Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Objavljeno: 29 Mar 2010 23:34 Naslov sporočila: ZATIRANJE VAROJE

VETERINARSKI NASVETI

Operativni program zatiranja varoze za leto 2010

Besedilo: Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani

Povzetek pripravila: Metka Pislak Ocepek

Namen programa

Tudi v letu 2010, tokrat že tretje leto zapored, bomo zatirali varoje po Operativnem programu zatiranja varoze. Namen programa je zagotoviti boljše zdravje čebeljih družin, preprečevati reinvazije (ponovna napadenost z varojami s strani nezdravljenih družin), preprečevati razvoj predčasne odpornosti varoj na posamezno zdravilno učinkovino, izobraževati čebelarje ter zagotoviti varne čebelje pridelke za potrošnika.

Predpisana zdravila v letu 2010

Kot glavna zdravilna učinkovina za poletno zatiranje varoj je za letošnje leto izbran kumafos, najverjetneje zdravilo CheckMite®. Pripravek je v obliki plastičnih trakov, ki se obesijo v panj med satje, zdravilna učinkovina pa se počasi sprošča in tako deluje vseh 6 tednov, kolikor traja zatiranje varoj s tem zdravilom. Pričakujemo, da bo zdravilo ob pravilni uporabi učinkovito delovalo. Vendar pa zaradi možnosti razvoja odpornosti varoj na kumafos opozarjamo čebelarje, ki so v preteklih letih že uporabljali to učinkovino za zatiranje varoj pri svojih čebelah, da res natančno spremljajo odpad varoj pred in med zdravljenjem ter v primeru, da opazijo slabšo učinkovitost zdravila, takoj pokličejo veterinarja Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI). Na posameznih območjih bo veterinar NVI lahko predpisal tudi flumetrin (Bayvarol) in amitraz (Apivar), ki ju poznate iz prejšnjih let. Kot sonaravno zdravilo se bo tudi letos uporabljal timol in sicer zdravilo Apiguard. Veterinar NVI bo po svoji strokovni presoji izjemoma lahko predpisal tudi mravljično, oksalno ali mlečno kislino.
Za jesensko-zimsko zatiranje varoj pri čebeljih družinah brez zalege bo veterinar NVI po svoji strokovni presoji predpisal mlečno kislino, oksalno kislino ali Perizin.

Spremljanje odpada varoj

Da bo zatiranje varoj res uspešno, je potrebno nadzorovanje števila varoj v čebelji družini in po potrebi takojšnje ukrepanje, spremljanje učinka zdravilnih substanc in sodelovanje med čebelarji in veterinarsko službo.
Operativni program zatiranja varoj zato določa, da morajo čebelarji spremljati odpad varoj na testnem vložku, ki prekriva celotno površino podnice panja (če res ne gre drugače pa vsaj pretežni del podnice) in je zaščiten z mrežo. Čebelarji z manjšim številom panjev spremljajo odpad varoj najmanj pri 6 čebeljih družinah, čebelarji z več kot 60 panji pa vsaj pri 10-odstotkih čebeljih družin:

- spomladanski naravni odpad pred začetkom medenja,
- naravni odpad pred pričetkom zatiranja,
- ves čas poletnega zatiranja,
- jesenski naravni odpad - tri tedne po uporabi zdravila za poletno zatiranje varoj,
- odpad varoj pri zimskem zatiranju.

Čebelar naj spremlja odpad varoj v trajanju 3 tedne (ciklus razvoja čebele), pri tem enkrat tedensko prešteje odpadle varoje in dobljeno število preračuna na število odpadlih varoj na dan. Le s primerjanjem odpada varoj pred zatiranjem, med zatiranjem in po zatiranju lahko ugotovimo, ali uporabljeno zdravilo učinkovito deluje.
Podatke o odpadu varoj čebelar beleži v Dnevnik veterinarskih posegov (DVP), da se iz zabeleženega lahko kadarkoli ugotovi, kako je potekalo zatiranje varoj in kako učinkovito je bilo uporabljeno zdravilo. Ugotavljanje učinkovitosti posameznega zdravila pri zdravljenju čebel na posameznem območju je najpomembnejši podatek za načrtovanje zatiranja varoj v prihodnosti in pri tem je nujno dobro sodelovanje med čebelarji in veterinarji.

Predpisovanje zdravila

Zdravilo za zatiranje varoj čebelarju predpiše pristojni veterinar NVI ob predložitvi DVP. Ob predpisovanju zdravila izda veterinar NVI čebelarju tudi pisno navodilo za uporabo zdravila in navodilo za ravnanje z ostanki zdravil. Izdaja zdravila se vpiše v DVP v obliki priloge, ki je čebelar ne sme odstraniti iz dnevnika in vse skupaj hraniti 5 let po zadnji uporabi zdravila.

Predpisovanje in izdaja zdravil za poletno zatiranje varoj bo potekalo v mesecu juniju 2010, urnik izdaje bo objavljen na spletni strani Veterinarske uprave RS, spletni strani Čebelarske zveze Slovenije, v reviji Slovenski čebelar in na krajevno običajen način.

Čas zatiranja varoj

Spomladi, če je v čebelji družini ugotovljen naravni odpad več kot 1 varoja na dan, je potrebno še pred začetkom medenja opraviti zatiranje varoj. Zdravilo, primerno za spomladansko zatiranje varoj, predpiše veterinar NVI.

Poleti, od junija naprej čebelar pred poletnim zatiranjem 3 tedne spremlja naravni odpad varoj in če odpade več kot 3 varoje na dan, o tem obvesti veterinarja NVI, ki mu bo predpisal ustrezne ukrepe. še pred zadnjim točenjem medu.

Obvezno poletno zatiranje varoj pri vseh čebeljih družinah na območju RS. Začetek zatiranja na posameznem geografsko zaokroženem območju določi pristojni veterinar NVI na osnovi rezultatov naravnega odpada varoj in pašnih razmer na celotnem območju najkasneje do 15.8.2010, izjemoma lahko tudi kasneje. Zatiranje se izvaja z istim zdravilom, ki ga čebelarji prejmejo brezplačno. Namen poletnega zatiranja je zmanjšati število varoj pri čebeljih družinah v obdobju poleganja zimske generacije čebel.

Čebelar med zatiranjem spremlja odpad varoj in v primeru, da je odpad varoj med zatiranjem enak ali le neznatno večji v primerjavi z naravnim odpadom pred zatiranjem, naj o tem takoj obvesti veterinarja NVI, ki bo ugotovil vzrok za slabo učinkovitost zdravila in po potrebi predpisal drugo zdravilo. Veterinarji NVI bodo na terenu ob kliničnih pregledih in spremljanju zdravstvenega stanja čebel pregledali tudi najmanj 2 odstotka čebelarstev z namenom ugotavljanja učinkovanja zdravila v praksi.

Jeseni, če je v čebelji družini ugotovljen naravni odpad več kot 3 varoje na teden, naj čebelar opravi jesensko zatiranje po navodilu veterinarja NVI.

Obvezno zimsko zatiranje varoj pri vseh čebeljih družinah na območju RS. Opraviti se mora istočasno pri vseh čebeljih družinah na določenem geografskem območju v obdobju, ko v panjih ni zalege (november 2010 do januar 2011) ob primerni zunanji temperaturi, to je najmanj + 5oC, še bolje pri +8-10˚C. V tem času so vse varoje na odraslih čebelah in s tem izpostavljene delovanju zdravila, kar zmanjša populacijo varoj na takšno raven, ki ne ogroža razvoja in zdravja čebel v spomladanskem obdobju in čebelja družina običajno ne potrebuje dodatnih zdravljenj pred končano pašo.

Potek zatiranja varoj

Čebelar izvede zatiranje varoj po navodilu veterinarja NVI. Natančno mora upoštevati čas pričetka zatiranja, način uporabe zdravila in trajanje zatiranja ter po zaključku zdravljenja zdravilo odstraniti iz panjev.
Ob zdravljenju mora delati tako, da bo zagotovil varne čebelje pridelke, zato med zdravljenjem v panjih ne sme biti medu, medišče naj bo izpraznjeno, satje, ki je bilo med zdravljenjem v plodišču, pa naj se po možnosti ne uporablja za pridobivanje medu za prehrano ljudi. Med izvajanjem zdravljenja mora čebelar uporabljati ustrezna osebna zaščitna sredstva. O opravljenem zdravljenju mora čebelar voditi evidenco v DVP. O morebitnih neželenih učinkih zdravljenja je čebelar dolžan takoj obvestiti veterinarja NVI, če je potrebno, skupaj izpolnita prijavo na Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke.

Posredovanje podatkov

Za boljše obvladovanje varoze moramo veterinarji imeti na voljo čim več podatkov o učinkovitosti uporabljenih zdravil, zato priporočamo čebelarjem, da izpolnijo tabelo na Prilogi 6 – Evidenca o odpadu varoj, ki jo bodo prejeli ob izdaji zdravila ter pošljejo pristojnemu veterinarju NVI do 1.2.2011. V primeru nejasnosti pri izpolnjevanju poročila, naj vprašajo pristojnega veterinarja.

Obvezno izobraževanje čebelarjev

Vsak čebelar, ki po programu zatiranja varoj prejme zdravila brezplačno, se mora enkrat v obdobju od leta 2009 do 2011 udeležiti usposabljanja s področja zatiranja varoze, ki ga pripravita in usklajeno izvajata NVI in ČZS, JSSČ v dogovoru s čebelarskimi društvi.

Čelar · Objavljeno: 01 Jul 2010 05:39 Naslov sporočila: Spletna stran ČZS

OBVESTILO IMETNIKOM ČEBEL

Skladno z Operativnim programom zatiranja varoj v letu 2010 potrjenim na podlagi 16. člena Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008-2010 za leto 2010 (Uradni list RS, št. 112/0 Cool

se na območju Republike Slovenije izvaja obvezno zatiranje varoj pri čebeljih družinah.

Operativni program zatiranja varoj v letu 2010 je objavljen na spletni strani Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) in Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).

Vsi imetniki čebel morajo zatirati varoje pri vseh čebeljih družinah hkrati na posameznih zaokroženih geografskih območjih in se pri tem ravnati po navodilu pristojnega veterinarja NVI, pri čemer morajo upoštevati navodilo za uporabo zdravila – uporabiti morajo zdravilo, ki ga je predpisal veterinar za poletno zatiranje varoj pri njihovih čebeljih družinah, upoštevati morajo odmerek zdravila, način uporabe zdravila in termin zatiranja, kot je določeno v navodilu za uporabo zdravila v prilogi številka 2 v Dnevniku veterinarskih posegov.

Pri zatiranju varoj z ekološkimi zdravili morajo imetniki čebel upoštevati navodilo glede pričetka zatiranja, ki jim je bilo dano s strani veterinarja NVI ob izdaji zdravila in upoštevati zunanjo temperaturo.

Območje NVI enota Čas pričetka zatiranja varoj

CELJE 20.7. 2010 - 1.8.2010
LJUBLJANA 15.7.2010 - 31.7.2010
KRANJ 17.7.2010
MARIBOR 1.8.2010 - 15.8.2010
MURSKA SOBOTA 1.8.2010
NOVA GORICA 20.7.2010 - 1.8.2010
NOVA GORICA SEŽANA 15.7.2010 - 31.7.2010
NOVO MESTO 15.7.2010 - 31.7.2010

Predstojnica NVI:

l.r prof. dr. Jelka Zabavnik Piano
_______________

Nič novega torej. Celo sredstvo za zatiranje varoj, ki se masovno podeljuje čebelarjem je zelo nesrečno izbrano. Posledice pa tako nikogar ne zanimajo. Važno je, da bodo obrazci pravilno in všečno izpolnjeni ter vrnjeni NVI in vse bo v redu. Prazni panji pa so potem tako problem čebelarja in morebiti kake nove peticije.

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 08 Mar 2017 05:40; skupaj popravljeno 1 krat

Uporaba oksalne kisline

Objavil/a Ana Pisljar

Uporaba oksalne kislineZa izvajanje zdravstvenega varstva čebel je v Republiki Sloveniji zadolžena veterinarska stroka oz. doktorji veterinarske medicine. Ob izvajanju zdravstvenega varstva čebel mora doktor veterinarske medicine upoštevati vsa veljavna zakonska in podzakonska določila s tega področja (Zakon o veterinarstvu, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, Zakon o zdravilih in dr.).

Oksalna kislina je v Republiki Sloveniji na osnovi Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ul. RS št. 31/2001) dovoljena učinkovina za zatiranje varoj in je tudi eno izmed predvidenih zdravil za zatiranje varoj pri čebeljih družinah brez zalege v okviru Programa zatiranje varoj 2009.

Oksalno kislino in ostale dovoljene učinkovine, ki jih navaja Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ul. RS št. 31/2001) lahko čebelar oz. imetnik čebel nabavi samo na veterinarski recept kot magistralno zdravilo. V receptu mora doktor veterinarske medicine natančno pisno odrediti količino zdravila, način, čas in dolžino uporabe zdravila ter, če je potrebno, tudi odrediti karenco za posamezne čebelje pridelke (proizvode). Samo tako lahko veterinarska stroka zagotovi, da bo čebelar uporabljal učinkovine definirane stopnje čistoče ter poznanih farmakoloških in toksikoloških lastnosti ter s tem zagotavljala neoporečnost čebeljih proizvodov, ki se vključujejo v prehransko verigo človeka!

Oksalno kislino je možno uporabiti na tri različne načine in sicer z metodo kapanja, z metodo pršenja po čebelah in z metodo sublimacije. V zgibanki Zatiranje varoje, ki jo je pripravil Nacionalni veterinarski inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Uradom republike Slovenije za kemikalije, v letu 2005, so opisana sredstva in metode za zatiranje varoj pri čebelah v Republiki Sloveniji. V navedeni publikaciji veterinarska stroka svetuje uporabo oksalne kisline na dva načina, to je z metodo pršenja in metodo kapanja po čebelah. Glede na to, da v Republiki Sloveniji ni na tržišču registriranih sublimatorjev, pri katerih bi bila točno definirana stopnja sublimacije oksalne kisline, veterinarska stroka sublimacijo kot način uporabe oksalne kisline ne priporoča.

Pripravile:
prof. dr. Silvestra Kobal, vodja Enote za laboratorijsko in klinično preizkušanje zdravil NVI

Predstojnica NVI: prof. dr. Jelka Zabavnik Piano

Alenka Jurič, dr. vet. med.

delovna skupina za zdravstveno varstvo čebel

Vir: Čebelarska zveza Slovenije

Čelar · Objavljeno: 04 Jul 2010 21:27 Naslov sporočila: Problem "kumafosa" v medu

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVA GORICA
Vipavska cesta 13, 5000 Nova Gorica, Rožna Dolina

KONTROLA KAKOVOSTI MEDU

Varoja (pršičavost) čebel je bolezen, ki povzroča odmiranje čebel in s tem veliko gospodarsko škodo. Namen kontrole varoje in drugih bolezni čebel je znižanje stroškov za zdravljenje čebeljih družin.

Čebelarji so bili prisiljeni najti rešitev med preživetjem čebel in tveganjem za kontaminacijo čebeljih pridelkov z uporabo pesticidov za zatiranje varoje.

Za zdravljenje čebel se uporabljajo tržni pripravki Folbex VA – aktivna snov brompropilat, Perizin – aktivna snov kumafos, Hemovar – aktivna snov amitraz.

Kumafos predstavlja najpogosteje določen ostanek pesticida v medu. Le-ta je zelo stabilen in je lahko prisoten v medu do devet mesecev.

Amitraz je v medu nestabilen po desetih dneh razpade v razpadna produkta 2,4-dimetilfenilformamid (DMF) in N-(2,4-dimetilfenil)-N-metil-formamidin (DPMF).

V medu spremljamo tudi kontrolo drugih organofosfornih pesticidov (*diazinon, etion, fenitrotion, klorpirifos, klorpirifos-metil, paration-metil, fenklorfos, krufomat).

V letih od 2003 – 2006 je bilo pregledanih 200 vzorcev medu, rezultati kontrole so predstavljeni v tabeli.

Tabela: Določeni pesticidi,ostanki pesticida in razporeditev določitev po letih

Pesticid Leto določitve Število določitev Število določitev nad LOQ MRL (mg/kg) N1 N2
Amitraz 2003 28 0 0,2 0 0
2004 61 0 0,2 0 0
2005 14 0 0,2 0 0
Kumafos 2003 47 19 0,1 19 (40%) 0
2004 28 9 0,1 9 (32%) 0
2005 20 6 0,1 6 (30%) 0
*Organofosfati 2003 14 0 / 0 0
2004 16 0 / 0 0
2005 38 0 / 0 0
SKUPAJ 2003 58 19 / / /
2004 90 9 / / /
2005 52 6 / / /

___________

Izmed vseh uporabljenih sredstev s katerimi so čebelarji zatirali varojo so prav sredstva, ki so temeljila na kumafosu puščala največ ostankov v medu, V letu 2010 pa ga delavci NVI na terenu ponovno na veliko delijo čebelarjem za obvezno zatiranje varoje. Postavlja se vprašanje zakaj so se odločili prav za sredstvo, ki vsebuje kumafos, ki se je v preteklosti nesporno dokazalo kot najmanj primerno od vseh zgoraj naštetih. Neprimerno predvsem zaradi ostankov v medu in tudi zaradi sporne učinkovitosti na zatiranje varoje.

Če pustimo ob strani alternativne načine zatiranja varoje in potem še razne kisline s katerimi se čebelarji težko sprijaznijo in zaradi katerih je veliko čebelarjev ostalo brez čebel, ker niso bili primerno usposobljeni za delo s kislinami, se postavlja resno vprašanje kateri kriteriji so v letu 2010 usmerjali NVI, da se je odločil za nabavo sredstva v katerem je aktivna substanca kumafos ??? Gre za kakšne usluge proizvajalcu tega sredstva ali ima prste zraven ponovno kakšen prikrit prišepetovalec iz ČZS ?

Zaradi varnosti s področja varne hrane in zaradi učinkovitega delovanja na zatiranje varoje se za to sredstvo vsekakor niso mogli odločiti. Torej mora biti pri vsem tem še nekaj. Kaj torej ?

Res je, da so v navodilo tokrat jasno zapisali, da mora čebelar preden da to sredstvo v panje izprazniti medišča, čeprav hudičevo dobro vedo, da večina čebelarjev, ki čebelarijo z AŽ panji tega ne bo storila. Ker je s praznenjem medišč kar precej dodatnega dela in ker teh satov za 6 tednov kolikor bi to sredstvo moralo biti v panju, nimajo kam varno pred veščo shraniti satja.

S to zavezo se je NVI seveda zaščitil in vso breme morebitnih negativnih posledic lepo prenesel na čebelarje, ki se pač naj znajdejo kot vedo in znajo. Nekaj je torej že danes jasno, da čebelar, ki ne bo spraznil medišča, bo naslednje leto prodajal oporečen med.

Nekateri čebelarji, ki so to sredstvo dobili tiho že pravijo, da tega sredstva sploh ne bodo uporabili in se bodo znašli po svoje. In kakšen bo torej končni učinek te vseslovenske akcije zatiranja varoje? Odgovor je v ponovno praznih panjih spomladi in v oporečnem medu na slovenskem trgu domače prodaje medu. Formalno pravno bo sicer kriv čebelar, ki bo nosil tudi vse morebitne posledice, čeprav v resnici krivda leži tudi na čudni odločitvi NVI, ko se je odločil za distribucijo najmanj primernega sredstva za zatiranje varoje.

Čelar · Objavljeno: 28 Jul 2010 06:25 Naslov sporočila: Sredstva za zatiranje varoje

S foruma Slovenski čebelarji
Itrij d.o.o. naj bi priporočal:

2,1% OKSALNA KISLINA

Uporaba OK
10/2010
V tem poznojesenskem oz. zimskem času je za zatiranje varoj zelo uporabna oksalna kislina. Uporabimo jo takoj, ko se v panjih izleže še zadnja zalega, to je po navadi konec novembra. Najbolj praktična je metoda kapanja po čebelah z raztopino oksalne kisline in sladkorja v destilirani vodi. Raztopino pripravimo tako, da odmerimo 600 ml destilirane vode in v to količino vmešamo 600 gramov sladkorja. Dobljeni raztopini, ki jo segrejemo na 35–40 °C, dodamo še 35 gramov dihidrata oksalne kisline. Čebele kapamo, če zunanja temperatura ni nižja od 3 °C in ne višja od 10 °C. Pri tej temperaturi najlaže ocenimo moč čebelje družine in določamo primerne odmerke. Segreto raztopino kapamo po čebelah v ulicah čebelje gruče. Raztopino doziramo enakomerno, tako da čebele neposredno pokapamo z največ 5 ml raztopine na polno zasedeno ulico. Za zatiranje varoj v čebelji družini tako potrebujemo od 20 do 40 ml raztopine, odvisno od moči družine. Postopek na zimskih čebelah lahko izvedemo le enkrat, kajti pri večkratni uporabi oksalne kisline pride , zaradi njenega kopičenja v organizmu čebele, do zastrupitve in smrti čebele.

Če smo opisani postopek izvedli pravilno, učinkovitost raztopine oksalne kisline ne bo manjša od 90 odstotkov. Po mnenju strokovnjakov v čebelji družini spomladi ne sme biti več kot 50 varoj. Če po zatiranju z oksalno kislino odpade več kot 500 varoj, je to slabo znamenje, saj je v čebelji družini veliko invalidov. Tak primer je tudi zelo slaba popotnica za prihodnje čebelarsko leto in dokaz, da v prejšnjih akcijah zatiranja nismo bili dovolj uspešni. Te napake zdaj ni več mogoče popraviti, saj ne obstaja sredstvo, ki bi zacelilo rane invalidnih čebel
( navodilo posredovala ČZS v oktobru 2010 )

4,5% OKSALNA KISLINA

NATRIJEV HIDROKSID

15% MLEČNA KISLINA

85% MRAVLJIČNA KISLINA

60% MRAVLJIČNA KISLINA

80% OCETNA KISLINA
JODOVA TINKTURA

TIMOL v sladkorni raztopini

Timol najprej raztopimo v vroči vodi (70oC). Zatehta se 1 – 1,3 g timola v 3 litre vode, nakar dodamo 3 kg sladkorja (1:1). Tako dobimo 5 litrov zdravilne raztopine.

Timol v sladkorni raztopini krmimo 3 – 4 krat po 100 – 150 g na ulico v razmaku 4 – 7 dni. 5 litrov raztopine pri desetsatarju zadostuje za 4 kratno krmljenje.

TIMOL v prahu

Natresemo ga na gornje letvice satnikov, tako da pride na vsako zasedeno ulico po 0,2 g. Dajemo ga dvakrat v presledku 7 dni ali trikrat v presledku 4 dni.

Za družino ki zaseda 10 ulic potrebujemo dobra 2 g, kar je približno ena čajna žlička (ravno rezana).

TIMOL v vrečki

8 – 10 g zdrobljnega timola nasujemo v platneno vrečko ali v vrečko iz dvojne gaze v velikosti 10 x 10 cm. Vrečko položimo na matične rešetke AŽ panja oziroma k zadnji steni plodišča naklade.

Več o uporabi timola, kot sredstva za zatiranje varoe, je navedeno v knjigi:

prof. dr. Jože Rihar: »Varoza čebel«

Timol je tudi odlično sredstvo proti vsem stadijem voščenega molja, tako v panju kot v shrambi. V jeseni timol dajemo v sladkorno raztopino za preprečevanje nosemavosti, za zdravljenje črevesne ali druge okužbe in proti poapneni zalegi. - v to močno dvomim

Timol vstavljamo v poznih popoldanskih urah. Ugodno deluje pri temperaturah 7 – 27oC.
Timola ne uporabljamo v času paše.
Timol uporabljamo tako, da tretiramo vse panje v čebelnjaku istočasno.
Timol priporočamo konec septembra in konec oktobra, še bolje pa v zgodnjih mesecih konec februarja ali marca, ko zletijo čebele na prosto.
Uporabo timola priporočamo v kombinaciji z mravljično kislino, ki jo uporabljamo v drugi polovici avgusta in drugi polovici septembra

Čelar · Objavljeno: 29 Dec 2010 08:48 Naslov sporočila: Zimsko zatiranje varoje

Obvestilo za imetnike čebel – zimsko zatiranje varoj 2010-2011
Prispeval Jurič Alenka

Obveščamo vse imetnike čebel, da morajo v skladu z Operativnim programom zatiranja varoj za leto 2010 opraviti po potrebi jesensko in obvezno zimsko zatiranje varoj pri čebeljih družinah brez zalege.

Jesensko zatiranje varoj je potrebno, v kolikor bo naravni odpad varoj v času od 25.9. do 10.10. 2010 presegal 3 varoje na teden (naravni odpad se začne kontrolirati najmanj po preteku 14 dni od dneva zaključka poletnega zatiranja).

Zdravilo za zimsko zatiranje varoj bodo imetniki čebel lahko prejeli s strani VF Veterinarskega inštituta.

Prosimo pooblaščeno osebo čebelarskega društva, da zbere naročilo za zdravila oksalno kislino ali perizin za čebelje družine svojih članov (navesti št. SI in število čebeljih družin) in ga posreduje čim prej pristojnemu veterinarju za zdravstveno varstvo čebel pri VF NVI.

Alenka Jurič, dr. vet. med.

UL Veterinarska fakulteta

Nacionalni veterinarski inštitut

Enota Celje

Trnoveljska cesta 1
3000 Celje

Čelar · Objavljeno: 16 Dec 2013 21:00 Naslov sporočila: Sublimacija

TUDI SUBLIMACIJA SEDAJ URADNA

Oksalna kislina velja za učinkovito in do čebel prijazno sredstvo za zatiranje varoje. Pri postopku s kapanjem ali s pršenjem uporabljamo oksalno kislino raztopljeno v vodi. Pri zatiranju varoj pa lahko čebelarji uporabljamo okslano kislino po postopu sublimacije .Sublimacija je prehod spojine iz trdnega stanja v plinasto in spet nazaj v trdno, brez vmesnega tekočega stanja pri določenem tlaku in temperaturi. Oksalna kislina, ki kristalizira z dvema molekulama vode pri segrevanju do 101° C to izgubi in nato sublimira pri 157° C.

Od letošnjega leta lahko slovenski čebelarji postopek sublimacije uporabljamo LEGALNO, saj je pri veterinarjih NVI na razpolago sredstvo API BIOXAL, katera učinkovitost temelji na oksalni kislini . Postopek sublimacije z Api Bioxalom se izvaja s sublimatorjem VARROX, ki je že dostopen na slovenskem tržišču.

Pri postopku sublimacije velja ŠE ENKRAT opozoriti na varnostne ukrepe - USTREZNA MASKA S FILTROM. Za informacije glede sredstva, postopka, recepture in recepta so vam na razpolago veterinarji NVI.

Čelar · Objavljeno: 16 Jan 2014 13:45 Naslov sporočila:

Aktivnosti na področju zatiranja varoje v letu 2014

SKLEPI GLEDE ZAGOTAVLJANJA ZDRAVIL V 2014
Danes je na sedežu ČZS potekal sestanek delovne skupine za zdravstveno varstvo čebel. Na sestanku sta bila poleg članov skupine za zdravstveno varstvo čebel prisotna še predstojnik VF NVI dr. Tadej Malovrh in dr. Metka Pislak.

Soglasno smo sprejeli spodnje sklepe in se dogovorili za sodelovanje "z roko v roki"!

SKLEPI GLEDE ZAGOTAVLJANJA ZDRAVIL
ZA ZATIRANJE VAROJE V LETU 2014

Glede na dejstvo, da v letih 2014-2016 MKO ne bo zagotavljalo brezplačnih zdravil za zatiranje varoze, bo zagotavljanje zdravil v letu 2014 drugačno kot v preteklih letih. V tej smeri so bili na 3. redni seji delovne skupine za področje zdravstvenega varstva čebel, dne 16. 1. 2014 sprejeti, naslednji sklepi:

1. VF NVI do konca meseca januarja avtonomno pripravi nabor sredstev za zatiranje varoze, ki bodo v prodaji v letu 2014. Pri tem morajo upoštevati, da bo v naboru vsaj eno zdravilo s posamezno substanco, v skladu z Uredbo komisije (EU) 37/2010 (oksalna kislina, timol, amitraz…).

2. VF NVI v marčevski reviji SČ pripravi navodila za vsa zdravila, ki bodo v prodaji v letu 2014. Navodila morajo vsebovati: učinkovitost, vpliv na čebelje pridelke, tehnološka navodila za uporabo v vseh panjskih sistemih, ki jih uporabljamo v Sloveniji (AŽ, LR, Kirarjev panj). Ob tem podajo tudi do sedaj pridobljene izkušnje s temi zdravili ter potrebna zaščitna sredstva za čebelarje. ČZS zagotovi v SČ brezplačen prostor za objavo.

3. VF NVI v marcu in aprilu enakomerno po Sloveniji izvede vsaj 20 posvetovanj, kjer čebelarjem predstavijo navodila iz 2. sklepa. ČZS se zadolži za organizacijo posvetov.

4. Na osnovi obvestila v marčevski reviji SČ, območnih posvetov ter na osnovi posvetovanj z veterinarji, se bo čebelar odločil za nabavo zdravil v letu 2014. Naročilo s plačilom bo izvedeno preko ČD.

5. Naročena zdravila morajo biti pri čebelarjih najkasneje do 1. 7. 2014.

6. Cena zdravil mora biti čim nižja (dobavna cena + režijskih stroški VF NVI). Cena od dobavitelja se javno objavi.

7. Vsa usposabljanja, ki jih izvaja VF NVI morajo biti objavljena v čebelarju ali vsaj na spletni strani ČZS. ČZS zagotovi brezplačno objavo.

8. VF NVI 5. in 6. marca na rednem letnem usposabljanju terenskih svetovalcev izvedejo izobraževanje s področja programa zatiranja varoze v letu 2014

9. Cilj VF NVI in ČZS je, da se čim več čebelarjev odloči za uporabo sonaravnih zdravil.

10. VF NVI mora zagotoviti enotna obvestila za vsa ČD in vse čebelarje v Sloveniji. Določi naj osebo, ki bo odgovorna za vsa objavljena obvestila.

Predstojnik NVI

dr. Tadej Malovrh

Predsednik ČZS

Boštjan Noč

Čelar

Naročanje sredstev za zatiranje varoje v letu 2014

VF NVI in ČZS prosita ČD, da zberejo prednaročila za zdravila za letošnje zdravljenje varoze. Seznam zdravil, ki ga je pripravila strokovna skupina VF NVI, je objavljen na spletni strani ČZS ter v letošnji 3. št. Slovenskega čebelarja, str. 95–97.
Cena zdravil je sestavljena iz t. i. orientacijske cene, pridobljene na podlagi raziskave trga, DDV-ja (22%) in 11,59 % stroškov NVI. Končna cena zdravil, ki jo bo plačal čebelar, lahko nekoliko variira glede na količino, ki bo v okviru javnega naročila naročena pri dobaviteljih.

Preglednica: Okvirne cene zdravil, pridobljene na podlagi raziskave trga v Sloveniji

Zdravilo

Cena zdravil brez DDV in stroškov NVI, če bo naročil za posamezno zdravilo vsaj za 10.000 čebeljih družin *
Cena zdravil brez DDV in stroškov NVI, če bo naročil za posamezno zdravilo vsaj za 50.000 čebeljih družin *
THYMOVAR
2,57
2,08
BIOWAR 500
4,08
2,83
MRAVLJINČNA KISLINA (85-odstotna)
2,58
2,42
MAQS
9,42
8,56
VARIDOL (125 mg/ml)
0,48
0,43
APIGUARD
3,27 (+ 9,5 % DDV)
3,10 (+ 9,5 % DDV)
BAYVAROL
3,9
3,51
APIVAR
3,99
3,78
CHECK MITE
3,48
3,30
PERIZIN
1,43
1,36
MLEČNA KISLINA
Ni podatka
Ni podatka
API-BIOXAL
0,75
0,77
APILIFE VAR
3,36
3,16

*Cene so informativne, pridružujemo si pravico do morebitne napake pri vnosu oziroma preračunu

Čebelarji, ki se do izdaje zdravil še niso udeležili ustreznih usposabljanj o njihovi uporabi, naj se pred odločitvijo o tem posvetujejo s pristojnim območnim veterinarjem. Ob izdaji zdravil čebelarji zaradi svetovanja ne bodo imeli dodatnih stroškov, saj ga bo VF NVI ob tej priložnosti opravil brezplačno.
Da bi javni razpis uspešno izvedli, potrebujemo podatke o količini zdravil do 15. aprila 2014. Distribucija zdravil bo potekala v ČD. V prvih dneh aprila bodo vsi predsedniki ČD na naslove društev po pošti prejeli tudi natančna pisna navodila.

Prof. dr. Tadej Malovrh, predstojnik NVI, in
Boštjan Noč, predsednik ČZS

Čelar

Po vseh zapletih okrog sredstev za zatiranje varoje se bodo sedaj pač čebelarji morali znajti kot bodo vedeli in znali. Obljubljena je bila brezplačna razdelitev Oksalen kisline (OK) za zimsko tretiranje. Vendar bodite pozorni in se na OK le preveč ne zanašajte. kdor bo v zimo šel z varojo zelo obremenjenimi čebelami, čebel z OK ne bo rešil. Jesen je pravi čas, da s čebel sklatite čim več varoj in potem v zimi z OK delo le še dokončate.

Kako pa se boste sedaj v jeseni tega lotili, pa prepuščam vsakemu, da stori kot misli, da je najbolj prav in za čebele najbolj koristno. Velika težava je, da ogromno čebelarjev dela z OK sploh ni veščih in je tako njihovo tretiranje slabo učinkovito. Na ČZS so obljubljali testiranje termosublimatorjev, imenovali celo neko strokovno komisijo in predsednik ČZS Noč se je hvalil, da bodo o svojih ugotovitvah poročali že na celjskem sejmu 2014. Seveda iz vsega tega ni bilo nič in tako sedaj čebelarjem ostajajo na razpolago ostali načini uporabe OK, ki pa so zelo nepriročni in jih veliko čebelarjev sploh ne obvlada. Nekateri pa tudi osnovnih pogojev za učinkovito uporabo OK v svojih čebelnjakih nimajo in potem pač nekaj improvizirajo ter čarajo v upanju, da bo pa mogoče le učinkovito. Ker ni, so panji spomladi prazni.

Ne morem razumeti zakaj se vsi od ČZS pa do NVI delajo kot da velika večina čebelarjev obvlada delo z OK, ko pa je splošno znano, da temu ni tako. Termosublimator bi za mnoge čebelarje lahko bil rešitev, ker je delo z njim relativno enostavno in bi bilo čebelarje rokovanja z njim lahko priučiti. Pa je nekdo to zaustavil in se o tej napravici sploh več nikjer ne govori. Še posebej je to težko razumeti, ker čebelarji, ki te napravice uporabljajo že kar nekaj let, poročajo o uspešnosti in nimajo zimskih izgub. Kdo in zakaj torej to zavira?

Namesto tega sedaj priporočajo posipavanje čebel z mletim sladkorjem, prekinitve zaleganja in podobne čarovnije, ki bi jih morebiti lahko počeli čebelarji z veliko časa in tisti, ki čebelarijo s tam do največ 10 čebeljimi družinami.

Cenjeni kolegi ljubiteljski čebelarji naredite torej tako kot sami veste, da bo učinkovito in pri tem spoštujte splošne evropske usmeritve s področja varne hrane in uporabite sredstva, ki so v EU dovoljena.

Čelar

OKSALNA KISLINA ZA ZIMSKO ZATIRANJE VAROZE BREZPLAČNA ZA VSE!

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je čebelarjem obljubilo tudi brezplačno oksalno kislino ( OK ) za zimsko zatiranje oziroma zdravljenje varoze. V tem trenutku MKO pripravlja pravne podlage, ki bodo omogočile nakup in razdelitev oksalne kisline vsem čebelarjem za vse čebelje družine.
Čebelarji boste o razdeljevanju oksalne kisline obveščeni pravočasno.
********
Na prvi pogled všečen ukrep, ki pa mnogim čebelarjem ne bo veliko pomagal. Vsi tisti, ki preko leta niso imeli na razpolago učinkovitih sredstev za zatiranje varoje ali niso imeli potrebnih znanj in veščin za učinkovito uporabo tistega kar so imeli na razpolago in bodo v zimo zakoračili z močno obremenjenimi čebeljimi družinami z varojo, družin z OK ne bodo rešili.

Že dolgo časa se pristojne opozarja, da več kot polovica čebelarjev ni vešča dela z OK in prav lahko se bo dogodilo, da bodo z napačnim tretiranjem sami uničili čebele in ob tem mnogi še ogrozili svoje zdravje. Nekateri pa bodo brezplačno OK sprejeli in jo potem enostavno zavrgli. Vse to smo v preteklosti že videli in doživeli. Vendar nekateri pristojni na ČZS, NVI in tudi KIS-u še nadalje vztrajno tiščijo glavo v pesek in se delajo kakor, da je vse v redu ter posiljujejo čebelarje z OK, čeprav vedo, da mnogi z njo ne vedo prav in učinkovito ravnati. Vse to pa počnejo izključno zaradi tega, da odvrnejo odgovornost za odmrtja čebeljih družin od sebe in jo naprtijo čebelarjem.

Tudi v tem primeru gre izključno za to. Zaradi njih se je odstopilo od nacionalnega programa zatiranja varoje in so denar preusmerili v korist KIS-a, ker pač fantje iz te institucije vedrijo in oblačijo na ČZS in imajo vse pod kontrolo. Obljubili so testiranje termosublimatorjev s katerimi bi mnogi čebelarji dobili orodje za uporabo OK, pa iz vsega tega potem ni bilo nič. Ker se sedaj že zavedajo, da bi letošnja zima, ki prihaja, zaradi mnogih okoliščin lahko bila usodna za veliko čebeljih družin, so tako ponovno izsilili brezplačno delitev OK in čebelarji naj pač z njo počno kar jih je volja. Pomembno je le to, da sami ponovno ne bodo nič krivi za morebitne katastrofalne posledice njihovih nerazumnih dejanj in neaktivnosti ter neučinkovitosti na področju učinkovitega sistema zatiranja varoje v državi.

Čelar · Objavljeno: 12 Sep 2014 06:35 Naslov sporočila:

S kmetijskega ministrstva sporočajo, da z brezplačnim razdeljevanjem oksalne kisline ( OK ) ne bo nič! Cenjeni čebelarji znajdite se kakor veste in znate. Rešitev kako rešiti sedaj to zadrego poznajo predsednik ČZS ter predstojnika KIS.a ter NVI-a in se za pomoč ter nasvet nujno obrnite nanje Njihove telefonske številke najdete na spletnih straneh navedenih institucij. Dosegljivi so ves čas uradnega delovnega časa.Pohitite, da ne bo prepozno!

Čelar · Objavljeno: 15 Sep 2014 07:16 Naslov sporočila:

OBVESTILO VF NVI

V pozno jesenskem – zimskem času, ko so čebelje družine brez zalege in ko so vse varoje na čebelah, je zatiranje varoze najučinkovitejše. V kolikor so bili v čebeljih družinah v času zaleganja izvedeni vsi ukrepi za zmanjševanje populacije varoj v čebelarstvu, lahko pravočasno zimsko zatiranje varoj ohranja vitalnost in dolgoživost zimskih čebel.

Čebelarje opozarjamo, da naj za zdravljenje čebel uporabljajo v skladu s predpisi le tista zdravila, ki so registrirana ali imajo dovoljenje za promet Republiki Sloveniji. Od zdravil, ki nimajo ustreznih dovoljenj in za njih ni zagotovljena sledljivost v prometu od proizvajalca do uporabnika, lahko pričakujemo pojave resnih neželenih učinkov, ki lahko ogrozijo zdravje čebel, človeka in okolja. Ker sestava takih zdravil ni kontrolirana, lahko pride tudi ob pravilni uporabi do odmrtja čebel, ostankov v čebeljih pridelkih nad dovoljeno mejo, slabšega učinka od pričakovanega in hitrega nastopa rezistence. Zaradi nedovoljene uporabe zdravil lahko pride tudi do zavrnitve povračila škode v primeru naravne nesreče, zastrupitve ali drugih škodnih dogodkov.

Čebelarje, ki še niso prejeli zdravila za zimsko zatiranje varoj, pozivamo, da takoj naročijo zdravilo.

Naročila zdravil za zimsko zatiranje varoj sprejemamo od ponedeljka do petka do 22.9.2014 od 7.00 do 8.00 ure:

NVI enota Kranj, Kranjska c. 16, 4202 Naklo; mag. Mira Jenko Rogelj, dr.vet.med., 041 645 769

NVI enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana, Jana Kapelj, dr.vet.med., 041 650 158

NVI enota Maribor - Ptuj, Šentiljska c. 109, 2000 Maribor, mag. Vida Lešnik, dr.vet.med., 041 645 792

NVI enota Novo mesto, Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto, mag. Martina Žagar, dr.vet.med., 041 740 807; Anita Vraničar Novak, dr.vet.med., 041 649 495

NVI enota Nova Gorica, Pri Hrastu 18, 5000 Nova Gorica, mag. Ivo Planinc, dr.vet.med., 041 740 805

NVI enota Nova Gorica – Sežana, Trg 28. Avgusta 3, 6210 Sežana, Suzana Skerbiš, dr.vet.med., 041 645 763

NVI enota Celje, Trnoveljska c. 1, 3000 Celje, Alenka Jurić,dr.vet.med., 041 900 005

NVI enota Murska Sobota, Noršinska c. 35, 9000 Murska Sobota, mag. Lidija Matavž, dr.vet.med., 031 622 730

V kolikor veterinar VF NVI enote ni dosegljiv, naj čebelar pokliče na številko 041 650 158 ali sporočilo (ime in priimek, naslov, številka SI, število čebeljih družin s pripisom naročilo zdravila-zima 2014/15) pošlje na naslov, ki je objavljen na spletni strani VF NVI:

http://www.vf.uni-lj.si/vf/index.php/si/strokovno-delo/ambulante-in-zdravstveno-varstvo/zdravstveno-varstvo-cebel/663-kontaktzvcebel

Datum: 11.9.2014

Delovna skupina veterinarjev za zdravstveno varstvo čebel VF NVI.[/img]

Čelar · Objavljeno: 25 Dec 2015 17:38 Naslov sporočila:

Zakaj je treba zdraviti čebele

Besedilo: Julijana Bavčar

22. 12. 2015

Po objavi poročila inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o uporabi neregistriranega zdravila za zdravljenje čebel in nasprotujočih si trditev pristojnih inštitucij o varnosti uživanja medu iz čebelnjakov, v katerih je bilo uporabljeno, je zaupanje v slovenski med omajano. Večina pozornosti je namena vrsti in količini kemičnih ostankov v medu, ki naj bi predstavljali nevarnost za človeka, bolj malo pa slišimo o tem, zakaj je čebele sploh treba zdraviti, kakšne možnosti imajo čebelarji za zatiranje čebeljega zajedavca varoje in ali se sploh da izogniti ostankom sintetičnih spojin v medu.

O praktični plati zatiranja čebeljih zajedalcev smo se pred časom dvakrat pogovarjali z Borutom Preinfalkom, upokojenim veterinarjem, ki je svojo poklicno pot posvetil čebelam, nazadnje kot specialist za njihovo zdravstveno varstvo na Nacionalnem veterinarskem inštitutu. Razložil nam je, da predstavljajo zajedalske pršice varoje, ki so se zaradi trgovanja s čebelami pred desetletji iz Indonezije razširile po svetu, k nam pa so prišle leta 1978, za zdravje čebel iz leta v leto hujši problem in da je prag, ki zahteva zatiranje z zdravili, čedalje nižji. To je pripisati naraščanju stresnih dejavnikov, ki so jim izpostavljene čebele (pretiranemu odvzem medu, pomanjkanju ustrezne paše, prevažanju, preprečevanju rojenja, pesticidom itd.). Po njegovih besedah čebelarskim strokovnjakom doslej še ni uspelo odkriti dovolj učinkovitega sredstva proti temu zajedavcu, zato je zelo pomembna kombinacija zdravil in čebelarskih ukrepov.

Alternativa sintetičnim akaricidom naravne kisline in eterična olja

Pri zdravilih – ker gre za sredstva proti pršicam, jim pravimo akaricidi – imajo čebelarji na izbiro sintetične akaricide (v Sloveniji so registrirane učinkovine amitraz, kumafos, flumetrin in tau-fluvilinat) ali naravne spojine. V drugi skupini so snovi, ki jih najdemo v naravi: organske kisline, ki jih vsebuje tudi med (oksalna, mravljična in mlečna kislina) in eterična olja (timol – olje materine dušice, evkaliptovo olje itd.). Ekološko čebelarjenje dopušča uporabo organskih kislin in rastlinskih eteričnih olj. Za vse postopke je odločilno ukrepanje ob točno določenem času, ob uporabi sintetičnih akaricidov se lahko pri varojah pojavi rezistenca nanje.

Izkušnje s čebelarji je Borut Preinfalk povzel tudi na predavanju na Dnevih čebelarstva ApiSlovenija 2013 v Celju (dostopni v zborniku). Po njegovih besedah je možnost preživetja čebel pri sintetičnih zdravilih večja, način uporabe je preprostejši kot pri uporabi organskih kislin, njihova velika slabost pa je, da puščajo ostanke v vosku in medu. Po drugi strani je uporaba organskih kislin za čebelarja zahtevnejša, če se ne drži navodil, so čebele bolj izpostavljene tveganju za izgube, ne puščajo pa ostankov v medu oz. gre za snovi, ki so v njem naravno prisotne. Veliko večje možnosti za uspešen boj z zajedalskimi pršicami imajo čebelarji, ki poleg naravnih zdravil uporabljajo ukrepe, s katerimi preprečujejo razmnoževanje varoj. Gre za tisto plat čebelarjevega dela, ki čebeljim družinam omogoča čim bolj naraven življenjski krog. Po Preifalkovih izkušnjah pa žal večina slovenskih čebelarjev, predvsem manjših, varojo še vedno zatira z akaricidi in ne s sonaravnimi metodami.

Nepredvidljiv koktajl akaricidov

Borut Preinfalk je za Delo in dom komentiral tudi nelegalen pripravek za zatiranje varoje podjetja APIS M&D z Vrhnike oz. t. i. Debevčeve palčke. "Problematične so predvsem zaradi tega, ker je zmešal več sintetičnih akaricidov skupaj. Ta koktajl pa je zaradi možnega sinergizma med različnimi učinkovinami nepredvidljiv in verjetno so tudi ostanki v medu, vosku, pa tudi propolisu drugačni kot pri posamezni uporabi akaricidov. Registrirani preparati vsebujejo praviloma samo eno učinkovino. Nelegalni pripravek je problematičen tudi zaradi nekontroliranega nanosa učinkovin na posamezno 'ploščico', tako da so vsebovale različno količino učinkovine Ker je zaradi zanesljivosti učinka verjetno uporabljal doze, ki so večkrat presegale potrebno količino za želeni učinek na varojo, so seveda tudi ostanki v medu ali vosku toliko večji. Tovarniško pripravljena zdravila morajo na vsakem nosilcu vsebovati enako dozo učinkovine."

Čelar · Objavljeno: 10 Jul 2018 02:53 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Zdravila za zatiranje varoj
09.07.2018

Za zatiranje varoj pri čebeljih družinah uporabljamo različna zdravila, ki se razlikujejo med seboj po načinu aplikacije in načinu delovanja, učinkovitosti in puščanju ostankov zdravil v satju in čebeljih pridelkih. Zdravila, ki se uporabljajo pri čebelah, morajo vsebovati aktivne učinkovine, ki so dovoljene v Evropski uniji in morajo imeti dovoljenje za uporabo v Republiki Sloveniji. To so:

Formivar, MAQS, Thymovar, Api LifeVar, Varromed, Bayvarol, Polyvar, CheckMite, Varidol, Oxuvar in Api Bioxal.

Zdravila lahko kupite v veterinarskih ambulantah. Spisek ambulant, kjer prodajajo zdravila za varozo je skupaj z njihovimi povezavami na kontaktne podatke dostopen na spletnih straneh ČZS in sicer na povezavi VETERINARSKE AMBULANTE

Pred zdravljenjem morajo biti čebele v dobrem stanju, imeti morajo dovolj hrane in vode, zdravil ne vstavljajte sredi največje dnevne vročine ali na deževen dan, ko so vse čebele v panju. Prav tako ne ponavljajte zdravljenja , če ni potrebno. Zdravila se uporabljajo v skladu z navodili proizvajalca in lečečega veterinarja.

Vsako zdravljenje je potrebno zabeležiti v Čebelarski dnevnik veterinarskih posegov s sledečimi podatki:

1. datum dajanja zdravila, posega
2. številko čebelnjaka, v katerem se je opravil poseg
3. število čebeljih družin:
4. ime danega zdravila:
5. način dajanja zdravila:
6. odmerek zdravila, ki ga je dal v panj:
7. karenca (od-do vključno):
8. ime priimek in podpis osebe, ki daje zdravilo:
9. dnevnik posegov, dokazila o nakupu, posedovanju in dajanju zdravil, skupaj z navodilom veterinarja, mora čebelar hraniti najmanj 5 let po zadnjem posegu.

Čebelarji moramo za zatiranje varoj uporabljati samo registrirana zdravila !!!

Uporaba preparatov za zdravljenje, ki niso izdelani na način, ki bi zagotavljal njihovo ustreznost oz. je vsebina aktivnih kot tudi pomožnih učinkovin neznana, lahko predstavlja potencialno tveganje za potrošnika s stališča zauživanja medu čebel, ki so bila zdravljenja s tovrstnimi preparati.
Za uspešno zatiranje varoj naj se čebelarji posvetujejo z veterinarji NVI. Njihove kontakte imate na razpolago na povezavi:http://www.czs.si/content/D8

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli