Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




moč pikov

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 02 Mar 2015 20:00    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

ČEBELJI STRUP IN PIK ČEBELE



Dobrodejni piki

Čebelji strup nastaja v strupni žlezi pod črevesjem, ki se razširja v strupni mešiček, v katerem se nabira strup.

Čebelji strup je prozorna gosta tekočina značilnega vonja ter ostrega in grenkega okusa. Čebela pri piku izloči približno desetinko miligrama. Ta neznatna količina ni le učinkovito obrambno sredstvo proti drugim žćuželkam, temveč povzroči, - če je bil pik namenjen človeku ostro bolečino, ki traja eno ali več minut, sledijo pa ji oteklina in reakcije, ki so zelo različne in odvisne predvsem od števila pikov, starosti čebele, mesta pika in individualne občutljivosti organizma. Čebelji pik ponavadi vzdraži živčne končiče in poveča prepustnost kapilar, zaradi česar nastane endem in oteklina, ki po približno po 48 urah sama izgine.

Pri nekaterih ljudeh pa sproži čebelji pik alergično reakcijo: mesto pika in vsa okolica močno otečeta, sluznice se vnamejo in močno nabreknejo, včasih se pojavijo krči in pljučni endem. V izjemnih primerih preobčutljivosti lahko nastopi anafilaktični šok, ki mu sledita koma in smrt.

Takšni pojavi nas seveda ne smejo prestrašiti. Nevarnost, da je človek tako močno preobčutljiv za čebelji pik ni prav nič večja od možnosti za tolikšno alergijo na antibiotike.

Vsi piki niso enako boleči. Stare čebele so bolj napadalne, komaj izležene in nekaj dni stare čebele pa so še popolnoma nebogljene. Prav tako so tudi spomladanski piki v obdobju cvetenja, bolj boleči kot piki na začetku ali koncu sezone. Nekateri predeli na koži so bolj občutljivi in prej otečejo, zlasti predeli okoli oči in na ustnicah. Na splošno je najbolj nevarno, če čebela piči v ustno votlino, v koren jezika. To se dogaja, kadar nekdo ugrizne v sadež (fige) ali v medeno satovje ( pri točenju), ne da bi prej preveril ali je tam čebela. V takšnem primeru lahko močna oteklina brez hitre zdravniške pomoči povzroči zaporo sapnika ali celo zadušitev.

Zdravilne lastnosti: Od vseh izdelkov čebeljega panja je čebelji strup zagotovo najmanj raziskan in preizkušen. Največ raziskav in poizkusov je bilo narejenih v vzhodnoevropskih deželah, predvsem v nekdanji sovjetski zvezi. Ugotovljeno je, da čebelji strup deluje na krvni obtok, na prebavne organe ter na dihala in živčevje. Uspešno ga uporabljajo predvsem pri zdravljenju različnih oblik revmatizma, artroze, artritisa in protina. Dobro se obnese tudi pri srčnem infarktu. Strokovnjaki pripisujejo v tem primeru pozitivne rezultate dejstvu, da strup širi žile in redči kri. V zadnjem času ga uporabljajo tudi pri zdravljenju hematomov, nevralgij, išiasa, alergij in senenega nahoda s piki, injekcijami ali mazili.
*************


PRVA POMOČ
vedno imeti pri sebi zdravila za
samopomoč.


Če ostane na mestu pika želo, ga je treba pazljivo odstraniti s
konico nohtov.

Pri lokalni reakciji zadostuje hladen obkladek na mestu pika.
Pri sistemski reakciji 1. in 2. stopnje zadošča antihistaminik v obliki
tablete, pri 3. in 4. stopnji pa mora bolnik takoj použiti antihistaminik
in kortikosteroid v obliki tablet. Čim prej mu je treba vbrizgati
v mišico adrenalin s pomočjo samoinjektorja, ki ga mora imeti vsaka
oseba, ki je že doživela sistemsko alergijsko reakcijo, vedno pri sebi,
skupaj z ostalimi zdravili za samopomoč.
Bolnika je treba položiti na tla in mu dvigniti noge, če je nezavesten,
se ga položi v polstranski položaj.
Takoj je treba poklicati nujno zdravniško pomoč.

Prim. Marijana Kuhar, dr. med.,
spec. pediatrije s posebnimi znanji iz
alergologije

ALERGIJSKE REAKCIJE PO PIKIH KOŽOKRILCEV

Pojavijo se pri 1 do 3 odstotkih ljudi po pikih čebel, os, sršenov in čmrljev.
Lahko ogrožajo življenje. Pojavijo se v 10 do 20 minutah po piku.
Ljudje morajo poznati znake alergijske reakcije. Bolniki morajo biti naučeni samozdravljenja.

VRSTE ALERGIJSKIH REAKCIJ

Lokalne reakcije:
na mestu pika se pojavi bolečina, srbenje, rdečina, oteklina, oteklina manjša od 5 cm nastane običajno zaradi učinkov samega strupa, oteklina večja od 5 cm je lahko posledica alergijske reakcije, lokalne reakcije so običajno nenevarne, nevarne so le pri pikih v ustni votlini ali v področju vratu,
pojavijo se nekaj minut po piku in trajajo do tri dni.

Sistemske reakcije:

so oddaljene od mesta pika, pri večjem številu pikov istočasno nastanejo lahko zaradi delovanja strupa, večina sistemskih reakcij je alergijskih,
pojavijo se nekaj minut po piku in se hitro razvijajo, potrebujejo takojšnje zdravljenje.

KAJ SO ALERGIJSKE REAKCIJE

Proti določenim snovem iz okolja se v telesu tvorijo IgE-protitelesa.
Vežejo se na celice pitanke v koži in sluznicah. Pri vezavi alergen – specifično IgE-protitelo pitanke razpadejo. Sprostijo se snovi, ki povzročajo alergijske reakcije. Pri alergijskih reakcijah po pikih so alergeni posamezne sestavine strupov kožokrilcev.

ZNAKI SISTEMSKE ALERGIJSKE REAKCIJE

Razvrščene so v 4 stopnje:
1.stopnja: generalizirana urtikarija, srbenje, bolečina, občutek neugodja;
2.stopnja: angioedem, stiskanje v prsih, navzeja, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu;
3.stopnja: težko dihanje, dušenje, utrujenost, zmedenost, občutek grozeče nevarnosti;
4.stopnja: padec krvnega pritiska, izguba zavesti, inkontinenca, cianoza.

Za osebe, ki so imele po piku sistemsko alergijsko reakcijo, obstaja
30-odstotna verjetnost, da bodo imele podobno reakcijo tudi ob
naslednjem piku iste vrste kožokrilca.

KAKO PREPOZNAMO POVZROČITELJA PIKA

Po izgledu. Čebele pikajo spomladi in v zgodnjem poletju na travnikih, cvetočih sadovnjakih, v bližini cvetlic. Na mestu pika ostane želo,
čebela pa umre.
Ose pikajo pozno poleti in jeseni v sadovnjakih, v bližini zrelega sadja
in sladkih, dišečih pijač. Na mestu pika ne ostane želo. Zato ista osa lahko piči večkrat.
Sršeni in čmrlji pikajo večinoma v bližini gnezd.

Sistemske reakcije se najpogosteje pojavljajo po pikih čebel, nato po
pikih os, redkeje po pikih sršenov in izjemoma po pikih čmrljev.

VRSTE STRUPOV

Podoben strup imajo čebele in čmrlji, prav tako pa ose in sršeni.
Osebe, ki so alergične na čebelji strup, lahko dobijo alergijsko reakcijo
tudi po piku čmrlja.
Osebe, ki so alergične na osji strup, lahko dobijo alergijsko reakcijo
tudi po piku sršena.

DIAGNOSTIKA

kožni testi s strupi kožokrilcev, določanje specifičnih IgE-protiteles za strupe kožokrilcev.

PRIPOROČILA ZA IZOGIBANJE PIKOV

- izogibajte se mest, kjer se zadržujejo kožokrilci,
- koža naj ne bo odišavljena in znojna,
- oblačila naj bodo brez cvetličnih vzorcev in neodišavljena,
- obuvala naj bodo primerno zaprta,
- pločevinke in steklenice s pijačami naj bodo zaprte,
- prepovedano je drezanje v gnezda.


Nazadnje urejal/a Čelar 02 Mar 2015 20:27; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 02 Mar 2015 20:05    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pik čebele ali ose



S prihodom toplih in sončnih dni, polnih omamno dišečega cvetja in pozneje sadja, se prikažejo tudi pridne čebele in poleg njih še ose, sršeni in čmrlji.

Občutljivost posameznikov na pike čebel in os je ocenjena na 1 do 5 % populacije. Alergične reakcije zaradi pikov sršenov, čmrljev, komarjev in obadov se pojavijo mnogo redkeje.
Predvsem v sončnem poznem poletju so čebele in ose, sicer zelo miroljubna bitja, še posebej aktivne. V tem času moramo toliko bolj paziti na svoje gibanje in obnašanje v naravi.

Piki čebel in os

Nekaj napotkov za vsakdanjik alergikov na pike teh žuželk:

- Na prostem uživajte le izjemoma, in takrat previdno, v sladkih jedeh, sladkih pijačah, pivu in mesnih jedeh (ne le mi, tudi ose imajo nadvse rade šunko).
- Previdno obirajte sadje in cvetje. Predvsem prezrelo sadje rade obletavajo ose.
- Bodite previdni pri vkuhavanju marmelade in kuhanju sokov.
- Ne zadržujte se v bližini košev za smeti.
- Ne hodite bosi na področju, kjer lahko pohodite žuželke, na katere ste alergični.
- Izogibajte se izrazitim vonjem kot so odišavljena mila, intenzivni parfumi, odišavljene kreme za sončenje, spreji za lase, močno potenje,… Ti vonji vznemirijo predvsem čebele.
- Preprečite prisotnost žuželk v stanovanju.
- V njihovi bližini ne delajte nenadnih in agresivnih gibov. Če se slučajno usedejo na vas, mirujte in jih previdno otresite.

Čebelji strup je najbolje raziskan živalski strup. Sestavljajo ga encimi (fosfolipaza A2, hialuronidaza,…) in biološko aktivni peptidi, ki sproščajo za simptome alergije značilen histamin iz naših mastocitov ter povzročajo bolečino.
Alergiki se ob prvem piku senzibilizirajo in pri naslednjem piku pride glede na stopnjo alergije do manj ali bolj ogrožujočih pojavov.
Bolečina, rdečina in otečen predel pika so normalni vnetni proces, katerega izkazuje vsak zdrav organizem.

Kaj lahko storimo sami?
Najprej odstranimo želo in opikano mesto hladimo z obkladki. Zatem ta predel namažemo s protivnetno delujočo kremo ali gelom.

Kdaj moramo k zdravniku?
Vzrok iskanja pomoči pri zdravniku pa so naslednji pojavi:

vrtoglavica,
motnje požiranja,
pomanjkanje sape,
slabost,
črevesne motnje,
povečan pulz,
srbež in rdečina po celem telesu,
otekline, zamašen nos in solzenje oči.

Večina pacientov, alergičnih na pike žuželk ima že navodila in zdravila za samopomoč.

V primeru, ko pride prvič do znakov, pri katerih je potrebna zdravniška pomoč, takoj pokličemo zdravnika oz. odpeljemo pacienta do najbližje zdravniške ordinacije. Med tem odstranimo želo. Najprimernejša je tudi takojšnja aplikacija (po možnosti tekočega) antihistaminika (zdravila, ki preprečuje sproščanje histamina), ki je ponavadi v domači lekarni in hlajenje opikanega predela.
Avtor: Edith Jošar, mag.farm., spec.
**************

Prva pomoč pri pikih žuželk

Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., Mariborske lekarne, Lekarna Qlandia

Prihajajo topli pomladni dnevi. Narava nas vabi h gibanju na svežem zraku, posedanju na terasah … Vonjamo svežino dreves in cvetja, poslušamo ptičje petje. Uživanje v lepoti narave pa nam lahko zagrenijo žuželke, ki so se v teh pomladnih dneh že prebudile. Komarji, čebele, ose, mušice, obadi, mravlje so lahko prava nadloga, ki zmoti naše veselje v naravi. Žuželke predstavljajo tri četrtine živalskega sveta in štejejo 5 do 10 milijonov vrst.

Kako nevarne so žuželke v našem okolju?

V našem okolju žuželke predstavljajo predvsem neprijetno nadlogo. Na mestu pika se običajno pojavi srbečica, rdečica in oteklina. Navadni komarji niso prenašalci bolezni, vendar zadnjih nekaj let na obalno- kraškem območju opažajo pojav tigrastih komarjev (Aedes albopictus). Ti komarji so lahko prenašalci več vrst virusov – najbolj znan je pojav vročice denga.
Čebele, ose in sršeni nas pičijo predvsem v samoobrambi, zato se jim izogibajmo, če je le možno. Piki niso nevarni, razen za ljudi, ki so na pike alergični.

Kakšni so alergijski pojavi po piku žuželk?

Komarji, čebele, ose, mušice, obadi, mravlje so lahko prava nadloga, ki zmoti naše veselje v naravi. Ko pakiramo prtljago za taborjenje, torej ne pozabimo na dolge hlače ter sredstva, ki nas bodo zaščitila pred zoprnimi žuželkami in ublažila posledice njihovih pikov.

Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo na lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure.

Vsaka reakcija na mestu pika ni alergija. V večini primerov so bolečina, srbečica in rdečica posledica vbrizganega strupa žuželke, ki vsebuje snovi, imenovane biogeni amini, in beljakovine.

Kako ravnati ob piku?

V primeru pikov ali ugrizov žuželk poskrbimo, da zapustimo mesto, kjer se nahajajo žuželke, da preprečimo ponovne pike. Če je v koži ostalo želo, ga odstranimo. Prizadeti del speremo pod tekočo vodo z milom, osušimo in ohladimo z ledom, ki ga nikoli ne damo neposredno na kožo. Nato lahko nanesemo gel z antihistaminikom ali kak drug gel za oskrbo kože po pikih, ki vam ga bodo svetovali v lekarni. V primeru blage alergijske reakcije vzamemo sistemski antihistaminik, ki je na voljo brez recepta v lekarni.

Kdaj k zdravniku?

V večini primerov težave rešimo sami ali ob pomoči farmacevta. Naslednja stanja pa zahtevajo obisk zdravnika:
- Če vas piči ali ugrizne več žuželk hkrati. Številni piki so lahko nevarni, tudi če nimate alergijske reakcije.
- Če se na mestu pika pojavijo mehurji ali obsežnejše vnetje.
- Če se pojavijo težave z dihanjem, vročina, huda bolečina, oteklina, ki se širi.
- Če se pojavi otekanje ustnic in težko požiranje.

Prva pomoč ob pojavu hude alergije na pik čebele ali ose

Ljudje, ki imajo znano alergijo na pike žuželk, so o svoji težavi poučeni in morajo s seboj nositi set za samopomoč (adrenalin v obliki avtoinjektorja, dve tableti antihistaminika in dve tableti kortikosteroida). V primeru, da se kljub temu pojavijo težave z dihanjem, požiranjem in otekanjem, v najkrajšem času poiščemo nujno medicinsko pomoč. V takih primerih pokličemo številko 112. Preverimo, ali ima prizadeti s seboj set za samopomoč. Injektor zapičimo v stegno, zadržimo nekaj sekund, nato na mestu aplikacije masiramo še 10 sekund, da pospešimo absorpcijo adrenalina. Po injekciji naj prizadeti zaužije še tablete antihistaminika, razen če ob požiranju obstaja nevarnost zadušitve. Prizadetega položimo na hrbet, položaj nog mora biti višji od položaja glave. Razrahljajmo oblačila, prizadetega pokrijemo in mu ne dajemo ničesar za piti ali jesti. Če se pojavi bruhanje, prizadetega obrnemo v stabilen bočni položaj, da preprečimo zadušitev. V primeru, da prenehajo znaki življenja, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

Kaj pa preventiva?

Bolniki, ki so preobčutljivi na strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika.
Poletne piknike in prijetna kosila v naravi rade obiščejo tudi čebele in ose, ki se jim skoraj ne moremo izogniti. Bodimo skrajno pazljivi! Pri roki naj bodo tekoča voda, led in gel z antihistaminikom. V primeru blage alergijske reakcije vzamemo sistemski antihistaminik, ki je na voljo brez recepta v lekarni.

Take situacije so: nabiranje cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je treba obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi na strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč.

Za zaščito pred komarji lahko uporabimo različne repelente. V domačem okolju lahko posežemo po okolju in koži prijaznih naravnih repelentih.

Kako ravnamo na potovanju?

Ko se odpravljamo na potovanja v bližnje ali daljne kraje, preverimo, ali obstaja možnost pikov žuželk, ki lahko prenašajo nevarne bolezni. Informacije lahko pridobimo na področnih zavodih za zdravstveno varstvo, kjer svetujejo tudi glede preventivnega cepljenja, in na svetovnem spletu na straneh za popotnike. Priporočljiva je uporaba repelentov, ki vsebujejo 30 % deet – večje koncentracije niso učinkovitejše, lahko pa povzročajo draženje kože. Bivalne prostore in ležišča zaščitimo z mrežo proti komarjem.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow