Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




POVRAČILO ŠKODE NASTALE NA DELOVNEM MESTU

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Splošni pravni kotiček
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 16 Mar 2016 06:33    Naslov sporočila: POVRAČILO ŠKODE NASTALE NA DELOVNEM MESTU Odgovori s citatom

Povračilo škode na delovnem mestu
Kdo odgovarja za povzročeno škodo na delovnem mestu?


Delavec in delodajalec odgovarjata za škodo, ki jo povzročita drug drugemu.
Povzročeno škodo sta dolžna tudi povrniti. V naslednjem članku bomo pogledali, kdaj delavec in kdaj delodajalec odgovarjata za škodo, ki jo povzročita. Kako se ta škoda povrne in kdaj se jo lahko oprosti.

Kaj je škoda?

Običajno škoda pomeni zmanjšanje premoženja, ki ga je utrpel oškodovanec
Škoda lahko pomeni tudi preprečitev povečanja premoženja, kot denimo izgubljeni dobiček, ali pa predstavlja telesne (in duševne) bolečine, povzročitev strahu, okrnitev ugleda, ipd.
 
Kdaj delavec odgovarja za škodo, ki jo je povzročil delodajalcu?
Delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo je na delu ali v zvezi z delom povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Huda malomarnost je podana, če se je delavec zavedal možnosti nastanka škode, do katere bi lahko prišlo zaradi njegovega ravnanja, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo preprečil oziroma, da škoda ne bo nastala.
Torej, ko delavec ni ravnal niti s takšno pazljivostjo, kot običajen človek.
 
Nekaj primerov škod, za katere odgovarja delavec


Med najbolj pogoste primere povzročene škode se tako šteje namerno poškodovanje delovne opreme, strojev, zaloge, ipd.
Pogosti so tudi primeri neupravičenega koriščenja sredstev podjetja (denimo nakupovanje z bančno kartico delodajalca), neupravičeno koriščenje telefona za zasebne pogovore, ipd.
Sem lahko štejemo tudi krajo na delovnem mestu, poneverbe, izdajanje poslovnih informacij, širjenje neresničnih govoric o podjetju, ipd.
 
Kaj če škodo povzroči več delavcev?

Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil.
Če ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil posamezni delavec, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.
Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.

Povračilo škode delodajalcu

Običajna praksa je, da škodo, ki jo povzroči delavec, delodajalec pobota (poračuna) pri izplačilu njegove plače.
Takšen pobot je seveda možen, vendar pa delodajalec za to potrebuje njegovo pisno soglasje. Brez tega soglasja, delodajalec svoje terjatve do delavca ne sme poračunati, ampak mora zoper delavca vložiti tožbo na pristojno sodišče.
 

Če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo.

Oprostitev oz. znižanje plačila škode

Odškodnina se lahko zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje.
 
Tudi delodajalec odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavcu?

Da.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki mu je bila povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, to škodo povrniti, po splošnih pravilih civilnega prava.
Ta odškodninska odgovorno velja tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja.
Tudi tu velja, da če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo.

Takšna odmera pavšalne odškodnine pa ne velja v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu.
Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oz. diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, ki ga je utrpel kandidat ali delavec.

Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oz. delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Splošni pravni kotiček Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow