 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 09 Feb 2017 08:21 Naslov sporočila: SPREMLJANJE ČEBELJIH DRUŽIN KOT PODLAGA ZA ZATIRANJE VAROJ |
 |
|
SPREMLJANJE ČEBELJIH DRUŽIN KOT PODLAGA ZA ZATIRANJE VAROJ
Metka PISLAK OCEPEK, Lidija MATAVŽ, Vida LESNIK, Alenka JURIČ, Mira JENKO ROGELJ, Anita VRANIČAR NOVAK, Martina ŽAGAR, Suzana SKERBIŠ, Ivo PLANINC, Martina ŠKOF,Vlasta JENČIČ
Izvleček
Zajedavska pršica varoja (Varroa destructor) je v čebelarstvu, tako globalno kot tudi pri nas, ena največjih zdravstvenih problemov čebeljih družin in ekonomike čebelarjenja. Na učinkovito zatiranje varoj vplivajo številni dejavniki, kot na primer izbira zdravila in način zdravljenja, vremenski pogoji v času zdravljenja, vitalnost čebeljih družin preko cele sezone ter panjski sistem. Pomembna je tudi izbira termina zdravljenja, ki mora biti določen na osnovi ugotovljene populacije varoj v čebelji družini. Da bi ugotovili povezave med naštetimi dejavniki, smo dve leti zapored v 96 naključno izbranih čebelnjakih po vsej Sloveniji spremljali 288 čebeljih družin. Natančno smo merili obseg zaleženega satja in zalog medu ter peloda. Z različnimi metodami smo ugotavljali napadenost čebeljih družin z varojami ter spremljali splošno zdravstveno stanje. Zabeležili smo tudi načine zatiranja varoj ter stanje čebeljih družin po zatiranju. Med čebelarsko sezono smo v izbranih čebeljih družinah v večini primerov ugotavljali nizko napadenost z varojami ter primeren razvoj družin z zadostno zalogo hrane. Vse čebelje družine so bile zdravljene z izbranimi zdravili za zatiranje varoj, rezultate zdravljenja pa smo ovrednotili in primerjali. Pri tem nas je zanimalo stanje čebeljih družin v jeseni, preživetje preko zime, spomladanski razvoj in zatiranje varoj v naslednji sezoni. Z raziskavo smo jasno potrdili doktrino zdravljenja va- roze, da je na prvem mestu spremljanje napadenosti čebeljih družin in pravočasno zatiranje varoj z ustrezno, za določeno obdobje čebelarjenja dopustno metodo. Vse čebelje družine v letalni razdalji je priporočljivo zdraviti istočasno. Poleg tega je treba nujno poskrbeti za zaloge hrane, saj čebelje družine ne smejo biti nikoli lačne. To je še posebej pomembno ob spreminjanju podnebja ter posledično običajne vegetacije kot tudi spreminjanju kmetijske krajine.
uvod
Varoza, ki jo povzroča tujerodna zajedavska pršica varoja (Varroa destructor) (Anderson and Trueman, 2000), je ena največjih zdravstvenih problemov čebeljih družin, po nekaterih navedbah pa tudi eden glavnih vzrokov za odmiranje čebel. Napadenost z varojami preko dopustne meje, še zlasti ob morebitni hkratni okužbi z virusi, vodi v neizbežen propad čebelje družine. Z varojami močno napadene čebelje družine so tudi bolj dovzetne za druge bolezni (Chauzat et al., 2010; Martin et al., 2012; Nazzi et al., 2012). Zdravljenje varoze je v sodobnem čebelarstvu, ob skrbi za zdrave čebelje pridelke in dobrobit čebelje družine, eno najzahtevnejših opravil. Ponavljajoče zdravljenje, manjši donosi medu in drugih čebeljih pridelkov ter nadomeščanje odmrlih čebeljih družin imajo velik vpliv na ekonomiko čebelarstva, kar negativno vpliva na razvoj dejavnosti (Delaplane and Hood, 1999). Varozo zdravimo z akaricidi, ki jih glede na izvor delimo na sintetične in organske. Slednji so primerni za uporabo v ekološkem čebelarstvu, ker puščajo manj škodljivih ostankov v čebeljih pridelkih, je pa znano, da na uspešnost zdravljenja s temi zdravili vplivajo temperatura in vlaga znotraj in zunaj panjev, volumen in zračenje v panju, jakost čebelje družine, tip panjskega sistema, oskrba čebelje družine s hrano pred in med zdravljenjem, splošno zdravstveno stanje čebelje družine ter tehnologija čebelarjenja.
Sintetični akaricidi so praviloma učinkovitejši od organskih, vendar lahko puščajo ostanke v čebeljih pridelkih, še zlasti ob njihovi nepravilni ali prepogosti uporabi (Gregorc 2005; Imdorf et al., 2003; Wallner, 1999).
Veterinarji ob svojem delu ugotavljamo, da čebelarji v večini primerov zdravijo varozo brez predhodnega ugotavljanja števila varoj v panjih. Ob takem načinu dela prihaja bodisi do prepoznega zdravljenja, ko je čebelja družina že nepopravljivo prizadeta, bodisi do nepotrebnega zdravljena ali pa bi ob nizkem številu varoj lahko uporabili eno od nekoliko manj učinkovitih organskih zdravil. V nalogi smo zato v testnih čebelnjakih uporabili več metod za ugotavljanje števila varoj v družini: štetje naravnega odpada varoj na testnih mrežah na dnu panjev, test s sladkorjem v prahu in štetje varoj v trotovski zalegi (Dietemann et al., 2013; Lee et al., 2010; Macedo et al., 2002).
Velik problem pri zdravljenju varoze so reinvazije. Vsakoletno ugotovimo na terenu nešteto primerov, ko je čebelar spremljal na- padenost družin ter pravočasno in učinkovito zdravil, nato pa so družine po nekaj tednih ponovno močno napadene z varojami. Čebelar lahko v takem primeru celo pomisli, da je bilo uporabljeno zdravilo neučinkovito. Znano je, da lahko z zaletanjem in ropanjem čebele zanesejo v svoje panje veliko število varoj (Frey et al., 2011; Rosenkranz and Frey, 2014). To je še zlasti nevarno na področjih, kjer je gosta naseljenost s čebeljimi družinami in ne zdravijo vsi čebelarji v približno istem obdobju ali pa nekateri celo pozabijo na zdravljenje in se varoje tam močno namnožijo, družine posledično oslabijo in postanejo plen roparic. Zato je pomembna že sama izbira lokacije za čebelnjak, stalno preverjanje napadenosti in dogovor s sosednjimi čebelarji za enotno sočasno zatiranje varoj.
Čebelja družina potrebuje za optimalni razvoj skozi vse leto dovolj kvalitetne hrane. Klimatske spremembe skupaj z modernizacijo kmetijske proizvodnje in spreminjanjem kmetijske krajine so povzročile velike spremembe tudi v čebeljih pašah. Zato čebele razen redkih izjem nimajo zagotovljene zadostne oskrbe s hrano skozi vso čebelarsko sezono. Če je čebelar še temeljito točil, bodo čebele brez krmljenja s sladkorno raztopino zelo lačne. V takem primeru se močno zmanjša ali prekine zaleganje in družina hitro oslabi (Rosenkranz et al., 2010; Delaplane et al., 2013). Zato je potrebno redno kontrolirati zaloge hrane in priporočljivo v vsak čebelnjak namestiti tehtnico za spremljanje dotoka hrane. V povezavi z vsem naštetim smo v čebeljih družinah, ki so bile vključene v nalogo, spremljali razvoj družin, proučevali napadenost čebeljih družin z varojami in vzroke zanjo, spremljali oskrbo s hrano, usmerili čebelarje v pravilno uporabo registriranih zdravil na osnovi ugotovljene populacije varoj in spremljali preživetje družin preko zime.
MATERIAL IN METODE
obdobju med julijem 2015 in avgustom 2016 smo v dvanajstih statističnih regijah Republike Slovenije spremljali čebelje družine v 96 naključno izbranih čebelnjakih. V tem obdobju smo vsako čebelarstvo obiskali štirikrat. Pri prvem obisku smo opravili zelo natančen kliničen pregled čebeljih družin ter čebelarju priporočili optimalen načrt zdravljenja varoze, pri drugem obisku smo ugotavljali morebitne spremembe v primerjavi s prvim obiskom, pri tretjem obisku, ko je bilo zdravljenje že zaključeno, smo zabeležili zaloge hrane ter ocenili napadenost čebeljih družin z varojo in s tem uspešnost zdravljenja. Pri kliničnem pregledu v juniju leta 2016 nas je zanimalo preživetje in razvoj čebeljih družin, donosnost in napadenost z varojami.
Za oceno vitalnosti čebelje družine smo ocenjevali površino zaležene površine. Ocenili smo tudi količino medu in peloda v plodiščnem in mediščnem satju. V ta namen smo izdelali merilo, satnik z napeljanimi žicami iz laksa, tako da smo dobili mrežo s 40 kvadrati velikosti 5 x 5 cm. Na obeh straneh zapolnjen sat je torej vseboval 80 kvadratov kar je pomenilo 100 % zapolnjenost sata. Naravni odpad varoj smo ugotavljali na podnici panja. Če je bila prisotna trotovska zalega, smo odprli približno 100 pokritih troto- vskih ličink, na njih prešteli število varoj in izračunali odstotek napadenosti. Jakost napadenosti čebel delavk smo ugotavljali s testom s sladkorjem, tako da smo čebele ometli v majhno vedro, pokrili z mrežastim pokrovom, stehtali in težo preračunali na približno število čebel, upoštevajoč, da čebela tehta približno 0,1 g. Skozi mrežast pokrov smo na čebele nasipali sladkor v prahu ter ga pomešali s čebelami. Vedro smo obrnili z mrežico navzdol in varoje stresli v bel pladenj, napolnjen z vodo, kjer smo jih prešteli. Po končanem postopku smo čebele vrnili v panj. Pri čebelarju smo pridobili podatke o morebitnem izvajanju apitehnič- nih ukrepov.
REZULTATI IN RAZPRAVA
Rezultate kliničnih pregledov čebeljih družin v naključno izbranih čebelnjakih v 12 statističnih regijah smo obdelali glede na zaleženo površino in zaloge hrane ter glede na napadenost z varojami, kjer je odpad varoj podan s številom odpadlih varoj na dan, napadenost trotovske zalege in odraslih čebel pa z odstotki napadenosti.
Pri prvem pregledu junija 2015 smo v družinah ugotovili različno velik obseg pokrite in nepokrite zalege, ki ni bil odvisen od regije oziroma klimatskih razmer. Razlike pripisujemo različni oskrbi čebel s strani čebelarja in stanju zgodaj spomladi, delno pa tudi času pregleda, saj vse družine niso bile pregledane hkrati. Pri naslednjem pregledu v poletnem času je bilo stanje zalege v vseh regijah bolj izenačeno. Zadnji pregled zalege je bil opravljen spomladi 2016, ko smo pri družinah, vključenih v nalogo, ponovno ugotovili razlike v obsegu zalege, še zlasti pokrite. Razlike ponovno niso bile odvisne od klimatskih razmer v regiji. V vseh regijah so bile čebelje družine ves čas opazovanja v primernem fiziološkem stanju.
Za dober razvoj čebeljih družin je pomembna stalna zaloga medu in peloda. Spomladi 2015 smo v povprečju v vseh regijah ugotavljali nekoliko slabšo oskrbo s hrano, le v Pomurski regiji so bile zaloge hrane večje. Pri poletnem pregledu so bile razlike med regijami bolj opazne. Največje zaloge hrane so bile ugotovljene v Jugovzhodni in Pomurski regiji, najmanjše pa v Osrednjeslovenski in Obalnokraški regiji. Pri jesenskem pregledu smo ugotovili različne količine zimske zaloge v medišču, ker so nekateri čebelarji šele začeli s krmljenjem za zimo, drugi pa že zaključevali. Pri pregledu spomladi 2016 smo prav tako ugotovili razlike med regijami. V petih regijah so bile zaloge velike, v ostalih pa je bilo medu malo ali so bile čebelje družine celo lačne.
Število varoj v čebelji družini, ki presežejo prag škodljivosti, je v posameznih področjih različno in odvisno od številnih dejavnikov, od katerih bi omenili predvsem okužbo z virusi, klimatske razmere in način čebelarjenja. Pri prvem pregledu čebeljih družin je bil naravni odpad, z izjemo Gorenjske in Koroške regije, pod 1 varojo na dan. Napadenost trotovske zalege je bila najvišja v Savinjski in Pomurski regiji. Odstotek napadenih čebel je bil le v Obalno kraški in Spodnje posavski regiji nad 1%. Pri drugem pregledu, opravljenem na višku čebelarske sezone v letu 2015, se je stanje glede napadenosti nekoliko spremenilo. Naravni odpad varoj je prag dopustnosti presegel le v Savinjski regiji. Odstotek napadenosti čebel je bil nad sprejemljivo mejo ponovno v Obalno kraški regiji. Za zdravljenje varoze poleti 2015 je večina čebelarjev uporabila mravljinčno kislino v različnih oblikah. Nekateri čebelarji so uporabili tudi oksalno in mlečno kislino ter timol. V uporabi so bili tudi sintetični akaricidi (aktivne snovi: amitraz, kumafos, flumetrin). Pri tretjem pregledu jeseni 2015 smo ugotovili, da je bil naravni odpad v večini regij nad dopustno mejo. Še posebej sta izstopali Pomurska in ponovno Obalno kraška regija. Napadenost odraslih čebel je presegala še dopustno mejo v Zasavski in Savinjski regiji. Ti rezultati kažejo, da so nekateri čebelarji zdravili prepozno, na tako stanje pa so zagotovo vplivale tudi reinvazije, ki se vsako leto pojavljajo zaradi nezdravljenih čebeljih družin v okolici. Pri zadnjem pregledu, ki smo ga opravili v maju in juniju 2016, smo zabeležili napadenost trotovskih ličink malo nad dopustno mejo le v Podravski regiji. V vseh ostalih regijah je bila napadenost z varojami pod mejo škodljivosti. Ti rezultati kažejo, da je bilo zimsko zatiranje varoj učinkovito.
Iz rezultatov je razvidno, da je bila napadenost z varojami v vseh regijah v glavnem še v dopustnih mejah. Nekatere višje povprečne vrednosti napadenosti so bile v večini primerov posledica močne napadenosti ene ali dveh čebeljih družin v posamezni regiji. Ker smo ugotovili tudi razlike med rezultati posameznih testov za ugotavljanje napade- nosti družin, je priporočljivo, da za oceno napadenosti vedno uporabimo več razpoložljivih testov in da kontroliramo čim več čebeljih družin, najbolje kar vse družine v čebelnjaku. V nalogi smo med ostalim potrdili tudi splošno sprejeto doktrino zatiranja varoj. Pri tem je bistveno spremljanje jakosti napadenosti čebeljih družin in za to uporabiti več metod,krt ena sama metoda da nerealne rezultate. Poleg stalnega spremljanja moramo biti pozorni in skrbeti, da ne smejo biti družine nikoli lačne.
ZAKLJUČKI
Iz rezultatov naloge lahko zaključimo, da ob skrbnem pregledovanju napadenosti čebeljih družin in pravočasnem zdravljenju, za vzdrževanje populacije varoj pod mejo škodljivosti zadostuje uporaba naravnih kislin. Čebelarji poleti največ uporabljajo mravljinčno kislino v različnih oblikah in različnih načinih aplikacije, pa tudi mlečno kislino, timol in oksalno kislino. Slednjo tudi kot glavno učinkovino za zimsko zatiranje. Čebelarji uporabljajo tudi sintetične akaricide, zlasti z aktivno snovjo amitraz in kumafos.
Ugotavljamo, da pri zdravljenju varoj ni najbolj pomembno, katero zdravilo uporabimo, saj so bila v naši nalogi uporabljena različna zdravila, rezultati pa so bili v povprečju povsod zadovoljivi. Brez redne kontrole napa- denosti čebeljih družin z varojami ne moremo optimalno izbrati časa in načina zdravljenja. Zagotovo pa premalo upoštevamo osnovno načelo zatiranja varoj, da je treba vse čebelje družine v preletni razdalji zdraviti v istem času. Zlasti v naših razmerah, ko imamo gosto poseljene čebelje družine, lahko zaradi zaletanja in ropanja klub zdravljenju čebeljih družin pride do ponovne okužbe (reinvazija). Žrtve ropanja pa so pogosto prav z varojo močno napadene in zato šibke čebelje družine. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
