 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 23 Avg 2017 05:16 Naslov sporočila: BO ZA TEM HROŠČEM IZ ITALIJE PRIŠEL ŠE PANJSKI HROŠČ? |
 |
|
Italijani so nas zaradi svoje nedoslednosti in pišmeuhovskega odnosa do lastnih predpisov kot seveda tudi do predpisov EU že kar nekaj krat spravili v hude težave in tudi tokrat seveda ni nič drugače. Če se tega hrošča ne uspe pravočasno zatreti in spraviti pod nadzor, nas čakajo hude težave in celotno deželo bomo v naslednjih letih prelivali z raznimi kemičnimi strupi, da bi rešili kar se bo rešiti dalo. Kaj pa to pomeni za čebelo in čebelarje pa si lahko le mislimo.
Pa ta "rastlinski" hrošč seveda ni edina nevarnost, ki nam grozi iz sosednje Italije in ki se je že pojavil v Sloveniji. Če imajo Italijani podoben odnos do panjskega hrošča potem nam tudi ta ne uide in je le še vprašanje časa, ko ga bomo v Sloveniji dobili. Zanimivo je, da tudi Italijani o tem panjskem hrošču, njegovi širitvi na sever in uspešnosti zatiranja vedno manj pišejo. Izkušnje pa nas učijo, da ko po naravi zelo blebetavi Italijani obmolknejo, to običajno pomeni, da je šalo hudič vzel in da so ponovno krepko zamočili. Vsekakor imamo lepe možnosti, da v kratkem fašemo kar oba hrošča in potem se bodo šele prave težave čebelarjev začele in bomo za varojo rekli, da je še kar prijazna do čebel in nas čebelarjev.
Prva najdba tega nevarnega hrošča v Sloveniji
Avtor A. Š.
V Italiji ob najdbi tega hrošča niso izvedli nobenih ukrepov, zato se je hrošč ustalil in razširil tudi na druga območja Italije. Zdaj je prišel tudi k nam.
"V Podsabotinu v Goriških Brdih blizu italijanske meje je bila potrjena prva najdba hrošča vrste Xylosandrus crassiusculus na območju Slovenije," so sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Hrošč je nevaren škodljivec, saj ima obsežen nabor gostiteljskih rastlin. Med njimi so številna sadna drevesa kot so rožičevec, kaki, figovec, jablana, češnja, sliva, breskev in trta ter številne vrste gozdnih in okrasnih rastlin kot so hrast, topol, vrba, jelša, javor, jesen, breza, brest, platana, dren, rododendron, hibiskus, akacija in druge. V Evropi je bil doslej pogosto najden v drevesih rožičevca.
"Škodljivec je na opozorilnem seznamu Evropske organizacije za varstvo rastlin, saj zaradi velikega števila gostiteljskih rastlin in sposobnosti hitrega naraščanja številčnosti populacije predstavlja tveganje za zdravje rastlin v novem okolju," opozarjajo na Upravi.
Vnos simbiotske glive
Hrošči so se ujeli na vabe, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. Na UVHVVR pojasnjujejo, da je to škodljivec iz družine podlubnikov, ki z izvrtavanjem rovnih sistemov in vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih in grmovnicah velikega števila listavcev, kar vodi v venenje listov, odmiranje vej in lomljenje poganjkov ter splošno oslabitev in izčrpanost, ki se pogosto konča s propadom cele rastline.
Hrošč izvira iz Azije in se je z mednarodno trgovino z gostiteljskimi rastlinami in lesom razširil še v Ameriko, Afriko in Evropo. V Evropi je bil azijski ambrozijski podlubnik prvič najden leta 2003 v Italiji v Toskani, kasneje še v Franciji in lani tudi v Španiji.
Lokalno so za širjenje na novih gostiteljskih rastlinah po navedbah Uprave ključne samice, ki napadejo tudi povsem zdrava drevesa, na večje razdalje pa se lahko prenesejo jajčeca, ličinke, bube ali odrasli hrošči z napadenimi gostiteljskimi rastlinami, lesom ter lesenim pakirnim materialom.
Italijani niso ukrepali
Najdba v Sloveniji je po podatkih UVHVVR zaenkrat omejena na dve lokaciji, in sicer na Podsabotin in Prvačino. Hrošči so se ujeli v vabe ob robu listnatega gozda. Uradni laboratorij Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi odvzetih vzorcev določil vrsto Xylosandrus crassiusculus, kar sta potrdila tudi uradna laboratorija v Italiji in na Češkem.
"Vabe so bile postavljene v okviru načrtovanih programov preiskav, ki jih financirata Evropska komisija in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Programe preiskav se izvaja z namenom hitrega odkrivanja nevarnih škodljivih organizmov rastlin, ko je njihova navzočnost še omejena in je večja verjetnost za njihovo uspešno izkoreninjenje," pojasnjujejo na Upravi.
Po potrditvi prisotnosti novega škodljivca so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije postavili dodatne vabe in podrobno pregledali stometrski pas okoli mesta prve najdbe, vendar simptomatičnih dreves niso našli. Zato načrtujejo postavitev novih vab in razširitev obsega pregledov z namenom ugotovitve vira napada, saj razen hroščkov v vabah do sedaj niso bila najdena napadena drevesa. Glede nadaljnjih ukrepov v primeru najdbe napadenih rastlin, bo odločeno po posvetovanju s strokovnjaki službe za varstvo rastlin. O najdbi je UVHVVR že obvestila Evropsko komisijo in države članice EU.
"Glede obnašanja azijskega ambrozijskega podlubnika v Evropi je še veliko neznanega," pravijo na Upravi. V Italiji ob najdbi po njihovih navedbah niso izvedli nobenih ukrepov, zato se je hrošč ustalil in razširil tudi na druga območja Italije. Francija in Španija sta ob najdbah pričeli z izvajanjem ukrepov za izkoreninjenje hrošča, kar pomeni posek napadenih dreves in poostren monitoring.
anja.scuka@zurnal24.si
Nazadnje urejal/a Čelar 23 Avg 2017 05:35; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
| Objavljeno: 23 Avg 2017 05:24 Naslov sporočila: |
|
|
Vir: Svet 24, 22.08.2017
To je uničevalec slovenskih dreves, ki je prišel iz Azije
M,K,/STA Ljubljana
22.08.2017
Na območju Slovenije, natančneje v Podsabotinu v Goriških Brdih, so potrdili najdbo azijskega ambrozijskega podlubnika, novega škodljivca iz družine podlubnikov, ki z izvrtavanjem rovnih sistemov pod lubjem in v lesu ter vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih.
Škodljivi hrošč z izvrtavanjem rovnih sistemov in vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih in grmovnicah. Foto: Will Hudson, University of Georgia, Bugwood.org
Rastlina lahko zaradi tovrstne izčrpanosti propade.
Kot so danes sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so se hrošči ujeli v vabe ob robu listnatega gozda, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav za odkrivanje nevarnih škodljivih organizmov rastlin, ko je njihova navzočnost še omejena in je večja verjetnost za njihovo uspešno izkoreninjenje.
Uradni laboratorij Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi odvzetih vzorcev ugotovil, da gre za škodljivca iz družine podlubnikov, z latinskim imenom Xylosandrus crassiusculus, kar sta potrdila tudi uradna laboratorija v Italiji in na Češkem. O najdbi v Sloveniji, ki je sicer po navedbah uprave omejena na dve lokaciji, Podsabotin in Prvačino, je uprava že obvestila Evropsko komisijo in države članice EU.
Po potrditvi prisotnosti novega škodljivca so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije postavili dodatne vabe in podrobno pregledali stometrski pas okoli mesta prve najdbe, vendar simptomatičnih dreves niso našli. V nadaljevanju načrtujejo postavitev novih vab in razširitev obsega pregledov, da bi ugotovili vir napada.
Lokalno so za širjenje na novih gostiteljskih rastlinah ključne samice, ki napadejo tudi povsem zdrava drevesa. Foto: Wright Natasha
Škodljivi hrošč z izvrtavanjem rovnih sistemov in vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih in grmovnicah velikega števila listavcev, kar vodi v venenje listov, odmiranje vej in lomljenje poganjkov ter splošno oslabitev in izčrpanost, ki se pogosto konča s propadom cele rastline, pojasnjuje uprava.
Čeprav so ga v Evropi doslej pogosto našli v drevesih rožičevca, je nabor gostiteljskih rastlin precej bolj obsežen. Pojavlja se v sadnih rastlinah, kot so kaki, figovec, jablana, češnja, sliva in breskev, pa tudi v trti ter v številnih vrstah gozdnih in okrasnih rastlin - v hrastu, topolu, vrbi, jelši in javorju denimo.
Zaradi velikega števila gostiteljskih rastlin in sposobnosti hitrega naraščanja številčnosti populacije (nespolno razmnoževanje) škodljivec predstavlja tveganje za zdravje rastlin v novem okolju, zato je na opozorilnem seznamu Evropske organizacije za varstvo rastlin.
Hrošč izvira iz Azije in se je z mednarodno trgovino z gostiteljskimi rastlinami in lesom razširil še v Ameriko, Afriko in Evropo. V Evropi so azijskega ambrozijskega podlubnika prvič našli leta 2003 v italijanski Toskani, kasneje še v Franciji in lani tudi v Španiji.
Lokalno so za širjenje na novih gostiteljskih rastlinah ključne samice, ki napadejo tudi povsem zdrava drevesa, na večje razdalje pa se lahko prenesejo jajčeca, ličinke, bube ali odrasli hrošči z napadenimi gostiteljskimi rastlinami, lesom ter lesenim pakirnim materialom.
Glede obnašanja azijskega ambrozijskega podlubnika v Evropi je še veliko neznanega. V Italiji ob najdbi niso izvedli nobenih ukrepov, zato se je hrošč ustalil in razširil tudi na druga območja te države. Francija in Španija pa sta ob najdbah pričeli z izvajanjem ukrepov za izkoreninjenje hrošča, kot sta posek napadenih dreves in poostren monitoring. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
