Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




HIGIJENA V ČEBELARSTVU

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelarske tehnologije
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 24 Sep 2016 05:41    Naslov sporočila: HIGIJENA V ČEBELARSTVU Odgovori s citatom

Vir: spletna stran ČZS


Higiena čebelarske opreme in orodja

23.09.2016

Povzročitelji bolezni se med čebeljimi družinami širijo s trosi in sporami. Te se prenašajo iz čebele na čebelo pri opravilih v panju, najbolj hitro pa se okužbe širijo z ropom obolelih družin. Ravno tako se bolezni širijo preko zajedalcev, z okuženimi iztrebki, z okuženim medom,….

Bolezni lahko raznašamo tudi čebelarji pri svojem delu ob premeščanju in menjavanju okuženega satja, združevanju obolelih družin ali pa z opremo in orodjem, ki je bilo v stiku s kuživom. Da se temu izognemo moramo v čebelarstvu vzdrževati visok nivo higiene.

Na prvem mestu je osebna higiena čebelarja. K temu sodijo čista delovna ali zaščitna obleka in obutev, ter čiste in urejene roke. Ob sumu ali izbruhu bolezni roke umivamo in razkužujemo pred pričetkom dela, med in po opravljenem delu. Razkužilo mora biti učinkovito, ne sme pa poškodovati kože. Ker razkužila ne učinkujejo na spore hude gnilobe, pri pregledu obolelih družin ali tistih, ki jih sumimo, da imajo to bolezen, uporabljamo rokavice za enkratno uporabo.

Razkužujemo tudi panje pred ponovno naselitvijo. Najprej s čebelarskim dletom ali drugim ostrim orodjem temeljito odstranimo nanose propolisa in voska. Dobro očiščen panj nato obžgemo s plinskim gorilnikom toliko, da les malo potemni. Če panja nismo dovolj očistili lahko notranjost zagori. Delo s plinskim gorilnikom je nevarno, plamen lahko bušne nazaj, zato se primerno zaščitimo in smo pri delu nadvse previdni. Panjev iz umetnih mas ne razkužujemo z ognjem. Najbolj temeljito je panj razkužen, če ga 10 minut kuhamo v vrelem 3%  (Na OH) natrijevem lugu. Natrijev lug temeljito razkuži panj, je pa izredno nevaren, saj v stiku s kožo povzroči močne opekline. Pri delu obvezno uporabljajte namenske kemično odporne rokavice, gumiran predpasnik, gumaste škornje, očala in pokrivalo. Potrebno je natančno upoštevati navodila za varno delo, ki je odtisnjeno  na embalaži. Natrijev lug navadno kupimo v suhem stanju v obliki lusk, ki niso agresivne. Stopimo jih obvezno v hladni vodi v razmerju 3 kg NaOH/100l vode, premešamo in v namenski posodi segrevamo do vrelišča. Če vsujemo luske luga v vročo vodo bo prišlo do burne reakcije ali celo eksplozije. Panj počasi in previdno spustimo in dvignemo iz  posode, da vroči lug ne bi škropil naokoli. Lahko ga speremo še s toplo vodo in dobro prezračimo in osušimo. Lug bo odstranil tudi barvo, zato bo potreben obnove. Po istem postopku lahko razkužimo satnike, ki pa jih ni potrebno obžgati, ampak jih prej samo dobro mehansko očistimo. Satniki bodo kot novi, le nekoliko bodo posiveli. Plastične posode, matične rešetke in orodje, ki ne prenese vročine za 10 min namočimo v 5% natrijev lug segret na največ 60 °C, nato pa ga dobro speremo s tekočo toplo vodo.

Razkužujemo tudi satje in sicer z namenom uničenja spor noseme in spor povzročiteljice poapnele zalege. Satje zložimo v zaboj ali omaro in v odprti plastični posodi dodamo 80% ocetno kislino in sicer 2ml kisline za vsak liter prostornine. Omaro neprodušno zapremo in pustimo učinkovati 5 dni. Preden to satje vrnemo v družino, ga moramo dobro prezračiti. Satje okuženo s sporami hude gnilobe ni možno razkužiti, ampak ga je potrebno uničiti.
Izrednega pomena je tudi higiena krmilnikov in napajalnikov. Krmilnike po končani sezoni krmljenja poberemo iz panjev ji dobro očistimo in pospravimo v suho skladišče, pred ponovno uporabo, pa jih še razkužimo. Higiensko sporni so« klasični krmilniki« v AŽ panjih, ki so vgrajeni v zadnja okenca in jih ne moremo odvzeti iz panja. Takšne krmilnike čimprej nadomestite s ustreznejšimi izvedbami (plastenke s kapilarnim odvzemom, plastične ročke s cevjo,….) Tudi napajalnike raje izberite takšne, ki so zavarovani pred vnosom tujkov, čebeljimi iztrebki,… V napajalnikih s stoječo vodo obstaja precej večja možnost prenosa bolezni. Najbolj so primerni napajaniki na podtlak ali pa izvedbe s počasi tekočo ali kapajočo vodo, ki sproti odnaša nesnago in povzročitelje bolezni. Večkrat jih je potrebno dobro očistiti in občasno tudi razkužiti.

Tudi tla v čebelnjaku je potrebno večkrat očistiti s primernimi čistili, ki uničujejo glivice in druge škodljivce. Prostor pred čebelnjakom razkužimo z živim apnom ali z 1% raztopino modre galice in prelopatamo.
 
Boštjan Kojek
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelarske tehnologije Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow