Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




UŽIVANJE ČEBELJIH PRIDELKOV

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelji pridelki in trženje
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 19 Okt 2018 05:25    Naslov sporočila: UŽIVANJE ČEBELJIH PRIDELKOV Odgovori s citatom

Vi:DNEVNIK, oktobrt 2018

Naj bodo čebelji pridelki na vaši mizi vsak dan!

Le kdo ne pozna čebel, drobnih marljivih žuželk, ki neutrudno letajo s cveta na cvet na katerih nabirajo medičino in cvetni prah. Bogastvo naše domovine se kaže tudi v temu, da iz našega območja izvira in na njem živi avtohtona čebelja rasa, ki jo imenujemo kranjska čebela ali sivka.

Četudi se nam na prvi pogled morda ne zdi omembe vredno pa prisotnost čebel v naravi in njihovo delo predstavljata nepogrešljiv člen pri pridelavi hrani, kar je izrednega pomena za celotno človeštvo. Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je prav v opraševanju različnih rastlin in čebele so med ostalimi opraševalci rastlin najpomembnejše. Po različnih strokovnih virih lahko zasledimo, da je vrednost opraševanja 15-krat do 30-krat večja kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. Čebelam se tako lahko zahvalimo za rastlinsko raznovrstnost v naravi pa tudi za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani. Od opraševanja čebel so v največji meri odvisna sadna drevesa kot so jablane, breskve, češnje… saj čebele oprašijo kar 70-80 odstotkov cvetov. Prav tako tudi poljedelske kulture kot so ajda, facelija, detelja, oljna ogrščica, sončnice in tudi nepogrešljive vrtnine, ki se znajdejo na naši mizi kot so fižol, paradižnik, kumare, buče, itd. Od kakovosti oprašitve sta odvisna tako količina kot tudi kakovost pridelkov.
Čebelji pridelki so edinstvena živila, ki so široko uporabna v različne namene, tako v kulinariki, kozmetiki pa tudi ljudski medicini in tudi za njih velja da je najbolje, če jih uživamo iz domačega okolja.

Najbolj poznan in razširjen čebelji pridelek je zagotovo med. V Sloveniji nam naravne danosti omogočajo pridelavo vrstnega medu. Čebelarji pa se z upoštevanjem ustrezne tehnologije čebelarjenja trudimo ohranjati kakovost medu takšno kot jo pridelajo čebele v panju. Ravno zaradi slednjega se vključujemo tudi v sheme višje kakovosti. Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Med označeni z oznako ene izmed shem kakovosti kaže na posebnost ali višjo kakovost proizvoda. V Sloveniji na področju medu poznamo tri zaščite geografskega poimenovanja medu priznane na evropskem nivoju in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla. Nekateri čebelarji pa se vključujejo tudi v ekološko pridelavo medu. Z nakupom medu, ki je vključen v shemo kakovosti je potrošniku zagotovljena višja kakovost medu, saj so kriteriji kakovosti pri navedenih geografskih poimenovanjih postavljeni veliko strožje kot jih navaja državni Pravilnik o medu. Ves med, ki je vključen v katero izmed zaščitenih geografskih poimenovanj je 100 % proizveden v Sloveniji oz. na določenih geografskih območjih znotraj Republike Slovenije. Zagotovljena je sledljivost, med pa je izpostavljen še dodatnemu nadzoru kakovosti.

Med lahko uživamo na več načinov, kot namaz na kruhu lahko pa si z njim tudi sladkamo čaj, kavo ali ga raztopimo v vodi. Primešamo ga lahko različnim napitkom ali jedem, npr. pecivu, jogurtu, kislemu mleku, naravnim sokovom, itd.

Uporabimo pa ga lahko tudi za pripravo zelenjavnih in mesnih jedi, različnih omak in marinad. Značilnost medu je, da čez določen čas kristalizira. Kristalizacija je popolnoma naraven pojav in je potrošniku dokazilo, da je kupil naraven in kakovosten pridelek. Seveda nekatere vrste medu kristalizirajo hitreje, spet druge počasneje. Utekočinimo ga tako, da ga na vodni kopeli segrevamo največ do temperature 40 ° C. Če bi med pregreli bi lahko v njem poškodovali ali uničili nekatere njegove sestavine kot so encimi, hormoni, toplotno občutljivi vitamini,….zato medu ne dajemo v prevroč čaj. Pri ostalih jedeh kadar je to mogoče pa ga dodamo po toplotni obdelavi.

Obstaja nešteto receptov kako uporabljati med in ostale čebelje pridelke kot so cvetni prah, matičnim mleček, propolis in vosek v vsakdanjem življenju. V prihajajočih jesenskih dneh bo poleg zelenjave in sadja na vaši mizi zagotovo našel svoje mesto tudi kateri izmed njih, zato varujmo čebele in ohranimo raznovrstnost naše prehrane.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 23 Jan 2019 05:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir. spletna stran ČZS
januar 2019

UPORABA ČEBELJIH PRIDELKOV

18.01.2019

Človek je kot ljudsko zdravilo že zdavnaj uporabljal med in druge čebelje pridelke: cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup. Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila..

Med pomaga pri različnih bolezni

Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Čebele ga proizvedejo iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin.

Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so uživali med redno vsak dan po 15 gramov (1 žlico), povprečno živeli leto dni več kot tisti, ki medu niso jedli. Izsledki raziskave pri 8000 moških, povprečne starosti 65 let, so pokazali, da redni uživalci medu živijo v povprečju kar leto dni dlje, ker med vsebuje antioksidante, ki preprečujejo tvorbo krvnih strdkov in posledično je bilo manj srčnih in možganskih kapi. Zaščitne lastnosti medu, ki vsebuje veliko količino flavonoidov, so poznane že dalj časa. Fenolne spojine preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola LDL, ki je glavni vzrok za poapnenje žil. Dokazano je, da naravne fenolne spojine zavirajo rast velikega števila bakterij. Priporoča se uživanje medu v primeru akutnih virusnih obolenj: prehlad, gripa, angina, ljudem, ki imajo motnje v prebavni cevi, npr. gastritis, zaprtost, drisko, starejšim kot preventivno sredstvo proti krvnim strdkom, ki povzročajo npr. možgansko, srčno kap, ljudem po večjih operativnih posegih in izčrpanim.

Cvetni prah

Čebele na rastlinah nabirajo tudi cvetni prah ter ga pri tem obogatijo z različnimi fermenti, hormoni in antibiotičnimi snovmi. Cvetni prah spodbuja nastajanje rdečih in belih krvničk in krvnega barvila hemoglobina, pomaga imunskemu sistemu, deluje antioksidativno, preprečuje delovanje prostih radikalov in tako preprečuje nastanek in razvoj bolezni. Če ga pomešamo s tekočino, omogočimo boljšo absorpcijo hranilnih snovi. Najbolj priljubljen je vmešan z medom v jogurt s svežim sadjem, kar zagotavlja izvrstno iztočnico za zdrav začetek dneva. Ureja delovanje črevesja, trdovratne driske se hitro ustavijo, pomaga pri slabokrvnosti, vzbuja tek, izboljšuje razpoloženje, živčnost in razdražljivost popustita, izboljšuje prekrvitev možganov, pospešuje rast in izboljšuje vid, učinkuje proti izpadanju las, pomaga pri obolenjih prostate.

Matični mleček

Matični mleček vsebuje približno dve tretjini vode (57–70 %) in tretjino suhe snovi. Suha snov (31–39 %) vsebuje aminokisline, ogljikove hidrate, oligopeptide, encime, fitosterole, beljakovine, maščobe, želatine, minerale in vitamine, antioksidante, protibakterijske snovi, hormone in naravne konzervanse. Povečuje tek, odpornost organizma proti boleznim, spodbuja razvoj in rast las, učinkovito blaži težave, ki so povezane s srcem, jetri ali želodcem, znižuje količino skupnega in še posebej škodljivega holesterola. Odmerek matičnega mlečka je odvisen od starosti in vrste težave. Za odraslega človeka je navadno 250-300 mg dnevno v dveh obrokih zjutraj in zvečer pred jedjo.

Propolis

Čebele nabirajo surovino za propolis na smolnatih delih nekaterih rastlin, npr. na topolu, kostanju, breskvi, smreki in drugih. Vsebuje: flavonoide, hidroksiflavone, hidroksiflavanole, halkone, benzojsko kislino, derivate benzaldehida, cimetov alkohol, cimetovo kislino in derivate, terpene, alifatske ogljikovodike, nekatere elemente, sterole, sladkorje, aminokisline, smole in balzame, voske, eterična olja, cvetni prah in vitamine (B1, B2, E, C).

Dosedanja številna medicinska poročila o propolisu dokazujejo, da je to uporabna snov, ki deluje proti številnim bakterijam, virusom in glivicam. Blaži vnetje, uničuje strupe, deluje lokalno anestetično in deluje proti razvoju rakastih bolezni. S številnimi raziskavami v svetu so dokazali, da ima farmakološke učinke. Zaradi vsebnosti propolisa ga dandanes med drugim uporabljajo tudi za zdravljenje ran. Uporabljamo ga v obliki raznih mazil, alkoholnih in alkoholno-etrnih tinktur, emulzij pa tudi svečk (supozitorijev) in drugih oblik zdravil. Za zdravljenje sluznice požiralnika, želodca in črevesja uporabljajo emulzijo 5–10 kapljic tinkture v pol decilitra vode. Tinkture in vodno-alkoholne emulzije te snovi uporabljajo za razne premaze obolele kože pa tudi sluznice v ustni votlini in na dlesnih.

Med in čebelje pridelke ljudje uporabljamo že od nekdaj. Za stare civilizacije je imel med magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Tudi v zdajšnjem hitrem tempu življenja si lahko pomagamo z dejstvi, ki so jih poznali že naši predniki, in si s čebeljimi pridelki polepšamo življenje. Alergije na čebelje proizvode so redke, če ste alergiki, začnite s postopnim uživanjem čebeljih pridelkov in zaužito količino vsak dan povečujte.

Povzeto po: Kapš P. 2018. Zdravnik svetuje
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 12 Feb 2019 05:09    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: spletna stran ČZS

Med in vitamini ter minerali

11.02.2019

Vitamini in minerali so nujni za zdravo in pravilno delovanje našega organizma, čeprav jih organizem potrebuje v majhnih količinah.
Vitamini v telesu sodelujejo pri številnih procesih, kot npr. pri obnavljanju kože, skrbijo za pravilno delovanje živcev, možganov, imunskega sistema, nekateri pa celice varujejo tudi pred prostimi radikali. Naše telo jih večinoma ne more sintetizirati samo, zato jih moramo zaužiti s prehrano. Vitamine delimo na topne v maščobi (A, D, E in K) in topne v vodi (B in C).
Minerali so pomembni za izgradnjo kosti in zobovja, za prenos živčnih in mišičnih kontrakcij, pri tvorbi rdečih krvničk, pri uravnavanju srčnega ritma, jod je gradbeni element ščitničnih hormonov itd. Delimo jih na makroelemente- natrij (Na), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), klor (Cl), fosfor (P) in žveplo (S), ter na mikroelemente- železo (Fe), jod (I), baker (Cu), cink (Zn), kobalt (Co), krom (Cr), selen (Se), fluor (F), mangan (Mn), molibden (Mo).
Med povečini vsebuje sladkorje v manjši meri pa tudi druge snovi med njimi vitamine in minerale.

Minerali v medu

Med vsebuje med 0,02 do 1,03 % mineralov. Temni medovi imajo več mineralov kot svetlejši in tudi višjo električno prevodnost, ki je odvisna predvsem od vsebnosti mineralov. Vsebnost mineralov in tako električna prevodnost je v tesni povezavi z vrsto medu. Električna prevodnost akacijevega medu pridelanega v Sloveniji je od 0,114 mS/cm do 0,294 mS/cm, oljne ogrščice od 0,331 do 0,463 mS/cm, cvetličnega od 0,191 do 0,838 mS/cm, gozdnega od 0,807 do 1,846 mS/cm, smrekovega od 0,915 do 1,604 mS/cm, lipovega od 0,55 -1,022 mS/cm, hojevega 0,89-1,57 mS/cm in kostanjevega 0,805-2,32 mS/cm.

V medu so prisotni kalij (K), železo (Fe), kalcij (Ca), klorid (Cl), mangan (Mn), baker (Cu), fosfor (P), žveplo (S), silicij (Si), natrij (Na), bor (B). Ne glede na vrsto medu je v medu največ K, sledijo Ca, Na in B. K predstavlja med 70 in 90 % vseh mineralov v medu. Če odštejemo štiri najbolj pogoste elemente (K, Ca, Na in B), ostali predstavljajo manj kot 1 % glede na skupno količino. Največ mineralov je v hojevem medu, sledijo kostanjev, cvetlični, lipov, med oljne ogrščice, regratov in nazadnje akacijev med. Tudi v medu slovenskega porekla je največ K, sledijo Cl, S in Ca, ostalih elementov je malo. V kostanjevem medu je več Mn, največ Fe ima hojev med.

Sestava mineralov in elemetov v sledeh lahko kaže na onesnaženje okolja in je pomembna za dokazovanje geografskega porekla medu, saj so minerali stabilni in lahko preko prsti prehajajo v medovite rastline. Minerali in elementi v sledeh lahko pridejo v med preko tal in nektarja ali pa preko prahu ali aerosola v nektar, ali v mano na listih ter neposredno preko čebel.

Vitamini v medu

V manjši meri vsebuje med tudi nekaj vitaminov, od tega največ vitaminov B, ki izvirajo iz pelodnih zrnc. Našli so tiamin (B1), riboflavin (B2), nikotinsko kislino (B3), pantotensko kislino (B5), piridoksin (B6), biotin (B8 ali H) in folno kislino (B9). V skoraj vseh vrstah medov je prisoten tudi vitamin C. Vitamini v medu so obstojni zaradi nizkega pH medu. Če med filtriramo in odstranimo pelodna zrnca, zmanjšamo vsebnost vitaminov v medu. Vsebnost vitaminov v hrani se zmanjša s staranjem, shranjevanjem in predelavo hrane.

Antioksidativne lastnosti medu

Med vsebuje tudi fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Vsebnost teh sestavin variira glede na botanično in geografsko poreklo medu. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi medovi.

Zaključek

Kljub temu da med povečini sestavljajo sladkorji pa mu ravno opisane sestavine dajejo dragocenost in prinašajo mnogo prednosti v primerjavi s sladkorjem, zato lahko v vsakdanji prehrani sladkor skoraj v celoti nadomestimo z medom. Začnemo lahko s sladkanjem jutranje kave.

Andreja Kandolf B.
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelji pridelki in trženje Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow