Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




FENOMEN IZGINJANJA ČEBEL V SVETU IN ISKANJA VZROKOV

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Zdravstveno varstvo čebel
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 02 Jun 2010 06:09    Naslov sporočila: FENOMEN IZGINJANJA ČEBEL V SVETU IN ISKANJA VZROKOV Odgovori s citatom

Vijesti.net, Hrvaška
02.06.2010

Indijski znanstvenici potvrdili sumnju: Mobilni telefoni ubijaju pčele

DILJEM svijeta u posljednjih nekoliko godina alarmantno se smanjio broj pčela i dosad se nije znalo što je tome uzrok. Iako u pčela nije pronađena nikakva bolest, njihov broj dramatično opada. Dosad su među moguće uzroke navodili nepoznate viruse, pesticide, genetski inženjering sjemena i klimatske promjene, ali ni za što nisu pronađeni dokazi.

Nestanak velikog broja pčela počeo se primjećivati kroz opadanje zaliha voća i povrća za čije su oprašivanje najzaslužnije upravo pčele, prenosi Telegraph.

Znanstvenici sa Sveučilišta Punjab u Indiji napravili su pokus u koji su uključili dvije košnice pčela. U jednu košnicu su stavili mobilni telefon na kojem su dvaput dnevno simulirali poziv u trajanju od 15 minuta. U drugu košnicu su stavili imitaciju mobilnoga telefona koji nije davao nikakav signal.

Nakon tri mjeseca znanstvenici su otkrili da se broj pčela u košnici s aktivnim mobilnim telefonom znatno smanjio. Pčele izložene zračenju mobilnog telefona su se neobično ponašale, izlegle su znatno manje jajašaca i nisu proizvele med.

Ovim pokusom su znanstvenici u Punjabu potvrdili više godina spominjanu mogućnost da su mobilni telefoni krivci za tako rapidno izumiranje pčela na svijetu.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 02 Jun 2010 10:09    Naslov sporočila: RTV SLO Odgovori s citatom

Evropske čebele izginjajo zaradi parazita

Prizadete tudi čebele v Sloveniji ( kdo in kdaj je to ugotovil in kje objavil ? )
18. julij 2007 ob 20:54

Madrid - MMC RTV SLO/Reuters

V zadnjem času se Evropa ukvarja z množičnim izginjanjem čebel, glavni krivec pa bi lahko bil parazit, ki je običajen za azijske čebele.

Parazit Nosema ceranae so odkrili v Španiji, ki ima kar četrtino evropske čebelje populacije, v Sloveniji in drugih vzhodnoevropskih državah. V Evropo je parazit z leti prišel iz Azije, kjer so čebele proti njemu odporne, razširil pa se je tudi že v Severno in Južno Ameriko.

Španski znanstvenik Mariano Higes pojav izginjanja čebel spremlja že več let, skupaj s kolegi pa so analizirali več tisoč vzrocev iz prizadetih panjev v različnih državah. Leta 2000, ko se je lotil raziskav, je najprej pomislil, da so za smrt čebel krivi pesticidi, a je to možnost kmalu izključil, saj so bili pesticidi le v majhnem številu vzorcev, čebele pa so poginjale tudi zunaj kmetijskih območij.

Nato so izključili možnost, da je za pogin čebel kriva pršica, ki je vidna s prostim očesom, saj te v večini panjev niso našli. Dolgo časa so bili pozneje prepričani, da je krivec parazit Nosema apis, ki živi ob vlažnem vremenu. Spore so bile namreč vidne, vendar so čebele poginjale tudi v suhem vremenu, pa še simptomi so bili drugačni.

Pogin v nekaj dneh
Nazadnje se je Higes odločil, da bo analiziral DNK parazita, in takrat je prišlo na dan, da gre za azijsko vrsto Nosema ceranae. Medtem ko so azijske čebele proti njemu odporne, lahko v idealnih razmerah evropske čebele umrejo v nekaj dneh. "Nosema ceranae je veliko bolj nevarna in živi v vročini in mrazu. Panj je lahko okužen v dveh mesecih in v šestih do 18 mesecih lahko izgine cela kolonija," zatrjuje Higes. Sam je prepričan, da je s parazitom okuženih kar 50 odstotkov panjev v Španiji.

Pri vsem tem je dobra novica to, da je iztrebljanje parazita poceni in učinkovito, saj znaša po en evro na panj dvakrat na leto.

C. R.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 02 Jun 2010 10:13    Naslov sporočila: NEVLADNA.ORG Odgovori s citatom

Čebele in metulji izginjajo predvsem zaradi kmetijstva

Najnovejša estonska raziskava (Kuldna, P., Peterson, K. Poltimäe, H. & Luig, J.; 2009; An application of DPSIR framework to identify issues of pollinator loss. Ecological Economics) ugotavlja, da sta raba tal in uporaba kemikalij glavna razloga za izginjanje čebel in metuljev.

Izguba čebel in metuljev ni le udarec za biodiverziteto, temveč tudi za kmetijstvo. Kar 84 odstotkov rastlinskih vrst, ki jih gojimo v Evropi, je namreč vsaj delno odvisnih od opraševanja, ki ga med drugim opravijo metulji in čebele. Avtorji raziskave zato pozivajo Evropsko unijo, naj ukrepa, tudi s pomočjo instrumentov skupne kmetijske politike (CAP).

Študija, ki jo je podprla EU prek projekta ALARM, je pokazala, da na izginjanje insektov opraševalcev vpliva pet dejavnikov: raba tal, kmetijske kemikalije, paraziti in bolezni, podnebne spremembe in tekmovanje med vrstami (oziroma uvajanje gensko spremenjenih organizmov).

Največji negativni vpliv ima raba tal: intenzivno kmetijstvo, čezmerna paša in drobljenje zemljišč. Zelo velik negativni vpliv imata tudi uporaba kemikalij in sajenje GSO. Vsi ti dejavniki najbolj vplivajo na čebele, medtem ko so je pri metuljih za najbolj pogubnega izkazal vpliv podnebnih sprememb.

Avtorji študije poudarjajo, da je za ohranitev čebeljih in metuljih vrst nujno ohraniti in vnovič vzpostaviti "prvobitne", naravne travnike in pašnike z obilico cvetočih rastlin. Bistveno bi morali zmanjšati rabo kemikalij in ohraniti raznolikost krajin. Nujno je tudi sodelovanje na lokalni, nacionalni in evropski ravni, še opozarjajo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 18 Feb 2011 11:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

KDOR UBIJA ČEBELE, JE MORILEC LJUDI!

Dandanes umirajo čebele, jutri bodo umirali ljudje! Zgrozimo se, tudi če na pomore čebel gledamo z egoističnega, antropocentričnega pogleda na svet. Vendar je nujen širši pogled, moramo ga razširiti, da oživimo svoja otopela čustva, morda v spomin na čebelico Majo, ki umira pred našimi očmi, morda v opomin, da bodo umirale tudi deklice Maje, če bomo ostali brezbrižni.

Zdaj umirajo čebele, človekove sopotnice, čudovita bitja, ki nam dajejo nekaj najdragocenejših daril narave in omogočajo naše preživetje. Kdor ubija čebele, je morilec ljudi!

Umiranje čebel lahko omili le eno: uporaba previdnostnega načela in takojšnja prepoved vseh strupov, ki ogrožajo čebele. Tukaj ne gre več za strokovno, temveč predvsem za modro politično odločitev. Vsi vemo, da čebele umirajo, hkrati pa smo priče, kako metodološki racionalizem prehaja v popoln iracionalizem, v bedarijo. Priče smo konfliktu med resnico in metodo, v tem konfliktu pa zagovorniki »znanstvene metode« kot sredstvo za dosego svojega cilja uporabljajo laž in jo prodajajo kot »strokovno mnenje«. To je čisti sofizem, izjemno nevarna družbena praksa.

Zaščita življenja bi morala biti najvišji cilj civilizacije. Vsako živo bitje je del tkanja življenja, ki je z evolucijo nastajalo na milijone let. Igrati se z naravo je tvegano početje, saj že stara slovenska modrost govori, da »Bog vedno odpusti, človek včasih, narava pa nikoli«. Vendar smo kljub tej modrosti privolili v kemično vojno proti naravi. Spopad, ki ga je izzval človek, je vse bolj nasilen in vse bolj dramatičen. Kolikor večje je nasilje, s katerim posegamo v naravni red stvari, toliko silnejši, toliko bolj nepredvidljivi in toliko bolj neobvladljivi so odgovori narave.

S kaotičnim redom narave igramo rusko ruleto in se niti ne zavedamo, kakšne posledice nas čakajo. Jasno je le to, da bodo neobvladljive in za človeka katastrofalne.
Pred našimi očmi umirajo čebele v Sloveniji, milijoni in milijarde čebel umira po vsem svetu, toda človeška brezbrižnost in neumnost nimata meja. Umirajoče čebele nam govorijo, kaj nas čaka: »Ali ni škoda človeka, lahko bi bolje uporabljal svojo pamet.«

Anton Komat, svobodni raziskovalec in pisatelj
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 07 Avg 2011 16:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Množičen Pogin Čebel Zdaj že Globalen Trdi OZN
Objavil/a je TheInfoWarrior,


Albert Einstein: »Če čebele izginejo iz obličja zemlje, bi človek imel le še štiri leta življenja. Nobenih čebel, nobene oprašitve,.. ..nobenih ljudi.«
Že več desetletij, sindrom propadanja čebeljih družin (CCD) – skrivnostna motnja pri kateri celotne čebelje kolonije pomro, brez očitnega razloga – se dogaja po vsej Evropi in Ameriki. A znanstveniki pri OZN trdijo, da je pojav sedaj že globalna kriza, ta prizadene čebele na Kitajskem, Japonskem, v Afriki, in drugje.

Poročilo, ki ga je izdal UNEP, razloži, kar mnogi »bralci« že vedo – predvsem da brez čebel, ne bo nobene hrane. Čebele so v naravi primarni vir opraševanja in več kot 70 odstotkov svetovne zaloge hrane je odvisnih od čebel.

»Ljudje so si ustvarili iluzijo, da imajo v 21. stoletju tehnološko zmožnost, biti neodvisni od narave,« pravi Achim Steiner, podsekretar pri OZN in UNEP izvršni direktor. »Čebele poudarijo realnost da smo nič manj, kot odvisni od storitev narave,..«

Ena od »tehnoloških zmožnosti« je sramotna, neodgovorna uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO). GSO se zelo zanaša na uporabo toksičnih pesticidov in herbicidov, in mnoge nove študije krivijo uporabo le-teh za smrt čebel.

Januarja je pricurljani dokument razkril, da je EPA (Ameriška okoljevarstvena agencija), dejansko zavedajoč se posledic, odobrila uporabo pesticida, ki ubija čebele znan kot clothianidin. Ta Bayerjeva CropScinece kemikalija je bila identificirana kot primarni pobudnik CCD, a je še vedno v prosti uporabi na trgu od leta 1993, ko ga je EPA prvič odobrila.

Pesticidov se ne uporablja le za GSO. Celotna kmetijsko-pridelovalna industrija, ki dominira je zelo odvisna od uporabe strupenih pesticidov vseh sort, in poročila trdijo da zdaj onesnažujejo že več kot 90 odstotkov rek.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 09 Apr 2012 14:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Novice » Znanost in tehnologija » Čebelomor:

Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindromom kolapsa čebeljih kolonij
Čebelomor: Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindromom kolapsa čebeljih kolonij

Slashdot - Slashdot poroča, da so na Harvard School of Public Health uspeli reproducirati sindrom kolapsa čebelje kolonije v kontroliranih pogojih. Ta pereča bolezen, znana tudi iz naših krajev, se je prvič pojavila leta 2006. Zaradi nenavadnih simptomov, kjer se prizadete čebele s poletov niso vračale v domač panj in ker očitnega krivca ni bilo, je bilo preiskovanje te bolezni otežkočeno.

Raziskovalci s Harvarda so preverjali hipotezo, da sindrom kolapsa čebelje kolonije povzročajo pesticidi iz skupine neonikotinoidov, ki lahko do čebel pridejo prek dveh poti, bodisi preko nabranega cvetnega prahu bodisi preko hranil, s katerimi čebelarji hranijo čebele. V času 23 tednov so tako opazovali po 5 čebeljih panjev na štirih različnih lokacijah, od katerih so po 4 panje hranili s sladili z dodanim pesticidom imidaklopridom. Po 12 tednih so bile žive še vse čebele, po 23 tednih oz. pol leta pa se je v 15 od 16 panjev, ki so jim dodajali pesticid, pojavil kolaps kolonije. V 4 panjih, ki jim niso dodajali pesticida, so razmere ostale normalne. Velja omeniti tudi, da so za pojav sindroma kolapsa kolonije v pol leta zadostovale že zelo majhne koncentracije pesticida, zgolj 20 delcev na milijardo.

Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Veliki Britaniji, kjer so poskus delali na čmrljih in ugotovili, da so bili panji, hranjeni z imidaklopridom, za desetino manjši, v takih panjih pa je bilo matic manj kot petino običajnega števila. Matice so za čebelji zarod bistvenega pomena, saj omogočajo nadaljevanje roda. Tretja raziskava, tokrat francoska, je raziskovala kako neonikotinoidni pesticidi vplivajo na sposobnost čebel, da najdejo pot domov. S pomočjo miniaturnih RFID čipov so spremljali kako na to vplivajo doze pesticida tiamethoksama in ugotovili, da je verjetnost, da se čebele izgubijo, pri tistih, ki so pesticid zaužile, dva do trikrat večja kot sicer.

Te raziskave pojasnijo zakaj so pri sindromu kolapsa čebelje kolonije panji prazni: čebele se na poljih izgubijo in preminejo. Za iskanje razlogov je od prvega pojava te nadloge leta 2006 minilo kar nekaj časa, najverjetneje zato, ker so vsi sprva iskali povzročitelja s takojšnjim učinkom, pri nizkih koncentracijah neonikotinoidov pa se usodne posledice manjših doz pojavijo šele čez nekaj časa. Vsekakor pa ne gre podcenjevati tudi interesov podjetij, ki proizvajajo omenjene pesticide.

Glavni vir neonikotinoidov naj bi bil glukozno fruktozni sirup (znan tudi kot visoko fruktozni koruzni sirup), ki ga čebelarji uporabljajo za hranjenje čebel. Čebelarji so to sladilo sicer za hranjenje uporabljali že prej, šele od leta 2005 pa je večina koruze, iz katere pridobivajo glukozno fruktozni sirup, obdelana s problematičnimi pesticidi. Po drugi strani je verjeten tudi prenos preko cvetnega prahu, ki ga čebele naberejo, saj se pesticid v okolju v sledovih obdrži še nekaj let po uporabi.

Neonikotinoidi so sicer instekticidi, ki delujejo na centralni živčni sistem. Izdelani so tako, da onemogočajo živčne končiče določenega tipa, ki jih imajo insekti bistveno več kot toplokrvne živali (beri: ljudje), zato so za insekte tudi precej bolj toksični. Mednje sodijo tudi imidakloprid, tiametoksam in klotianidin. Neonikotinoidom podoben učinek ima tudi nikotin, ki ga včasih uporabljajo tudi nekateri organski pridelovalci.

Kolaps čebeljih kolonij je bil prisoten tudi v Sloveniji že od leta 2003 in že takrat so čebelarji zaradi pojavnosti kolapsa zgolj ob poljih (v gozdovih pa ne) posumili fitofarmacevtske izdelke. Še posebej viden pa je bil sindrom kolapsa čebeljih kolonij leta 2008. Takratni minister za kmetijstvo Iztok Jarc je po pojavu sindroma konec aprila na poziv čebelarjev, ki so krivili s klotianidinom obdelano oljno ogrščico, ukrepal z začasno prepovedjo prodaje in umikom fitofarmacevtskih izdelkov z aktivno vsebino neonikotinoidov (pesticidov Gaucho, Cruiser in Poncho) in semen koruze ter oljne ogrščice, ki so bila obdelana s temi pesticidi. Kasneje, že avgusta, potem ko Kmetijski inštitut Slovenije ni odkril povezave med pomorom in pesticidom, je novi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik prepoved delno odpravil. Dejan Židan (SD) je lani poleti po novem pomoru ponovno prepovedal rabo pesticidov.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 28 Mar 2015 08:55    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: blog Plagiator



Koliko čebeljih družin je v resnici pomrlo in zakaj to nikogar ne zanima?

Katastrofa v Sloveniji:
Če bi naredili analizo cvetnega prahu, bi bili verjetno bliže razkritju misterija odmrtju več sto čebeljih družin v času od septembra 2014 do marca 2015 ??

Že lansko jesen sem na teh straneh opozarjal na veliko umiranje čebeljih družin po celotni državi in napovedal pravo katastrofo spomladi, ko bodo čebelarji imeli prazne panje. Točno to se je tudi dogodilo in vseh razsežnosti te čebelarske tragedije danes niti še ne poznamo. Zanimivo pa je, da vsaj okvirno razmere vsi poznajo in vztrajno molčijo. Kakor, da bi bil od nekoga zaukazan molk. Molčijo vsi slovenski mediji, molčijo na ČZS, KIS, NVI, molčijo področne čebelarske organizacije in molčijo celo čebelarska društva. Molčijo in svojo nesrečo pa skrivajo tudi premnogi čebelarji, ki so jim zabili v glavo, da so za svojo nesrečo sami krivi, ker niso bili dovolj pazljivi pri zatiranju zajedavca varoje.

Ta ( očitno zaukazan ) zid medijskega molka pa je sinoči v svoji oddaji Svet prebil Kanal A, ki je med ostalim povedal: Svet: Izginile celotne družine: Čebelarjem po državi izginilo na stotine čebeljih družin. Kaj je razlog? In predvsem, kakšne bodo posledice? Se pa to ne dogaja prvič in postaja problem celotnega sveta.

Nekaterim prizadetim čebelarjem na Notranjskem je očitno prekipelo in o tem tragičnem jesensko - zimskem pojavu umiranja čebel so obvestili novinarje Kanala A ter tako razbili oklep molka. Mnogi čebelarji pa tudi doslej niso molčali in so želeli vzrokom te nove slovenske čebelarske tragedije priti do dna. Že jeseni 2014 so posamezni čebelarji, ki so koncem meseca oktobra, po uspešno opravljenem zimskem krmljenju čebel, ugotovili prisotnost ropa ter prazne panje ali v panjih naši mrtve čebele, na pomoč poklicali terenske veterinarje NVI. V nekaterih primerih so bili tako odvzeti tudi vzorci mrtvih čebel ter vzorci satja z zalego za laboratorijsko analizo. Je pa prizadetim čebelarjem že ob obisku veterinarjev bilo rečeno, da jim je čebele pomorila varoja, ker pač niso bili pri njenem zatiranju dovolj uspešni. Poznejši laboratorijski pregledi odvzetih vzorcev, ki naj bi jih opravil NVI, naj bi ugotovili v nekaj primerih prisotnost bolezni noseme in v večini drugih primerov pregledanih vzorcev pa prisotnost določenih virusov, ki spremljajo zajedavca varojo. S tem je bila zgodba za NVI očitno zaključena in čebelarjem posredno sporočeno, da so si za svojo nesrečo krivi sami.

Vendar se mnogi čebelarji s tem niso povsem zadovoljili in so sami raziskovali dalje. Združila sta se tudi dva vestna čebelarja iz Slovenskih goric, ki precej natančno vodita svoje čebelarske dnevnike in izpolnjujeta panjske liste za vsako čebeljo družino. Oba sta v le enem dobrem mesecu dni ( od 15. septembra do 20. oktobra ) izgubila vsak krepko preko polovice ( 3/4 ) svojih čebeljih družin. Ker z ugotovitvami veterinarske službe ter rezultati laboratorijskih analiz nista bila povsem zadovoljna in na premnoga vprašanja nista dobila odgovorov, sta se lotila analize svojih dokumentov, postopkov in pregleda zaporedja opravil, ki sta jih opravila v oskrbi svojih čebel v času od pomladi 2014 pa do oktobra, ko so jima čebelje družine masovno pomrle.

Kaj sta ugotovila:

1. da sta kljub slabemu letu imela vse leto povprečo dobro živalne( močne ) čebelje družine;
2. da sta zajedavca varojo zatirala povsem enako kot vsa pretekla leta;
3. da sta v tem letu naselila v panje vsak kar nekaj rojev, ki sta jih, ker sta v teh panjih imela prazna medišča, roje še dodatno očistila zajedavca varoje, ker ni obstajala prav nobena nevarnost za onesnaženostjo medu;
4. da sta oba z zimskim krmljenjem začela prve dni meseca avgusta in končala okrog 15. septembra in da so bile čebelje družina lepo živalne ( močne ) in vzele ter predelale vso vstavljeno hrano;
5. da sta po končanem krmljenju čebel za zimsko zalogo hrane ponovno in na ustaljen način zatirala varojo;
6. da sta oba skoraj sočasno v prvi polovici meseca oktobra zaznala prve rope čebel in seveda takoj ukrepala ter potem še ugotovila, da so nekateri panji že povsem prazni in v nekaterih sta našla mrtve čebelje družine;
7. pri pregledu svojih zapiskov sta ugotovila, da so prvi padli v tem letu naseljeni roji, ki so bili dodatno podvrženi zatiranju varoje ter živalno zelo močni in to ju je povsem presenetilo;
8. čeprav oslabljene, pa so preživele ( tudi zimo ) družine, ki so bile vse leto ocenjene kot najslabše in v katerih bi bile zamenjane matice, če bi bilo lansko leto čebelam bolj prijazno in bi vzrejevalci čebeljih matic le te imeli pravočasno na razpolago. Ker vse do 15. junija matic nista uspela dobiti sta pač pustila družine pri miru in matic zaradi slabih vremenskih razmer pozneje nista želela zamenjevati - in te družine so jima potem tudi preživele jesensko kalvarijo in letošnjo zimo. Zanimivo!!!

Zaključek njunega internega preverjanja vzrokov za odmrtje čebeljih družin:

1. dotok cvetnega prahu, ki ga čebele za svoj razvoj in obstoj nujno potrebujejo, je bil vse leto izredno slab;
2. največ jesenskega cvetnega prahu so čebele v lanskem letu nabrale na koruzi. To sta opazila že takrat in koruzna njiva je šumela kakor, da bi vanjo čebele rojile. Vendar si takrat v času cvetenja koruze nista delala pretiranih skrbi, ker je bilo v njunih čebelarstvih vse videti v najlepšem redu.
3. to zaznavo sta takoj povezala s tem, da so jima prve umrle čebelje družine ( lansko leto naseljeni roji ), ki praktično drugih zalog cvetnega prahu kakor s koruze skoraj niso imele!!!!!!!!!

Analiz cvetnega prahu v odmrlih družinah pa ni opravil nihče in tako tudi njuna hipotetična ugotovitev dobljena na osnovi skrbnega pregleda njunih lastnih doktrin in postopkov oskrbe čebel v lanskem letu, ni ter nikoli ne bo dobila strokovne potrditve. Oba čebelarja sta prepričana, da bi odgovore na premnoga vprašanja, ki se danes postavljajo prizadetim čebelarjem, lahko dala prav laboratorijska analiza cvetnega prahu.

Tako kot vse prepogosto krat doslej bodo prizadeti slovenski čebelarji tudi tokrat ostali v svoji nesreči sami. Nihče jim ne bo pomagal, da bi svoja čebelarstva obnovili in svoje prazne panje ponovno napolnili s šumečimi čebelicami. Najlažje je vso krivdo zvaliti na čebelarje in jim ob tem še očitati neznanje, malomarnost, šlampavost in še kaj ter tako pozornost javnosti in državnih strokovnih ter društvenih institucij od pravih vzrokov za masovno umiranje čebel usmeriti daleč vstran - na nemočne čebelarje seveda!. In to tako leto za letom ter verjetno vse tako dolgo dokler panji slovenskih čebelarjev ne bodo povsem prazni. Vse bolj očitno tudi postaja, da slovenske čebele in slovensko čebelarstvo lahko rešijo le še mediji in osveščena slovenska javnost, ker vsi drugi, ki so prvenstveno za to zadolženi, so že zdavnaj odpovedali.

Drage državljanke in cenjeni državljani rešite slovensko čebelo, našo pridno kranjico in pomagajte slovenskim čebelarjem!
*****
Odličen komentar pod blogom, ki ga povzemam in tukaj objavljam:

Anonimni 30. marec 2015

Cenjena Simona v velikem delu imaš prav. Cvetnega prahu in sladkorja se skoraj z ničemer ne da nadomestiti. Kako bi lahko državljani pomagali sprašuješ? Lahko bi! Ker čebela je eden najboljših indikatorjev dogajanj v naravnem prostoru in vedno, ko začnejo čebele umirati, bi morala javnost postati pozorna na ta pojav in zahtevati temeljito preiskavo vzrokov.

Avtor gornjega zapisa na osnovi ugotovitev čebelarjev zapiše, da bi tokrat lahko odgovor bil skrit v cvetnem prahu, ki so ga čebele nabrale lansko leto na koruzi. Pri tem je potrebno nepoučenim povedati, da čebele v normalnih vremenskih in naravnih razmerah nimajo posebej rade koruze. Lansko leto je bilo glede tega seveda izjema, ker zaradi celoletnega slabega vremena v jeseni drugega cvetnega prahu v mnogih območjih države praktično skoraj ni bilo. V sili pač hudič žre muhe in čebele masovno pobirajo svetni prah na koruzi. Tako pa pridemo do vprašanja, kaj pa bi lahko bilo narobe s cvetnim prahom koruze? Lahko seveda popolnoma nič, lahko pa bi bil tudi glavni ali vsaj eden od glavnih krivcev masovnega umiranja čebel lansko jesen in to zimo. Vse je seveda odvisno od tega s čim in kakšnim FFS je bilo seme koruze pred setvijo tretirano. Koruza je že doslej masovno morila čebele in kar verjamem, da imajo prizadeti čebelarji tudi tokrat prav. Če so mlade čebele v čebelji družini masovno uživale neoporečen cvetni prah, potem niso imele prav nobenih možnosti preživetja in čebelja družina je morala umreti. In to seveda prav tiste mlade čebele, ki bi morale biti dolgožive in preživeti zimo ter nadaljevati življenje čebelje družine spomladi. Njihove stareše sestrice so namreč pred tem na drugih rastlinah nabran ter neoporečen cvetni prah porabile za svoje preživetje in za te jesenske mladice kaj drugega kot oporečen cvetni prah koruze ni več ostalo. To je zaključek prizadetih čebelarjev, ki pa vsebuje veliko soli in se tusi sam temu pridružujem. Ker pa analize cvetnega prahu ni nihče naredil, so tako moja kot tudi čebelarjev predvidevanja le hipoteze, ki se jih sedaj na žalost ne da več potrditi ali ovreči.

Če se stroka temu ne bo posvetila in prenehala pišmeuhovsko obravnavati čebel in čebelartsva, potem se slabo piše ne le čebelam in čebelarjem, temveč vsem nam. Še vedno je v panjih cvetni prag nabran jeseni lanskega leta in še vedno bi se dalo pobrati vzorce in se lotiti temeljite analize cvetnega prahu na območjih na katerih so čebele najbolj masovno umirale. Če bi se seveda želelo! Vendar to ni v interesu kmetijskega lobija in še manj v interesu FFS lobija in tako se seveda ne bo nič dogodilo. Kaj pa je to takega, če v kratkem času ure nekaj sto ali nekaj tisoč čebeljih družin? Škodo tako trpijo le prizadeti čebelarji in nihče drug. Tudi slovenski BDP s tem ni ogrožen in če bo primanjkovalo slovenskega medu, pa se ga bo uvozilo od drugod. Še vedno pa na srečo zaenkrat obstaja dovolj živih čebel in lepo so po deželi razporejene, da tudi njihova naravna funkcija opraševanja še ni ogrožena. Vprašanje je le, kako dolgo še? To pa ni problem samo čebelarjev, temveč vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije.

Da čebelarji med sabo iščejo krivce, ker jim ves čas v glave zabijajo, da so tepci, ki ne vedo več čebelariti in ne upoštevajo "strokovnih" nasvetov raznih strokovnih (?) modrecev in vsevednežev. In takih je polna ČZS in takih najdemo veliko tudi na KIS in celo nekaj na NVI. Tako pač je v tej deželi na južni strani Alp.


Še isti dan mu je odgovorila očitno dobro informirana Simona:

Strinjam se z avtorjem zapisa in anonimnežem.

ČZS, JSSČ je prejšnji mesec predstavila ugotovitve in analize glede varne hrane: osmukanec je vseboval nedovoljene snovi, torej so nabirale čebele oporečen cvetni prah, zastrupljen. Od kje neki torej se vzamejo 'ostanki' zdravljenja varoze?

Državljani pa so do čebelarstva predvsem romantično naravnani in čebele ne razumejo kot pokazatelja zdravega ali nezdravega okolja. Na čebelarjih je vrsta! Ti so poklicani, da govorijo, pišejo in predlagajo rešitve - politiki, ne državljanom!

V tej državi bi nihče pri sebi ne začel (izjema je očitno avtor gornjega zapisa), vsi bi s prstom kazali na druge, ki bi morali, pa nimajo niti odnosa do problema, kako šele interesa.


Nazadnje urejal/a Čelar 09 Avg 2015 05:59; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 08 Avg 2015 15:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom



Lanska zima pomorila dvakrat več čebeljih družin kot predlanska

avtor
STA
07.08.2015

Po Colossovi raziskavi lanske zime ni preživelo 68 tisoč čebeljih družin v Evropi in Sredozemlju

Minulo zimo je stopnja izgub čebeljih družin v Evropi in Sredozemlju dosegla 17,4 odstotka, kar je dvakrat več kot leto prej, kaže raziskava združenja za preprečevanje izgub čebeljih družin Coloss iz Berna. V Sloveniji je bila stopnja izgub lani 9,33-odstotna.

V raziskavi je sodelovalo 23.234 čebelarjev s 469.249 čebeljimi družinami iz 31 držav, večinoma iz EU, nekaj pa je bilo še iz nečlanic EU in sredozemskih držav.

Od 469.249 čebeljih družin jih zime ni preživelo 67.914, od tega približno trije odstotki zaradi nerešenega problema z maticami po zimi.

Najmanj čebeljih družin umrlo na norveškem, največ v Belgiji

Stopnja izgub se med državami precej razlikuje - s 4,66 odstotka je bila najnižja na Norveškem, medtem ko je bila najvišja v Belgiji, in sicer 36,44-odstotna. "Severnoevropske države imajo v primerjavi z zahodno- in srednjeevropskimi državami tradicionalno nižje izgube," je povedal sodelavec združenja Coloss Romee van der Zee, ki to deloma pripisuje kasnejšemu začetku razmnoževanja čebel zaradi nizkih temperatur v marcu in aprilu. S tem je omejen tudi razvoj varoje.

Na severu in vzhodu Slovenije večje izgube čebel ( tu je zasejane tudi daleč največ koruze !!!!!! )

Razlike so se pojavile tudi znotraj samih držav. Zemljevid, ki ga je pripravilo združenje, denimo kaže, da se je na treh četrtinah ozemlja Slovenije stopnja izgub precej znižala, le v delu severne in vzhodne Slovenije se ni spremenila ali pa je celo narasla.

V Sloveniji je bila povprečna stopnja izgub 9,33-odstotna, gibala pa se je od 6,87 odstotka do 12,55 odstotka. Slovenski čebelarji se pogosto pritožujejo, da imajo precej večje izgube.

Iz Slovenije je v raziskavi sodeloval Aleš Gregorc s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Po navedbah združenja gre za največjo mednarodno raziskavo o izgubah čebeljih družin. Podatke za Slovenijo je prispevalo 163 čebelarjev s 4503 čebeljimi družinami. Čez zimo jih je umrlo 420.
****

Slovenci so ponovno zblefirali evropsko in čebelarsko strokovno javnost. Nihče ni opravil prav nobene raziskave in vse do danes ni znano koliko čebeljih družin so v času od septembra 2014 pa do marca 2015 izgubili slovenski čebelarji. V tako zelo pomembni mednarodni raziskavi operirati s podatki, ki jih je dalo 163 čebelarjev od skupaj okrog 9500, ki naj bi izgubili le 420 čebeljih družin, je pravi diletantizem ali pa namerno zavajanje in skrivanje resnice pred domačo in tujo strokovno ter čebelarsko javnostjo.

Vprašati bi se morali zakaj in za koristi koga to počnejo? In ponovno je v tej sramotni raboti zraven predstavnik KIS-a, ki sicer tehnično, kadrovsko in organizacijsko obvladuje ČZS. Kako dolgo še? Namesto, da bi bila ČZS v funkciji interesov in potreb čebelarjev je v resnici vedno bolj njihova najhujša grožnja. Dokler bomo slovenski čebelarji imeli tako ČZS s katero bodo upravljali kadri s KIS-a, drugih uničevalcev čebel in čebelarstva niti ne potrebujemo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 07 Jan 2017 08:03    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: spletna stran ČZS


Odkritje nove bakterije poimenovane SS1, ki ubija čebele


06.01.2017

V svojih prizadevanjih, da bi odkrili zakaj izginjajo čebele v zimskem času, so profesor biologije Jim Burritt in študentje  na univerzi Wisconsin-Stout iz ZDA dosegli pomembno odkritje. Objavili so raziskavo o novem sevu bakterije "Serratia marcescens strain sicaria" , na kratko SS1, ki so jo odkrili pri mikroskopski analizi hemolimfe (krvi) bolnih čebel. Pri nadaljnjih raziskavah so ugotovili, da gre za do sedaj neznano in novo grožnjo čebelam. Nov sev bakterije, ki so jo na kratko poimenovali »sicaria«, kar pomeni ubijalec, verjetno prispeva k množičnim  izgubam čebel preko zime po celem svetu. Bakterijo (SS1)  prenaša varoja , kar je pomembna ugotovitev. Čeprav študija ne razkriva več informacij o tem, kako preprečiti  zimske izgube čebel, odkritje bakterije odpira številne možnosti, da se bi našla vsaj delna rešitev za skorajšnje odkritje strategije preprečevanja propada čebeljih družin.

Vlado Auguštin
**********************
Research buzz
Professor, students identify bacterium that may kill honey bees

December 29, 2016

A University of Wisconsin-Stout biology professor and his students may have made an important discovery in the effort to determine why honey bee hives are dying out during the winters in the Upper Midwest.
Biology Professor Jim Burritt and his students have published research about a new strain of the bacterium called Serratia marcescens strain sicaria. With evidence of its killing power, they chose the name sicaria, which means assassin, and Ss1 for short.

“Our results indicate that Ss1 may contribute to the wintertime failure of honey bee colonies. We believe this is important because most beekeepers in our area lose over half of their hives each winter. In Dunn County, the percentage of winter hive failure rates has been as high as 80 percent recently,” said Burritt, himself a longtime beekeeper.
The bacterium came to light under a microscope at UW-Stout as researchers looked for a different organism in blood drawn from sick bees in Dunn County. They saw something unexpected.

“It was clear we were looking at something different. As we did more testing on the organism, we began to realize we may be working with a new threat to honey bees. We then collaborated with experts in bacterial genetics and biochemistry at the University of Wisconsin-Madison, who used mass spectrometry and three independent, whole-genome methods to confirm this organism had not been previously described in the literature,” Burritt said.
With evidence of a possible new disease in bees, UW-Stout then recruited beekeepers in eight west-central Wisconsin and eastern Minnesota counties and received support from the Wisconsin and Minnesota beekeeping associations to provide samples from 91 hives for testing.

Burritt and his students tested 3,219 honey bees and 1,259 Varroa destructor mites, found in the hives, between December 2014 and September 2016. Ss1 was found in bees and mites from every participating county.

Of the hives sampled for bees, 48 percent tested positive for the new bacterium, including one package of bees shipped from another region of the country. Of the hives sampled for mites, 76 percent tested positive. Of the hives that died during the winter, 73 percent had the bacterium.
The UW-Stout discovery is a positive step toward a possible solution. “Though our study does not provide information on how winterkill can be stopped, we believe it will create a clearer picture of the diseases and challenges that honey bees face. This view will be important in eventually developing strategies to help bees survive the long months of winter,” Burritt said.

“The well-being of honey bees and other pollinators is crucial to our ecosystem, a wholesome environment and our economy,” he added.
Along with finding the new strain of bacterium, also groundbreaking within the study is confirmation that Varroa destructor mites carry the Ss1 bacterium, Burritt said. Previously, mites were known only for transmitting viruses to honey bees.

The eight-legged Varroa mites are about the size of a poppy seed, Burritt said. “With the help of the students, we developed a method to efficiently obtain culture information from many individual mites,” he said.
Students play key roles

The research, with student co-authors Anna Winfield, of Bloomer, and Jake Hildebrand, of Menomonie, was published Dec. 21 in PLOS One, a peer-reviewed, open-access, online publication for science and medicine research. The study, “Sepsis and Hemocyte Loss in Honey Bees,” can be found online.

Winfield developed two screening tests to identify Ss1 based on its biochemical properties. She graduated with honors in May 2016 in applied science and is a microbiology graduate student at UW-La Crosse.
Hildebrand, a senior, led the testing of bee blood, hemolymph, for infection and identified proteins in the blood that are important to their immune system.

Five other UW-Stout students are recognized in the published research. They are Morgan Ingold, of Waterford; Matheus de Jesus, of Brazil; Viviane Oshima, of Brazil; Brooke Sommerfeldt, of Park Falls; and Amber Thums, of Butternut. Professor Steve Nold provided help with bioinformatics.
“The honey bee studies at UW-Stout have required the research ideas, interest and hands of a lot of students, and we had plenty of each,” Burritt said.

The research also found that the Ss1 bacterium has 65 genes not found in other strains of the Serratia genus, suggesting Ss1 has been successful borrowing genetic information from other bacteria.
In 2014 Burritt and his students published another study in PLOS One describing their new technique of hemocyte profiling of the blood cells of honey bees. The latest research builds on the previous effort by using the new profiling method; bees infected by Ss1 were found to have fewer of the blood cells that defend against bacterial infections, suggesting Ss1 may weaken bees’ immune systems.

The honey bee project at UW-Stout, led by Burritt, is in its sixth year and has involved hundreds of UW-Stout students doing research in microbiology classes, courses within the applied science major and in locations beyond the classroom.

Top: Biology Professor Jim Burritt works on the honey bee research project with students Matheus de Jesus and Viviane Oshima in a biotechnology lab.
Second: A culture plate from a UW-Stout biotechnology lab shows, at left, the colorless bacterium Serratia marcescens strain sicaria discovered by university researchers. At right, for comparison, is another type of bacteria.
Third: Student Jacob Hildebrand withdraws honey bee blood, hemolymph.
Bottom: A student withdraws honey bee blood in a biotechnology lab at Jarvis Hall Science Wing.
*****
Težava je v tem, da se vsake toliko časa pojavijo članki o odkritjih novih bakterij ali virusov, ki naj bi bili v sožitju z varojo krivi za odmiranje čebel. Na žalost pa se tukaj tudi vse konča. Stroka ni sposobna ali se ne potrudi najti ustreznega sredstva za učinkovito zatiranje varoje in ker naj bi bila varoja kriva tudi za prenose vseh teh raznih virusov in bakterij, nam čebelarjem ter seveda našim čebelam, ta stalno ponavljajoča "velika" odkritja res nič ne pomagajo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Zdravstveno varstvo čebel Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow