je napadel Severni Ameriki v poznih 90-ih letih in ki povzroča ogromno škodo v čebelarstvu, s stopnjami okužbe (nekaj sto ličinke in odrasli) vedno najdemo v Afriki, ki je dežela njegovega porekla.

Prof. Vincent Palmeri, Univerza v Reggio Calabria, avtor, ki se ukvarja z odkrivanjem in identifikacijo eksotičnega škodljivca, je opozoril ministrstvo za zdravje in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se aktivirajo ukrepi in potrebni postopki za omejitev in zajezitev širjenja tega škodljivca.

Glede na resnost pojava tega nevarnega škodljivca, bi bilo primerno, da bi vsi čebelarji na prizadetem območju opraviti skrbno in sistematično opazovanje svojih panjev.

Da bi tako pravočasno ugotovili morebitne znake prisotnosti parazita, kot to izhaja iz dokumentacije in napotil ter navodil, ki vsebuje nekaj identifikacijskih ključev pripravljenih že v letu 2005, ko se je predvideval skorajšnji pojav panjskega hrošča na tem področju po predhodnem odkritju na Portugalskem.

Opozoriti je potrebno, da je potrebno zraven neizogibnih in obveznih poročanj o sumljivih opažanjih ki jih izvaja krajevni veterinarski organ aktivno SPY omrežje BeeNet takoj opraviti ustrezne strokovne preglede in preiskave ter ukrepe zatiranja in preprečevanja širjenja

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 06 Feb 2015 19:34; skupaj popravljeno 1 krat

[b]Mali panjski hrošč[/b]

Hrošček je črne barve precej čokate oblike. Dolg je okoli 6 mm in širok okoli 3,5 mm. Samički se bistveno ne razlikujejo od samic. Spol lahko preverjamo le s stiskanjem zadka in določitvijo moškega spolovila. Hrošči živijo do pol leta. Po parjenju samica zaleže jajca po raznih špranjah in robovih. Iz jajčec se po 2-3 dneh razvijejo ličinke. Ličinke po zadnji levitvi zrastejo do okoli 10-11mm. Ličinke se hranijo tako z medom, cvetnim prahom kot tudi zalego.

Z ritjem po satju vznemirjajo čebel, z iztrebki pa onesnažijo satje. Ličinke, ko so godne za zabubljenje (10-16 dni razvoja), zlezejo iz panjev in poiščejo prostor za zabubljenje v prsti stran od panjev. Stadij bube lahko traja 3-4 tedne. Izlegli odrasli hrošči ponovno poiščejo panje, kjer se običajno tudi parijo in zaležejo jajca. Odrasli hrošči lahko letijo več km daleč, da najdejo primerne panje s čebelami.

Hrošč praviloma povzroči večjo škodo le oslabelim oziroma šibkim čebeljim družin. Med mojim obiskom v ZDA, sem sam sem opazil hrošča v gospodarskih družinah, a ni bilo vidne škode. Seveda pa je bila druga zgodba v oslabelem plemenilčku, ki je bil namerno prepuščen brez oskrbe. Po navedbah raziskovalcev lahko skrb za čistočo v panjih in na čebelnjaku ter za močne čebelje družine zadostuje za preprečevanje opazne škode.

dr. Janko Božič

Povezave na tuje strani:

http://www.ento.vt.edu/~fell/apiculture/hivebeetle/index.html (Opis 1)

http://www.bugwood.org/factsheets/small_hive_beetle.html (Opis 2)

http://www.bbka.org.uk/news/news/small-hive-beetle-found-i.shtml (Portugalska)

Priporočam:

http://www.izsvenezie.it/index.php?option=com_content&view=article&id=1729&Itemid=373

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 06 Feb 2015 19:36; skupaj popravljeno 1 krat

ČZS je napovedala sestanek vseh pristojnih in odgovornih državnih institucij na katerem bi se seznanili z nevarnostjo pojava tega hrošča v Sloveniji in bi sprejeli okvirni program njegovega zatiranja ter omejevanja njegove širitve. Ker tega škodljivega hrošča v Sloveniji še nimamo, imamo tako čebelarji kot tudi veterinarske oblasti še nekaj časa, da se na njegov prihod res temeljito pripravimo. Ker pojavil se bo tudi pri nas in v to sploh ni potrebno dvomiti. Razlogov za to je kar nekaj in jih sedaj ne bom navajal.

Sedaj je le vprašanje kako bomo v Sloveniji ravnali, ko se bomo z njim srečali. Njegovo prisotnost je pričakovati najprej na primorskem in goriškem delu države. Kakšni bodo naši ukrepi, da se ne razširi po celotnem ozemlju države tja do Pomurja in Prekmurja in tako ne prenese še v sosednje države kot so Avstrija, Madžarska in Hrvaška? Glede na pretekle izkušnje v našem spopadu z zajedavcem varojo preveč optimistični ne moremo biti. Pojavljajo se že prvi zapisi, da hrošč ne naredi tako velike škode in so bolj ogrožene slabše čebelje družine in podobne neumnosti s katerimi želijo nekako ublažiti strah slovenskih čebelarjev pred pojavom tega škodljivca.

Vendar zgodba ni tako enostavna kot bi nam jo sedaj doma rad predstavil dr. Božič, ki piše, da si je v Ameriki ogledal primer pojava tega hrošča in je le v nekem zanemarjenem panjiču zaznal večjo škodo. V močni družini pa naj bi bila škoda minimalna in obvladljiva. To pa je tudi vse kar naj bi videl in kar je zapisal. Za raziskovalca in doktorja znanosti res neprimerno ter prav nič v skladu z doktrino stroke, da se na takšen neodgovoren način razmetuje o strokovno zelo zahtevnih vprašanjih.

Pojav tega hrošča v Sloveniji lahko resno ogrozi celotno slovensko čebelarstvo in njegova širitev bo zaradi velikosti naše države ter relativno goste poseljenosti ozemlja s čebelami hitra in verjetno ob tem še zelo nenadzorovana. Če slovenske veterinarske oblasti ne bodo takoj, ko bo prisotnost tega hrošča zaznana na območjih bliže teritoriju države Slovenije, sprejele zelo radikalnih ukrepov med katere vsekakor prištevam prepoved oziroma omejitev prometa s čebelami ter omejitev prevoznega čebelarjenja, potem bo naše čebelarstvo hudo ogroženo na celotnem ozemlju države in ogrozili bomo tudi čebelarje v sosednjih državah. V trenutku, ko bo opažena prva prisotnost tega hrošča v Sloveniji, to ne bo samo naš slovenski problem, temveč bo postal tudi problem naših sosednjih držav in naša bo odgovornost, da širitev hrošča omejimo z vsemi sredstvi.

Glede na dosedanje izkušnje vplivov lobija velikih komercialnih čebelarjev in čebelarjev prevoznikov ter s tem tudi ČZS na organe oblasti, se bo ponovno cincalo in mencalo ter nevarnost in škodo relativiziralo, ker kakšni radikalnejši ukrepi ne bodo v komercialno korist navedenim skupinam čebelarjev. Po ogledu nekaterih tujih spletnih strani iz dežel v katerih je hrošč prisoten lahko preberemo, da škode, ki jo ta hrošč povzroča nikakor ne bi smeli podcenjevati in tam o tem pišejo popolnoma nekaj drugega kot nam v Slovenji razlaga dr. Božič.

Počakajmo torej, da se ta napovedani sestanek v organizaciji ČZS v mesecu oktobru tega leta dogodi in upajmo, da bodo slovenske čebelarje potem tudi obvestili kaj so ugotovili in kaj so se dogovorili.

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 06 Feb 2015 19:37; skupaj popravljeno 1 krat

Nacionalni referenčni laboratorij za čebele

Mali panjski hrošč

Latinsko ime:
Aethina tumida
(Murray)

Mali panjski hrošč je škodljivec čebelje družine. V skladu z zakonodajo Evropske unije je treba vsak sum napadenosti obvezno prijaviti pristojnim nadzornim organom.

Običajno ime
Mali panjski hrošč

Škoda v čebelji družini

Mali panjski hrošč se hrani s čebeljo zalego, medom in cvetnim prahom in tako uničuje satje ter
s svojimi izločki povzroči fermentacijo (kvarjenje)
medu. V napadeni čebelji družini se lahko zelo hitro v velikem številu razmnoži in če ne ukrepamo, čebelja družina propade ali pa zapusti panj.

Register čebelnjakov:

Zelo pomembno je, da so vsi čebelnjaki vpisani v državni register čebelnjakov. Če ni znana lokacija vseh čebeljih družin na področju suma napadenosti, škodljivca ni mogoče pravočasno ugotoviti in
izkoreniniti, preden se ta razširi. Poznavanje lokacije čebelnjakov je nujno tudi za dolgoročni nadzor škodljivca v primeru, ko se ta že razširi na nekem področju.

Zakonodaja EU

prepoveduje uvoz čebel oziroma čebeljih družin iz tretjih držav v EU (z izjemo Nove Zelandije). Dovoljen je uvoz čebeljih matic iz zelo omejenega števila držav izven EU.

Uvozni predpisi

so glavni ukrep za preprečevanje širjenja malega panjskega hrošča. Zaradi zaščite kranjske čebele ima Slovenija še strožje predpise. Za preprečevanje vnosa malega panjskega hrošča je treba spoštovati zakonodajo EU in zakonodajo, ki velja v Republiki Sloveniji ter zagotoviti redni nadzor
čebeljih družin. Malega panjskega hrošča ni mogoče več izkoreniniti,ko se enkrat razširi na nekem področju.

Kako prepoznati Malega panjskega hrošča

Ličinka
Ličinka je razvojna stopnja malega panjskega hrošča, ki povzroča škodo v panju. Zraste približno do dolžine 1 cm, je kremno bele barve in je podobna ličinki voščenega molja (Galleria mellonella), razlikuje pa se po prisotnosti 3 parov dolgih sprednjih nog (a), bodic na hrbtni strani vsakega segmenta telesa (b) in dveh velikih bodic, ki se nahajata zadaj (c).

Odrasel mali panjski hrošč

Odrasli hrošči so 5 - 7 mm dolgi in 2,5 - 3,5 mm široki (ena tretjina velikosti čebele delavke). Takoj po izhodu iz bube so svetle barve, nato pa potemnijo in postanejo rjavo črni. Glava, oprsje in zadek so dobro ločeni,njegova ključna značilnost je, da ima krila (pokrovke) krajša od zadka (d) in je zato zadnji del zadka izpostavljen (e). Ima tudi prepoznavno obliko anten – v obliki kija (f).

Razvojni krog

Mali panjski hrošč ima lahko več generacij potomcev na leto (1 - 6), kar je odvisno od pogojev v okolju.

Oplojena samica leže jajčeca(1,5 x 0,25 mm) v skupinah grozdaste oblike v lesne razpoke ali neposredno v celice čebelje zalege (g - pokrovček je bil odstranjen). Samica v času svojega življenja v panju izleže 1000 - 2000 jajčec.

Obdobje ličinke traja 10 – 16 dni.Ličinke se prehranjujejo s čebeljo zalego, cvetnim prahom in medom. Starejše ličinke se zabubijo po 15 - 60 dneh. Zabubijo se v tleh izven panja, običajno 1 – 30 cm globoko v zemljo in v oddaljenosti do 20 m od panja.

V redkih primerih lahko ličinka poišče primerno mestov zemlji tudi 200 m od panja. Za dokončanje razvojnega kroga so potrebna mehka in vlažna tla ter temperatura nad 10°C, krajšičas (do 3 tedne) so bube sposobne preživeti tudi pri nižjih temperaturah tal.

Odrasli hrošči se običajno pojavijo po 3 - 4 tednih,stopnja bube pa lahko traja med 8 in 84 dni, odvisno od temperature tal. Odrasli hrošči lahko letijo vsaj 10 km in napadejo nove čebelje družine. Brez hrane in vode lahko preživijo do 9 dni, na rabljenem satju do 50 dni in več mesecev na sadju.

Načini širjenja bolezni.

Mali panjski hrošč je dober letalec, zato se širi po naravni poti. Širjenje pospeši promet s čebelami, čebeljimi družinami, roji, medenim satjem, čebeljim voskom ali opremo za čebelarjenje. Tudi premiki zemlje, sadja in alternativnih gostiteljev (npr. čmrljev) lahko predstavljajo način vnosa in širjenja bolezni.

Klinični znaki napadenosti z malim panjskim hroščem

Galerije oziroma brazde znotraj okvirjev (kopljejo ličinke) - uničeno satje
Uničenje zalege (ličinke hrošča se hranijo z zalego)
Sprememba barve in fermentacija medu
** to pomeni smrt čebelje družine

Kako preverite čebelje družine:panje:

Nizko število malega panjskega hrošča je v panju zelo težko odkriti, prav tako nizko število jajčec ali ličink. Zato so za zgodnje odkrivanje napadenosti nujni redni pregledi vseh čebeljih družin v čebelnjakih.

Če je mogoče, na dno panjev namestimo pasti, narejene iz 4 mm valovite plastike. Odrasli mali panjski hrošči se bodo pred čebelami skrivali v notranjosti tunelov take pasti.

Če nimamo valovite plastike, lahko fizično preiščemo panje, tako da iščemo odrasle hrošče, ki se gibljejo naokrog.

V najslabšem primeru (kadar je napadenost zelo huda) lahko vidimo fermentiran smrdljiv med, ki teče iz panja ali temne skorjaste sledi na zunanji strani panjev, ki jih pustijo plazeče se ličinke.
Zelo pomembno je, da se prisotnost hroščev ugotovi čim prej.

Kaj narediti v primeru suma bolezni?

Kolikor hitro je mogoče pokličite pristojno veterinarsko službo, ki bo izvedla ustrezne ukrepe. Vse sumljive odrasle hrošče, ličinke ali jajčeca je potrebno poslati v Nacionalni referenčni laboratorij za čebele (Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta v Ljubljani) na potrditev. Za pošiljanje je potrebno uporabiti zaprto embalažo in navesti čim več podrobnosti (ime, naslov, lokacijo čebelnjaka).

V nobenem primeru se ne sme pošiljati živih hroščev, ličink ali jajčec, temveč jih je potrebno najprej usmrtiti v 70 % etanolu ali zamrzniti.

OPOMBA: pogrešam podatek o preživetju hrošča in ličink v zimskih razmerah. Predvsem o zimskih temperaturah, ki bi bile za življenjski obstanek hrošča lahko usodne in sploh nekaj več o njegovem prezimovanju. Bi lahko bile ostre in suhe zime, ki so občasno značilne za dobršen del Slovenije za hrošča pogubne? Rdeči polž lazar za katerega so tudi ob njegovem pojavu trdili, da ga takšne zime uničijo, se je izkazalo, da jajčeca, ki jih odloži v zemljo zimo preživijo in se vrsta naslednjo pomlad nadaljuje. Kako je torej s tem hroščem?

Prav tako pogrešam nekaj več podatkov o razvoju hrošča v posameznih letnih časih ( razvoj spomladi, v času poletja, jesen in zima ). Iz doslej znanega naj bi mu godile višje temperature. Kako pa je z njegovim razvojem v pogojih suše in zelo visokih zunanjih temperaturah ali pa hude moče ter relativno nizkih letnih temperaturah kot smo jim bili priča letos? Nič ni mogoče zasledi o morebitnih njegovih naravnih sovražnikih v zemlji in zunaj v okolju.

Prav tako še nimamo skoraj nobenih podatkov o tem kako njegov razvoj in širjenje sploh omejevati in vsaj relativno nadzorovati ter se z njim boriti. S kemijo očitno ne gre. Kako torej? O kakšnih alternativnih in ekoloških metodah tudi ni mogoče nikjer ničesar zaslediti. Zanašati se le na skrbnost, odgovornost, pazljivost slovenskih čebelarjev bo seveda veliko premalo. Po doslej znanem vedenju o tem hrošču in njegovih zmožnostih razvoja in razmnoževanja nam kaj veliko prostora za optimizem ne ostaja. Varoje nismo bili v stanju obvladati kljub obilici kemičnih in alternativnih sredstev od katerih so nekatera zelo učinkovita, ker smo čebelarji svoje osebne ekonomske interese postavljali pred obči interes zatreti tega parazita in ker smo se šli nekega vsiljenega in zelo škodljivega ekološkega fundamentalizma. Da o malomarnih in neodgovornih čebelarjih ter njihovih zanemarjenih čebelarstvih raje sploh nič ne zapišem.

Čelar · Objavljeno: 30 Jan 2015 08:09 Naslov sporočila:

ČE NE BOMO PRAVOČASNO PRIPRAVLJENI , »PANJSKI HROŠČ« lahko uniči SLOVENSKO ČEBELARSTVO!

29.01.2015

Čebelarska zveza Slovenije je danes poslala spodnji dopis ministru mag. Dejanu Židanu.

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO GOZDARSTVO IN PREHRANO

Dunajska cesta 22

1000 Ljubljana

Mag. Dejan Židan

minister

ZADEVA: REŠEVANJE PROBLEMATIKE MALEGA PANJSKIEGA HROŠČA

Spoštovani !

Iz Italije so lani septembra poročali o prvem primeru pojava malega panjskega hrošča (Aethina tumida) v Evropi (Kalabrija). Gre za čebeljega parazita, ki je eksotičen za področje EU. Hrošč je endemičen v južni Afriki, odkrit pa je tudi v ZDA, Kanadi in Egiptu. Italija izvaja ukrepe, kot so uničenje panjev, kontrolo premikov znotraj države, monitoring in dezinfekcijo (čebelnjakov, panjev, okolice), saj se je mali panjski hrošč razširil že na 61 stojišč čebel.

Najdba malega panjskega hrošča je v EU sprožila obsežne ukrepe za zaščito. Ukrepi so navedeni v Uradnem listu Evropske unije z dne 16. decembra 2014. S tem v zvezi mora Italija preprečevati odpremo pošiljk, ki vsebujejo: čebele, čmrlje, nepredelane čebelarske proizvode, opremo za čebelarstvo in med v satju za prehrano ljudi.

1.

Ker se je mali panjski hrošč pojavil tako rekoč pred mejami Slovenije, je Čebelarska zveza Slovenije že oktobra sklicala krizni sestanek vseh odgovornih. Na sestanku je bilo sklenjeno da UVHVVR in VF -NVI na podlagi Pravilnika o boleznih živali pripravita osnutek posebnega Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje malega panjskega hrošča. V pravilniku bi bili vključeni protokoli o sumu na infestacijo z malim panjskim hroščem in postopki po potrditvi bolezni v čebelnjaku.

Prav tako je bilo dogovorjeno, da VF NVI v zimskem času pripravi in izvede veterinarska izobraževanja o malem panjskem hrošču za čebelarje in terenske čebelarske svetovalce. Z veseljem ugotavljamo, da ta izobraževanja že potekajo po celi Sloveniji. Na žalost pa čebelarji na predavanjih niso seznanjeni z ukrepi ob morebitni pojavi malega panjskega hrošča, ker še vedno ni sprejet Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje malega panjskega hrošča.

2.

Eden od ukrepov preprečevanje in zatiranje malega panjskega hrošča naj bi bil tudi sežiganje panjev. Z našo in tudi z EU zakonodajo pa ni določena odškodnina za čebele in ostalo opremo v primeru preprečevanja in zatiranja malega panjskega hrošča. Lahko pa vsaka država članica, če ima denar z nacionalno zakonodajo določi izplačilo odškodnine.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, kot pristojnega za reševanje nastale težave prosimo, za čim hitrejše sprejetje Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje malega panjskega hrošča, v katerem bi bilo zajeto tudi izplačilo odškodnin v primeru sežiga čebel in opreme. Problematika panjskega hrošča je še toliko bolj pereča, ker je slovenskim čebelarjem še vedno v spominu počasno in neučinkovito reševanje problematika varoje, ob pojavu le te v Sloveniji pred dobrimi tridesetimi leti.

Dopis pošiljamo tudi predsednici odbora za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru gospe Dimic z željo, da na že sklicano izredno sejo tega odbora ( v torek 3.2.) uvrsti tudi točko s to problematiko.

S spoštovanjem !

Vlado Auguštin Boštjan Noč
[/list][/quote]

Čelar · Objavljeno: 01 Feb 2015 08:50 Naslov sporočila:

ODGOVOR PRISTOJNE SLUŽBE GLEDE "PANJSKEGA HROŠČA"

Na ČZS smo dobili odgovor na naše vprašanje (vprašanje na www.czs.si/novice_podrobno.php?sif_no=4584) glede problematike grozečega se "panjskega hrošča". Zahvaljujemo se za odgovor, kljub vsemu pa smo pričakovali konkreten nabor ukrepov, če do pojava dejansko pride. Upam, da nam tudi ta odgovor pošljejo čim preje. Odgovor v celoti je spodaj:

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za izraženo skrb v zvezi z možnostjo pojava malega panjskega hrošča v Sloveniji. Zavedamo se problematike, zato smo na Upravi že oktobra 2014 sklicali Državno središče za nadzor bolezni (DSNB), kjer smo obravnavali epizootiološko situacijo glede malega panjskega hrošča.

Na sestanku smo na podlagi Pravilnika o boleznih živali, ki je v Sloveniji krovni pravilnik, sprejeli nekatere ukrepe (postopek ob sumu in po potrditvi bolezni). Mali panjski hrošč je uvrščen v skupino obvezno prijavljivih bolezni. Ker na Upravi namenjamo veliko skrb zdravju čebel, smo pripravili osnutek posebnega Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje malega panjskega hrošča (Aethina tumida).

O pojavih v Italiji smo 23.09.2014 obvestili Čebelarsko zvezo in informacije objavljali na spletni strani, kjer je objavljen tudi članek o povzročitelju.

Zaradi pojava malega panjskega hrošča (Aethina tumida) v Italiji v lanskem letu je Evropska Komisija na države članice Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: EU) naslovila pismo, v katerem še posebej opozarjajo, kako pomembno je, da se uvoz in premiki čebel opravljajo v skladu z veterinarskimi pravili in pod uradnim veterinarskim nadzorom.

Evropska Komisija opozarja, da je mogoče, da se zaradi "omejitve premikov" zaradi pojava malega panjskega hrošča v določenih delih v Italije lahko temeljito spremenijo poti premikov čebel na pašo, zato velja še posebna pozornost.

Glede na to, da se bliža pomlad in s tem povezani premiki čebel, bi radi opozorili na veliko nevarnost ilegalnih premikov čebel za prenos bolezni čebel. Prosimo vas, da ob vsaki priložnosti vaše člane opozarjate na veterinarska pravila za premike čebel.

Povzetek zakonodaje:

1. Premiki čebel znotraj Slovenije:

Pri premikih čebel znotraj Republike Slovenije je potrebno upoštevati določila Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium), ki v osmem členu določa preventivne ukrepe pripremikih.

2. Trgovanje s čebelami (premiki med državami EU)

Veterinarske pogoje za trgovanje s čebelami določa Direktiva Sveta št. 92/65/EGS, ter dodatna "zaščitna odločba" 2014/909/EU, sprejeta zaradi pojava malega panjskega hrošča v Italiji.

· Direktiva Sveta 92/65/EGS v osmem členu določa pogoje glede zdravja čebel za trgovanje, kot tudi model veterinarskega spričevala (del 2 Priloge E), ki mora spremljati pošiljke čebel pri trgovanju (v sistemu TRACES).

· V Izvedbeni Odločbi Komisije št. 2014/909/EU so določeni zaščitni ukrepi za določene dele v Italiji, kjer so ugotovili prisotnost malega panjskega hrošča.

Veterinarsko spričevalo za pošiljanje / trgovanje iz Slovenije izda uradni veterinar Območnega urada UVHVVR. Prav tako mora vsako pošiljko čebel, ki se premikajo iz drugih držav EU v Slovenijo spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda uradni veterinar v državi, iz katere se čebele pošiljajo. O prejemu pošiljke morate predhodno obvestiti Območni urad UVHVVR.

Evropska Komisija opozarja, da je mogoče, da se zaradi "omejitve premikov" v določenih delih Italije lahko temeljito spremenijo poti premikov čebel, zato velja še posebna pozornost.

3. Uvoz čebel iz tretjih držav

Pogoji za uvoz čebel v EU so natančneje določeni v Uredbi Komisije št. 206/2010 (predvsem v členih 7 in 13). Uvoz čebel (omejitev je matičnica z matico in največ 20 spremljevalkami) je dovoljen le preko mejnih veterinarskih postaj (MVP), kjer uradni veterinar opravi veterinarski pregled za ugotovitev, ali živali izpolnjujejo veterinarske pogoje za uvoz. V Sloveniji je samo MVP Brnik "odobren" za uvoz živih čebel. Prihod pošiljke na MVP mora uvoznik predhodno najaviti.

Pomembno je tudi upoštevanje zahtev po opravljenem veterinarskem pregledu pred uvozom. Te zahteve so določene v 13. členu Uredbe 206/2010:

· pošiljka mora biti prepeljana direktno v namembni kraj (uradni nadzor v namembnem kraju);

· matičnice, spremljevalke in ostali materiali, ki so bili v stiku s čebelami maticami, morajo biti poslani v pooblaščeni laboratorij, kjer se ugotavlja odsotnost malega panjskega hrošča in pršice Tropilaelaps. Po preiskavi morajo biti vsi ti materiali uničeni;

Pričakujemo, da bodo čebelarji upoštevali vse navedeno, kajti le tako bomo preprečili vnos bolezni.

Pripravili:
Urška Galjot
Breda Hrovatin

Čelar · Objavljeno: 04 Feb 2015 16:59 Naslov sporočila:

Dobili smo odgovor na naš dopis o nujnosti sestanka glede »panjskega hrošča«. Prilagam dopis in moj ogovor na njihov odgovor.

Boštjan Noč, predsednik ČZS

Spoštovani

te novice o panjskem hrošču v Vidmu vam trenutno ne moremo potrditi, ker o tem nimamo uradne informacije. Preverjamo. Kot smo vam že večkrat sporočili, predstavlja ILEGALEN promet NAJVEČJO nevarnost za vnos hrošča, zato pričakujemo in vas prosimo, da o tem obveščate čebelarje.Tako boste naredili največ za zaščito naših čebel. Ko bo pravilnik dokončno usklajen znotraj stroke, vam ga bomo predstavili. V tem trenutku torej ne vidimo razloga za takojšen sestanek.Ko bo kaj novega vas takoj obvestimo.

lp

dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica / Director General
--------------------------

Gospa Direktor General, Vida Čadonič Špelič, ki odhaja v Novo Mesto za glavnega občinskega birokrata, seveda ne more iz svoje kože in nanjo že doslej ni bilo mogoče posebej računati in bo ta čas dokler ne odide na novo delovno mesto od nje kaj koristnega pričakovati res prava utopija. Tako kot se je v državi zapacal enotni nacionalni program zatiranja varoje ter se neuspešno že več let borimo s hudo gnilobo in se je pustilo eko čistunstvu, da že kar nekaj let uspešno prazni panje, bo tudi s tem hroščem.

Ta hrošč bo prišel, pa če tudi Vida in njeni potrčkoti spišejo pet pravilnikov in zraven še Noč s svojo ČZS najmanj tri. Ko bo hrošč enkrat prestopil italijansko-slovensko državno mejo, ga ne bo več prav nič zaustavilo in v največ petih letih bo že preletel vso državo tja do Lendave. Verjetno pa celo že kakšno leto prej. Vsi bomo potem ponovno stokali okrog terenskih veterinarjev in na kmetijsko ministrstvo pošiljali predloge za odškodnine čebelarjem, ki se jim bodo kurili panji. Kakor, da bi odškodnine tudi nabirale med in nosile cvetni prah ter druge čebelje proizvode ter v panjih povzročale prijetno šumenje in oddajale čudovite vonjave.

Vsaj v nečem pa se z Vido moram strinjati, da zraven k pisanju pravilnika ne spusti šalabajzarjev in koristolovcev iz čebelarskega lobija združenega okrog vrhov ČZS. Na področju zdravstvenega varstva čebel so povsod kjer so jih doslej spustili zraven vso zgodbo zapacali in slovenskemu čebelarstvu naredili ogromno škode. Ukrepi, ki bi jih moral vsebovati ta pravilnik o preprečevanju širjenja tega nesrečnega hrošča veliki večini čebelarjev ne bodo prav nič všeč. Zelo omejiti bi bilo potrebno in v določenih primerih celo za dalj časa prepovedati promet s čebelami ter zelo omejiti in v veliko primerih tudi popolnoma prepovedati premikanje čebel na paše. Vse to pa potem še nadgraditi z zelo strogimi veterinarskimi pregledi pri vseh čebelarjih in v primerih suma prisotnosti hrošča brezkompromisno ukrepati s takojšnjim uničenjem okuženih in ter na okužbo sumljivih čebeljih družin.

Ker nič od tega v preteklih desetletjih nismo vedeli, želeli in hoteli narediti na področju zatiranja hude gnilobe in varoje, bo tudi tokrat skoraj zagotovo precej podobno. Glede na velikost države ter gostoto čebelarstev lahko prav mirno zapišemo, da ko bomo v državi zaznali prvega hrošča, bo to obenem tudi konec slovenskega čebelarstva kot ga danes poznamo.

Čelar · Objavljeno: 05 Feb 2015 07:59 Naslov sporočila: Ta je pa res dobra!

05.02.2015

ČZS poroča čebelarjem kar jim sporoča dr. Vida Čadonič Špelič:

DOBRA NOVICA - PANJSKEGA HROŠČA NAJ V VIDMU NE BI BILO!
Italijanske veterinarske oblasti nam niso potrdile prisotnosti panjskega hrošča v Vidmu. Prav tako o tem ni obveščena komisija v Bruslju. Vse preverjeno osebno pri odgovornih. Glede na letni čas se mi zdi to logično.
lp
_____________

Ta je pa res dobra! Na sredi najhujše zime, ko se vsi čebeljim panjem na daleč izogibajo, Italijani poročajo, da ni dokazov, da bi na področju Vidma že bil prisoten panjski hrošč. In, da tudi v Bruselj o čem takem ni še nihče poročal. Saj skoraj verjeti ne moremo kaj vse lahko zadnje dni na to temo prebiramo. Sedaj bi nas torej radi prepričali, da če ni dokazov, da nekaj je, potem pač tega ni. Seveda pa tudi ni dokazov, da nečesa ni, ker teh dokazov sedaj niti biti ne more.

[b]Ali hrošč je na področju Vidma že prisoten ali ga ni, se bo lahko z gotovostjo vedelo šele tam okrog meseca maja ali celo še kak mesec pozneje. Če bodo seveda italijanske veterinarske oblasti in tamkajšnji čebelarji svoje delo dobro in korektno opravili. In naj kar takoj zapišem, da Italijanom niti malo ne verjamem in bomo mi v Sloveniji kot tudi birokrati v Bruslju to zvedeli zadnji. Gre namreč za zelo občutljivo vprašanje z zelo nepredvidljivimi in velikimi ter daljnosežnimi naravovarstvenimi ter tudi ekonomskimi posledicami za čebelarje s severa Italije in bodo prisotnost hrošča javno objavili, ko se tega več ne bo dalo skrivati. Tako so Italijani v preteklosti ravnali že v veliko drugih primerih in prepričan sem, da tudi v tem primeru od svoje prakse ne bodo odstopili.

Pri tem pa bodo v svoji naivnosti ter komercialni požrešnosti širjenju tega hrošča pomagali tudi še nekateri slovenski čebelarji, ki se ne bodo vzdržali barantanja s čebeljimi družinami.[/img]

Čelar · Objavljeno: 08 Feb 2015 08:01 Naslov sporočila: Katastrifa v Italiji

Italijani odkrili že 61 žarišč in lokacij prisotnosti malega panjskega hrošča. Na povezavi, ki jo dodajam, si poglejte kaj se dogodi s čebelarstvom v katerem je prisotnost hrošča ugotovljena:

http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem-cf857874-c565-447d-8fec-2582ab18f27a-tg2.html

Čelar · Objavljeno: 02 Mar 2015 08:32 Naslov sporočila:

MALI PANJSKI HROŠČ

Latinsko ime
Aethina tumida
Domače ime
Mali panjski hrošč (MPH); angleško: Small hive beetle (SBH)

Gostitelj

MPH v glavnem živi in se razmnožuje v čebeljih družinah na nezrelih stopnjah primarnega gostitelja – medonosne čebele. Preživijo in razmnožujejo pa se lahko tudi na shranjenem satju in čebelarski opremi ter na nekaterih vrstah sadja, zlasti melonah.

Razvojni cikel

Mali panjski hrošč ima na leto lahko več generacij (1-6), odvisno od pogojev v okolju. Samica lahko v svojem življenju izleže od 1.000 do 2.000 jajčec. Jajčeca izleže v lesne razpoke ali v celice satja.

Ličinke se prehranjujejo s čebeljo zalego, cvetnim prahom in medom.
Odrasle ličinke se zabubijo po navadi v zemlji v okolici čebelnjaka, po navadi v globini do 10 cm in oddaljenosti največ 20 m od panja. Redko se lahko ličinke odplazijo do 200 m, da si najdejo primerno zemljo. Temperatura in vlažnost tal sta pomembna omejevalna dejavnika pri razmnoževanju MPH. Za dokončanje razvojnega cikla so potrebne temperature nad 10 ° C in vlažna tla.

Odrasli hrošči se pojavijo po navadi po 3-4 tednih (lahko kadarkoli med 8. in 84. dnem), odvisno od temperatur. Odrasli hrošči lahko letijo vsaj 10 km daleč in okužijo nove čebelje družine. Brez hrane in vode lahko preživijo do 9 dni, na rabljenem satju do 50 dni in več mesecev na sadju.

Načini širjenja

Mali panjski hrošč se širi s premiki oziroma s pošiljkami čebel, čebeljih družin, z roji, uporabljenim satjem, čebeljim voskom, čebelarsko opremo, pa tudi z zemljo , sadjem ter s premiki alternativnih gostiteljev, npr. s čmrlji.

Škode, ki jih povzroča MPH

V Afriki MPH ne povzroča veliko škod, saj imajo avtohtone, afriške čebele, naravne obrambne mehanizme. V Evropi, kjer evropske pasme čebel niso odporne proti MPH, pa le-ta predstavlja resno nevarnost za čebelarstvo. Mali panjski hrošč se hrani s čebeljo zalego, medom in cvetnim prahom in tako uničuje satje ter s svojimi izločki povzroči fermentacijo in kvarjenje medu. V napadeni čebelji družini se lahko zelo hitro v velikem številu razmnoži in če ne ukrepamo, čebelja družina propade ali pa zapusti panj.

Ukrepi

Ukrepi za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje malega panjskega hrošča vključujejo predvsem:
Obvezno prijavljanje bolezni

Infestacija z malim panjskim hroščem (Aethina tumida) je v skladu s Pravilnikom o boleznih živali (Ur. l. RS, št. 81/07, 24/10) obvezno prijavljiva bolezen. Vsi čebelarji, ki posumijo, da so njihovi panji okuženi z malim panjskim hroščem, morajo to nemudoma javiti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu ali OU Uprave.

Upoštevanje pogojev za premike, trgovanje in uvoz čebel
Čebelarji oziroma vsak, ki vnaša oziroma trguje s čebelami, mora upoštevati, da mora vsako pošiljko čebel spremljati veterinarsko spričevalo, s katerim se med drugim potrjuje:

- da pošiljka izvira iz območja s polmerom najmanj 100 km, za katerega ne veljajo omejitve v zvezi s sumom ali potrjenim pojavom malega panjskega hrošča,
- da so bile živali (čebele, čmrlji) in embalaža pošiljke vizualno pregledani z namenom, da se odkrije prisotnost malega panjskega hrošča.

Za zgodnje odkrivanje bolezni je velikega pomena, da pristojni organ namembne države članice, ob ugotovitvi neskladne pošiljke čebel o tem takoj obvesti pristojni organ v državi članici izvora.

Razširjenost

MPH je endemično prisoten v Afriki.
V Združenih državah Amerike (Florida) je bil ugotovljen v letu 1998. Zdaj je v ZDA zelo razširjen, vključno s Havaji, kjer so ga ugotovili leta 2010.
V Avstraliji (Queensland, Novi Južni Wales) so ga odkrili v letu 2002. V posameznih delih države je endemičen (Victoria). Našli pa so ga tudi v zahodni Avstraliji.
O pojavih MPH so poročali tudi iz Egipta (2000). Na Portugalskem so ga leta 2004 ugotovili v pošiljki matice, ki je bila poslana iz ZDA (Texas). V letu 2012 je bil potrjen na Kubi.

Čelar · Objavljeno: 31 Mar 2015 11:01 Naslov sporočila:

Si upa še kdo podvomiti, da ob pojavu malega panjskega hrošča ne bomo pripravljeni?

Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje malega panjskega hrošča
Predpis v pripravi znotraj ministrstva 2015-II

Naslov: Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje malega panjskega hrošča
PDV podal: MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

EVA 2015-2330-0074
Zadnji status: PODZAKONSKI AKTI MINISTRA - načrtovani / evidenca, datum: 2015-01-28, sprejetje tega predpisa ni obvezno.

SLO predpisi:
2005-2311-0027
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti

Skrajni datum priprave osnutka: 0000000000000
Skrajni datum na vladnem odboru: 00000000000000
Skrajni datum na vladi: 00000000000
Skrajni datum sprejema: 0000000000000 2015-II
Skrajni datum začetka veljavnosti000000000002015-III

Čelar · Objavljeno: 23 Sep 2015 06:32 Naslov sporočila:

[size=18]Spletna stran ČZS[/size]
22.09.2015

Iz Italije ponovno poročajo o odkritju žarišča malega panjskega hrošča!

Iz Italije so lani poročali o prvem primeru pojava malega panjskega hrošča (Aethina tumida) v Evropi (Kalabrija). Gre za čebeljega parazita, ki je eksotičen za področje Evrope. Hrošč je endemičen v Južni Afriki, odkrit pa je tudi v ZDA, Kanadi in Egiptu. Italija je lani izvaja ukrepe, kot so uničenje panjev, kontrolo premikov znotraj države, monitoring in dezinfekcijo (čebelnjakov, panjev, okolice). Kljub velikim naporom italijanskih čebelarjev, da bi iztrebili tega čebeljega parazita, jim to ni uspelo, saj iz Italije poročajo, da so spet našli žarišče malega panjskega hrošča v Kalabriji.

http://www.izsvenezie.it/documenti/temi/api/aethina-thumida/2015/situazione-epidemiologica/figura-1-zona-protezione-calabria.pdf

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli