Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Kraje čebelarske opreme in čebel!

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 23 Avg 2016 04:25    Naslov sporočila: Kraje čebelarske opreme in čebel! Odgovori s citatom

Vir: spletna stran ČZS
Kraje čebelarske opreme in čebel

Tat ali tatovi so ukradli nenaseljen čebelji nakladni panj, ki se je po barvanju zračil ob ostalih, ki so naseljeni ob čebelnjaku v Ljubljani. Neljub dogodek se je zgodil iz petka na soboto minuli konec tedna, tatvina je prijavljena na policiji in postopek bo marširal na sodišče – odtujitev po (za enkrat še) neznanem storilcu. Policija meni, da v večini primerov kradejo tisti, ki vedo, po kaj pridejo in se z oškodovanimi lastniki bolj ali manj osebno poznajo. Menim, da gre za manjše število storilcev, ki 'delajo' večkrat zaporedoma po vzhodnem ljubljanskem območju, saj se tatvine ponavljajo tako pri meni, kot tudi pri drugih čebelarjih v ČD Ljubljana Moste - Polje. Prav je, da se z dogajanjem seznanijo vsi čebelarji, ker se kraje dogajajo neprestano in čebelarjem po vsej državi. Treba je govoriti in pisati o tem. Z lepimi pozdravi,

Simona Gostinčar, čebelarka iz Ljubljane


***
Objavil/a Meda Polna Skleda, dne 2016

Vseh vrst in navad čebelarjev in bodočih čebelarjev je med nami, med njimi tudi takih, ki premišljeno in potuhnjeno kradejo drugim čebelarjem. Taki so velike grdobe grde paglave, kot je rekla nekoč moja stara mama, češ ... 'svojim krasti!'. Krasti je namreč najlaže tistim čebelarjem, ki nimajo veliko, ki štukajo en konec z drugim, da pridejo do kraja. Taki smo običajno najemniki na tuji zemlji in ograje ne pridejo v poštev.
Običajno gre za tatvine rojev, suhih čebel (ometenih, obranih z brad ipd.), včasih kradejo iz panjev satje s čebelami vred (in ga potem skrbno zapro za seboj), največkrat pa gre kar za cele panje s čebelami vred, jesenski čas pa tudi čebelarskim tatovom pomeni znašanje 'ozimnice' na svoj kup doma, zato pride prav tudi prazen panj. Naseljeni panji s prezimljenimi čebelami pridejo za čebelje tatove na vrsto spomladi. Ko so čebele prepeljane na pašo na prevoznih enotah, pa kradejo nafto in sploh vse, kar lahko, če ni lahko, pa razbijajo, uničujejo.
V zadnjem letu sem kupovala posamične naklade, jih sproti barvala in kmalu zatem dodajala svojim čebeljim družinam, ki so že potrebovale prostor. Drugače ni šlo, denarja je, kolikor ga je in postopnost je bila neizogibna. V vsej krasoti naivnosti zaupanja, da bo pobarvana čebelarska oprema varno prestala zračenje, so naklade in nova podnica lično zložene pod pripadajočo streho čakale ob drugih nakladnih panjih, da jih po zadnjem deževnem valu porabim, jih 'potalam' utesnjenim čebeljim družinam.
Moja naivnost ni vzdržala tatinskih potreb in panj je šel s tatovi, kot prejšnji teden že petlitrska plastenka z vodo, ki je čebele niso porabile. So pa ti tatovi res od hudiča, vse jim pride prav. Deska, krepelce, metla, panj ...
V začetku, ko sem velikokrat do noči pripravljala teren za postavitev čebelnjaka, sem včasih kaj pozabila, ker v temi nisem dobro videla, morda sem kaj spregledala in je ostalo tam do naslednjega dne, ali pa tudi ne, je dobilo noge že naslednje jutro. Tako so šle rakom žvižgat recimo plastične grablje brez roča, pa preminil je sveženj (približno poldrugi meter) plastificirane mreže, ki je bila namenjen za zaščito mimoidočih, da bi pomotoma ne prihajali preblizu pikajočih čebel, pred čebelnjakom.
Ja, vsake toliko me ti tatinski folki spravljajo ob živce, ki jih imam pri svoji starosti že itak malo in na kratko napeljane. Mera je zdaj polna in odslej bo drugače: za vsako še tako malo vredno reč bom odkorakala na ljubljansko moščansko policijo in če ne drugega, bo vsaj nadzor poostren, pogostejši v tej dolini.
Z jutrišnjem dnem bo današnji policijski zapisnik nalepljen na čebelnjak. Zmotna je misel, da smo le Slovenci take tatinske grdobe grde paglave, ves svet je tatinski, tako so me poučili na policiji. Žal je takšna tolažba bolj blažev žegen kot resnična satisfakcija narodne pripadnosti. Enkrat mi bo tat že stopil na mino presenečenja in pred objektiv kamere, zanesljivo, pa bova takrat marljivo in natančno poračunala po dolgem in po širokem, za vse nazaj.
Naivnosti in neupravičenem zaupanju v ljudi je potekel rok trajanja. Vojna je! Bojim se le, da bom ob soočenju jaz sama bolj presenečena kot tat, ker ga bom po mnenju policije verjetno prepoznala iz svoje bližine. Naključnih tatvin ni, pravijo na policiji. Jaz dodam modrost starih ljudi: tat sovraži svojo dušo.

***
Objavil/a Meda Polna Skleda,

Tatvine so del vsakdana tudi v čebelarstvu, tako pač je. Na spletni strani ČZS smo lahko prebrali o že letošnji tatvini čebel, očitno gre za velikega ljubitelja in prijatelja čebel. Grdo, res grdo je krasti čebelarju, ki se s čebelarstvom preživlja in ob tem brezplačno in prostovoljno celo dela pri zadovoljevanju vsesplošnih družbenih koristi z zagotavljanjem opraševanja in biodiverzitete. Bolj poniglavo od kraje čebel je kurjenje živih čebel, o čemer bo tudi nekoč še beseda.
Ker gre tokrat za retrospektivo tatvin, omenjam krajo čebel le kot triger, ki me je zavedel na krajo lesnih gob, o čemer sem že pisala, zdaj pa bi še malo o štoru. Štorov je več vrst in oblik, so tudi med ljudmi, največ pa jih je tistih dobesednih v gozdu. V gozdovih ostajajo po obveznem oz. predpisanem čiščenju gozdov po naravnih katastrofah (žled, škodljivci).
'Žledovi' štori so najboljši, najlepši in najuporabnejši, ker so praviloma iztreščeni iz zemlje skupaj s koreninami. Odstranjevanje takih štorov iz gozda je res težko fizično delo z motorko, nekoč pa so štore pobirali po gozdovih za ogrevanje in kuhanje na revnih kmetijah, skupaj z nabiranjem butar. Tako je razvita popularna sodobna filozofija 'nič odpadkov' ali pa saniteta iz življenja čebel, ki jo izvaja voščena vešča.
Fascinantno deluje takšen štor s koreninami ob čebelnjaku kot naravna ograja za zadrževanje humusne prsti medovitega nasada. Seveda sem si ga takoj, ko sem ga zagledala v blatu in vodi, že vizualizirala ob cvetoči meti in prav po čebelje smo se skupaj vzeli kar trije, ga izvlekli in prenesli nekaj sto metrov do čebelnjaka. Ja, čebele se znajo skupaj vzeti, ljudje pa tudi, če je želja močna.
Bilo je prečudovito, prijeten in radosten občutek ob lepo zloženi in zasajeni gredici - vse lansko poletje, jesen in zimo. Pomlad je žal prinesla naokrog ljubitelja naravnih materialov, vzel se je skupaj z vsaj še enim takim in odvlekli so štor po drči na pot in ga verjetno tam naložili v avto in ga odpeljali.
Štor je lahko lep in fascinanten kjerkoli, ne le pri mojem čebelnjaku, prav to pa me je tolažilo ob spremembi postavitve medovite gredice. Zemlja se je seveda posula, meto je bilo treba sanirati, po gozdu pobrati preprostejše in manj fascinantne drevesne ostanke, ki ne bodo privabili ljubiteljev naravnih materialov.
Iz mladosti se ob misli na štor znova spominjam stare mame in njenih besed o grdobah grdih paglavih.


Objavil/a Meda Polna Skleda, dne 2016-04-04

Vse pod ključ, vse je treba dati pod ključ, pa ne pod enega, raje pod dva, pa še kakšno specialno ključavnico in še specialni ključ ..., ker so tatovi med nami. Tatovi po definiciji kradejo. Policija svari: prilika dela tatu. Zato postavimo še visoko in neprodušno ograjo okrog svojega ... česar že.

Živimo v svetu, ki ni najbolj prijazen, pa ne zaradi sveta samega po sebi, ampak zaradi ljudi v tem istem svetu. Svet in naše čase delamo ljudje, ne more biti drugače. Dosti stvari počnemo ljudje mogoče res samo zato, ker lahko. Nikakor pa ne zato, ker bi morali, ali bi ne znali drugače.

Od jeseni sem preko zime pred čebelnjakom sušila drevesne gobe. Potrebujem jih za kadilo, ki umirja čebele, manj pikajo, kadar odpiram panje. Videti je bilo lepo pred čebelnjakom, vsakokrat ko sem bila tam v kontroli, je bilo na prvi pogled videti v redu. Včeraj je bilo že zjutraj toplo, treba se je bilo lotiti še generalnega čiščenja pred in pod čebelnjakom. Drevesne gobe sem naložila v en vogal ob klop pri čebelnjaku.

Tam naj bi ostale samo preko noči, saj včerajšnjih čebelarskih opravil nisem uspela končati do konca dneva. Bile so skoraj dovolj suhe, zato jih nisem pospravila pod ključ, pa še tla so bila vlažna. Od sinoči do danes dopoldne so izginile, kot bi jih nikoli ne bilo, do zadnje. Tatovi ali esteti ... zagotovo grdi ljudje so to bili. "Grdobe grde paglave, masti ste vredni leskove", tako je govorila pokojna stara mama za take ljudi. Tudi ona je imela izkušnje s sprehajalci, ki so tako kradli njeno zelenjavo z njive, da so vse uničili, kar niso uspeli odnesti.

Cinizem v tej zgodbi je ta, da je gozd okrog mojega čebelnjaka prepoln drevesnih gob. Zaključek te zgodbe ni predvidljiv, ker nikomur, ki pride mimo čebelnjaka žal ne piše na čelu, da je tat. Kradljivci so po pravilu brezsramno srčkani, ko jih gledaš v oči, ko pa jim obrneš hrbet, odnesejo vse kar lahko, tudi če ne rabijo. Nauk zgodbe: ne nabiraj drevesnih gob.

Morda pa gre za novo obliko podjetništva: vzameš tam kjer je, tistemu ki ima, in prodaš recimo kot popularno novotarijo, v hortikulturi so to tako zelo zaželjeni naravni materiali. Nauk zgodbe bi bil ob podjetniški predpostavki, da pojdite ljudje v gozd in nabirajte drevesne gobe, pustite jih ob svojem ... čemer koli. Vaš trud ne bo zaman, kajti tatovi so med nami, jih bodo že pobrali, ko se bodo sprehodili mimo



Preprečimo krajo čebel!

Število kraj čebeljih družin in opreme vztrajno narašča. Najbolj so izpostavljeni čebelnjaki, ki so oddaljeni od naselij in prosto stoječi nepritrjeni panji.  Vodja policijskega okoliša Ribnica Saša Janjič nam je svetoval, kaj lahko sami storimo za zaščito svojega premoženja.V čebelnjaku naredimo popis orodja in strojev, si zapišemo njihove serijske številke, tip, posebnosti. Vrednejše stvari graviramo ali pa jih označimo z uv pisalom, katerega zapis je s prostim očesom neviden. Priporočljivo jih je tudi fotografirati. Ti podatki bodo prišli policistom prav pri iskanju, prepoznavanju in zasegu ukradenih stvari.
 
Primer obrazca za popis predmetov:
Predmet
Znamka / tip
Ser.  št
Posebnosti (barva, poškodbe)
Ali je označen
agregat
honda
123456
odlomljena ročka za zagon
Pod pokrovom je napisan priimek z uv pisalom
točilo
domača izdelava
/
štirisatno
vtisnjen priimek na spodnji strani pokrova 
panj
AŽ 10 satni
/
zelena na vodni osnovi
na spodnji strani panja je vžgan priimek
 
Priložnost dela tatu! Nezavarovani predmeti so lažji plen tudi za nevešče in naključne tatove. Zato je zelo pomembno dobro fizično varovanje s ključavnicami, ograjami,…  Po možnosti predmete dobro pritrdimo, tako, da jih tatovi brez uporabe sile ne morejo odnesti. Uporabi sile se vsaj naključni tatovi izogibajo, pa tudi zagrožena kazen za tatvino premične stvari je nižja, kot pri vlomu, vdoru ali kakšnim drugačnim premagovanjem ovir ( 204 in 205 člen Kazenskega zakonika).
Še uspešnejša je kombinacija mehanskega in elektronskega  varovanja.  Ker oddaljeni čebelnjaki navadno nimajo stalnega električnega napajanja se priporoča uporaba manjših kamer, ki zaznajo gibanje in pošljejo sliko na vaš mobilni telefon. V tem primeru moramo imeti na vidnem mestu pritrjeno opozorilno tablo, da je objekt pod videonadzorom.

Brez opozorilne table posnetek ne velja kot dokaz na sodišču.

Ker so lahka tarča tatov tudi manjše prevozne enote, jih lahko opremimo s sledilnimi napravami, ki imajo svoje napajanje. Tudi tukaj je cenovni in kakovostni razpon velik, zato se pred vgradnjo posvetujte s strokovnjaki
Čebelnjake, ki niso v naši neposredni bližini večkrat obiščimo. Opazujemo tudi ljudi in avtomobile, ki jih tam navadno ni. O tem obvestimo vodjo policijskega okoliša v našem kraju, da so tudi policisti bolj pozorni. Informacije, kdo je vaš vodja policijskega okoliša dobite na www. policija.si
Če storilca zalotite pri delu, ga ne poskušajte prijeti sami, ampak takoj pokličite policijo. Največ boste pomagali pri izsleditvi storilca, če si dobro zapomnite ali takoj zapišete predvsem:  osebni opis sumljivih oseb( spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo), registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila in smer pobega
Če vas je storilec že obiskal, ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle pri raziskavi.
Pomembno je, da o tatvini takoj obvestimo policijo, saj več časa, ko preteče od dogodka, težje je dobiti sledi.
 
Boštjan Kojek, svetovalec
*********************
Sporočilo Čelarja nesrečni in jezni Simonci!

Pozdravljena Simonca!

Pa morajo ti tatiči biti res krepko predrzni, da se upajo lotiti celo lastnine zeleno-rumene Simonce in njenega premoženja. Kaj pa veščine iz tvoje prve in največje ljubiteljske aktivnosti? Ne koristijo ali pa se jih ne poslužuješ? Občasen in ne preveč viden obhod s kakšno, recimo, resasto jazbečarko zvečer, bi lahko bil prav koristen. In če bi vzela s sabo še kakšno stvar, ki prav grdo poči in svinčene kroglice vrže visoko v zrak, bi jo nepridiprav, ki bi stikal tam okrog tvojih čebelic in gredic, kar urno ucvrl v temno noč.Ta se verjetno potem dolgo ne bi več vračal stikat na področje tvojega malega osebnega cesarstva in ko bi se zgodba razvedela, bi tudi drugi nepridipravi prej krepko trikrat premislili preden bi stopili na področje prepovedanega.
Nekaj sem razmišljal in prišel do sklepa, da pa ta nepridipravček, ki te tako grdo jezi in ti občasno kaj izmakne, mogoče le nima tako grdih ter le slabih namenov in si morebiti želi izzvati le tvojo pozornost. Lahko bi to bila tudi kakšna vaša ljubljanska oblika tihega zapeljevanja in osvajanja tvojega srčka. Še nisi pomislila na to možnost? Ne izključi je povsem. Saj zagotovo poznaš tisti stari rek o vnemanju starega panja in tudi ti na teh straneh pišeš o starem panju, ki ti je bil izmaknjen. Prav lahko bi kraja tega panja bilo tiho simbolno sporočilo tatiča njegovi lastnici.

Pa lep pozdrav in naj medi ter dober pogled seveda!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Iz arhivov v novo objavo in splošni arhiv foruma Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow