Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




PESTICIDI

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Varstvo okolja in podobne teme
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 22 Maj 2015 05:25    Naslov sporočila: PESTICIDI Odgovori s citatom

Vir: DELO


Nevarni pesticidi v deklarativno zeleni Sloveniji
Slovenija bo kljub številnim dokazom o škodljivosti glifosatov, celo o njihovi rakotvornosti, čakala odločitev Komisije.

čet, 21.05.2015

Vrtičkarske doze glifosata nimajo oznak o nevarnosti, niti verjetni rakotvornosti.

Ljubljana – Države ga prepovedujejo, argentinski zdravniki zahtevajo prepoved uporabe glifosata, Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov«, pa je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah in z glifosatom konkurira Monsantu.

»To je katastrofa, po vsem svetu se kopičijo dokazi, da glifosat povzroča limfom, da je hormonski motilec in metabolični strup. Pravzaprav me je začudilo, da je njegovo uporabo prepovedala Nizozemska, ki je pojem kemizacije kmetijstva,« pravi neodvisni raziskovalec Anton Komat, ki se je zgrozil, ko je videl, da je hišnik pri enem vrtcu in šoli po dvorišču pršil Boom efekt iz tovarne v Račah. »Takoj sem jih prosil, naj za božjo voljo nehajo, otroci niso nič krivi,« je neposreden Komat.

Novi sistemski pesticidi pridejo v rastlino, ne zgolj nanjo, zato ne velja več, da je, denimo, jabolko dovolj olupiti in je zdravo. Kljub vsem študijam in pozivom pa slovensko kmetijsko ministrstvo nima namena uporabiti previdnostnega načela in prepovedati glifosata. Do odločitve Evropske komisije ne bodo oznak za nevarnost dobila niti manjša pakiranja herbicida z glifosatom za vrtičkarje. Tako ostajajo v prosti prodaji in uporabi. Na ministrstvu za kmetijstvo na vprašanje, kako gre proizvodnja nevarnih pesticidov skupaj z načrti za ozelenitev kmetijstva, sploh niso odgovorili. Z ministrstva za okolje pa so nas usmerili na ministrstvo za kmetijstvo, saj so »pesticidi v njihovi pristojnosti«. O pesticidih v vodi in s tem povezano varnostjo pa nič.

Glifosat je namreč, po več znanstvenih raziskavah, verjetno najškodljivejši herbicid trenutno v uporabi, Komat pravi, da je precej nevarnejši od prepovedanega atrazina. Glifosat je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 25 Jun 2015 05:18    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Rakotvorni herbicidi


DELO
Besedilo: S. O.
24. 06. 2015

Se bo ameriška praksa uporabe zdravju nevarnih škropiv preko čezatlantskega sporazuma prenesla tudi na evropska tla?


V prihodnosti bo treba bolj smotrno uporabljati škropiva. - Foto: Špela Modic/dokumentacija Dela
Čeprav so v preteklosti multinacionalke, ki se ukvarjajo s proizvodnjo škropiv, preko svojih lobistov dosegle, da lahko prodajajo tudi takšna škropiva, ki so človeškemu zdravju izjemno škodljiva, se situacija vendarle počasi spreminja. Vse več škropiv, ki so nevarna zdravju, se namreč uvršča na sezname potencialno nevarnih škropiv, čeprav proizvajalci zatrjujejo, da so tako pomembni za kmetijstvo, da jih ne bi smeli omejevati.
Trenutno je v ospredju razprave 2,4-diklorofenoksična kislina, ki se nahaja v herbicidih 2,4-D, saj o njeni uporabi ali prepovedi odloča Evropska agencija za varnost hrane. Ponovni razmislek o uporabi kisline je poleg nevladnih organizacij spodbudila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je 2,4-D dodala na seznam potencialno rakotvornih snovi. Uvrstitev na seznam je presenečenje predvsem v Združenih državah Amerike, kjer so škropiva, tudi nevarna, v množični uporabi. To je že drugo škropivo, ki se je znašlo na seznamu poleg Monsantovega škropiva Roundup, v katerem se nahaja nevarni glisofat.

2,4-D se sicer na veliko uporablja že od leta 1945, predvsem za zatiranje plevela v kmetijstvu, pa tudi v gozdovih. Kljub vsemu v Združenih državah Amerike pričakujejo, da ne bo prišlo do prepovedi. Veliko večja zaskrbljenost vlada v Evropi, še posebej zaradi tajnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Evropo glede čezatlantskega sporazuma. Nasprotniki sporazuma namreč svarijo pred ameriško prakso, ki je manj restriktivna od evropske in gre bolj na roko kapitalu kot zdravju ljudi.
****
Smo pa res veliki tepci. Ravnamo se po načelu, da česar ne vidim, ne vonjam ali ne otipam, tega pač ni ter ne obstaja. In Evropa postaja kolonija ZDA, mi vsi pa smo kemičnim in kmetijskim multinacionalkam ter lobijem izročeni, da z nami počnejo kar jih je volja. Rak v vsakem izmed nas in naših otrok je naša bodočnost, ki ji ne bomo mogli in ji očitno niti ne želimo ubežati. Samo, da danes živimo v lažnem občutku, da se trenutno imamo dobro in fajn, kaj bo pa jutri z nami in našimi otroci ter vnuki pa nam je očitno malo mar. Kar si danes zaslužimo, bomo jutri tudi dobili!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 24 Dec 2015 07:54    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: DELO

Porabili več kot 676 ton pesticidov

Prodaja pesticidov je lani ( 2014 ) v Sloveniji sicer presegla tisoč ton.
M. Š.
čet, 17.12.2015



V kmetijstvu v Sloveniji je bilo v letu 2014 porabljenih 676,2 tone pesticidov, od tega je bilo 514,1 tone fungicidov, 134,6 tone herbicidov, 22,4 tone insekticidov in 5,1 tone drugih pesticidov.


Ljubljana − Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) o porabi pesticidov v slovenskem kmetijstvu − objavil jih je prvič in so, kot pravijo, začasni − je bilo lani porabljenih 676,2 tone pesticidov, prodanih pa jih je bilo v tem letu 1009,9 tone.

Zaradi vremenskih razmer se je v tem letu povečala prodaja fungicidov. Prodanih je bilo 724,5 tone teh sredstev, od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 514,1 tone ali 71 odstotkov. Največ fungicidov je bilo porabljenih v vinogradih (380,9 tone) in v intenzivnih sadovnjakih (88 ton).

Herbicidov je bilo v letu 2014 prodanih 238,5 tone, od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 134,6 tone ali 56 odstotkov. Največ herbicidov, 96,4 tone, je bilo porabljenih na površinah s koruzo (za zrnje in za silažo). Na površinah z žiti (brez koruze za zrnje) je bilo porabljenih 17,7 tone herbicidov. Insekticidov je bilo prodanih 33,6 tone, v kmetijstvu pa je bilo v tem letu porabljenih 22,4 tone ali 67 odstotkov teh sredstev.
Največ insekticidov je bilo porabljenih v intenzivnih sadovnjakih (18,1 tone) in vinogradih (3,1 tona).

Od fungicidov je bilo porabljenega največ žvepla (252,5 tone), sledila sta folpet (59,3 tone) in mankozeb (54 tone). Od herbicidov je bilo porabljenega največ S-metolaklora (60 tone), sledili so terbutilazin (19,7 tone), glifosat (12,5 tone) in prosulfokarb (11,5 tone). Iz skupine insekticidov je bilo porabljenega daleč največ parafinskega olja (15,6 tone), sledila sta klorpirifos-metil (1,8 tone) in klorpirifos (1,5 tone).

Na hektar celotne površine s posamezno kmetijsko kulturo je bilo v povprečju porabljenih največ pesticidov v intenzivnih sadovnjakih (29,1 kilogram na hektar) in v vinogradih (24,4 kilogramov na hektar). Večinoma so bili na teh kmetijskih zemljiščih porabljeni fungicidi, in sicer v intenzivnih sadovnjakih 22,8 kilograma na hektar, v vinogradih pa 23,8 kilograma na hektar. Na površinah, posejanih s pšenico in piro, je bilo v povprečju porabljenih 0,8 kilograma pesticidov na hektar, od tega fungicidov 0,4 kilograma, herbicidov pa 0,3 kilograma. Na površinah, posejanih s koruzo (za zrnje in silažo), je bilo v povprečju porabljenih 1,4 kilograma pesticidov na hektar (večinoma so bili to herbicidi).
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 05 Okt 2016 04:53    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir. Statistični urad RS


Poraba pesticidov v kmetijstvu v Sloveniji v letu 2014

V letu 2014 je bilo v kmetijstvu v Sloveniji porabljenih (po začasnih podatkih) 676,2 tone pesticidov, prodanih pa je bilo v tem letu v Sloveniji 1.009,9 tone pesticidov.

Zaradi vremenskih razmer v letu 2014 se je v tem letu povečala prodaja fungicidov. Prodanih je bilo 724,5 tone teh sredstev, in od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 514,1 tone ali 71 %. Največ fungicidov je bilo porabljenih v vinogradih (380,9 tone) in v sadovnjakih (88,0 tone). Herbicidov je bilo v letu 2014 prodanih 238,5 tone; od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 134,6 tone ali 56 %.

Največ herbicidov, 96,4 tone, je bilo porabljenih na površinah s koruzo (za zrnje in za silažo). Na površinah z žiti (brez koruze za zrnje) je bilo porabljenih 17,7 tone herbicidov. Insekticidov je bilo prodanih 33,6 tone; v kmetijstvu pa je bilo v tem letu porabljenih 22,4 tone ali 67 % teh sredstev. Največ insekticidov je bilo porabljenih v sadovnjakih (18,1 tone) in vinogradih (3,1 tone).

Od fungicidov je bilo porabljenega največ žvepla (252,5 tone), sledila sta folpet (59,3 tone) in mankozeb (54,0 tone). Od herbicidov je bilo porabljenega največ S-metolaklora (60,0 tone), sledili so terbutilazin (19,7 tone), glifosat (12,5 tone) in prosulfokarb (11,5 tone). Iz skupine insekticidov je bilo porabljenega daleč največ parafinskega olja (15,6 tone), sledila sta klorpirifos-metil (1,8 tone) in klorpirifos (1,5 tone).

Na hektar celotne površine s posamezno kmetijsko kulturo je bilo v povprečju porabljenih največ pesticidov v sadovnjakih (29,1 kg/ha) in v vinogradih (24,4 kg/ha). Večinoma so bili na teh kmetijskih zemljiščih porabljeni fungicidi, in sicer v sadovnjakih 22,8 kg/ha, v vinogradih pa 23,8 kg/ha. Na površinah, posejanih s pšenico in piro, je bilo v povprečju porabljenih 0,8 kg pesticidov na hektar, od tega fungicidov 0,4 kg/ha, herbicidov pa 0,3 kg/ha. Na površinah, posejanih s koruzo (za zrnje in silažo), je bilo v povprečju porabljenih 1,4 kg pesticidov na hektar (večinoma so bili to herbicidi).
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 03 Dec 2016 09:39    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

PRVO DUGOROČNO ISTRAŽIVANJE POTVRDILO: Najpopularnijih svjetski pesticid ubija pčele na cijeloj planeti
August 19th, 2016


Hemijsko podsticanje poljoprivrede – na čelu s tvrtkama kao što su Monsanto, koje najviše promoviraju monokulturu, kemijski baziranu poljoprivredu i patentirane oblike života – donijele su poplavu pesticida koji uništavaju prirodne ekosustave

Insekti i životinje koje jedu insekte su žrtve milijuna litara otrovnih pesticida bačenih na obradive površine, koji zatim otiču u vodene puteve ili se vjetrom odnose na obližnja staništa gdje ih se ponovo raznose lokalni oprašivači poput pčela.

U 1980., Bayer je razvio snažnu novu klasu pesticida koja se zvala neonikotinoidi (neonics), koji je brzo zavladao industrijskom poljoprivredom. U 2008. godini oni su predstavljali 24 posto globalnog tržišta insekticida, a proizvod “Imidakloprid” je postao najkorišteniji insekticid na svijetu.
Gotovo sav američki kukuruz i oko jedna trećine američke soje je tretirana sa neonikotinoidima.

“Veliki napredak” se dogodilo kada je agrobiznis razvio sjemenke obložene neonikotinoidima, gdje je svaki dio rastuće biljke postao prožet toksinima, uključujući i pelud.

Nakon što su državni regulatori zabili ruku duboko u džepove agrobiznisa, požurili su da odobriti neonikotinoide u komercijalnoj prodaji, a znanstvene studije su započele dokumentiranje ekološkog utjecaja.

Populacija ptica i drugih kukcoždera počela je opadati zbog nedostatka kukaca, kako se neonikotinoid sve više koristio.

Godine 2006. počeli smo biti svjedoci dramatičnom izumiranju pčelinjih populacija, koji igraju ključnu ulogu u oprašivanju usjeva hrane. Kolaps kolonija postala je uobičajena pojava, a pčele su pokazivale klasične znakove trovanja insekticidima trovanja kao što su tremor, nekoordinirano kretanje i konvulzija.

Mrtve pčele u i oko košnica pokazale su prisutnost neonikotinoida, i novo istraživanje je pokazalo da niske razine neonikotinoida kod pčela potiču osjetljivost na virusne infekcije i grinje, te smanjuje reproduktivnu sposobnost matica.

Kukuruzna pelud i pelud maslačka koja se vraćala u košnice rutinski je bila pozitivna na neonikotinoide.

Ostali insekti su bili poharani od strane neonikotinoida, uključujući i sjevernoameričkog bumbara koje je trenutno istrijebljen i do 90 posto. Prijetnja divljim pčelama, pčelama i ostalim oprašivačima postaje sve jasnija kako izlazi sve više istraživanja na svjetlost dana.

Sada je prva dugoročna studija o utjecaju neonikotinoida na divljim pčelama potvrdila da je popularni pesticid povezan s dugoročnim padom populacije pčela.

Istraživači u Engleskoj analizirali su 18 godina podataka o 64 divljih vrsta pčela i korištenja neonikotinoida na uljanoj repici, koja je široko tretirana sa neonikotinoidima, nalazeći da je za oko polovice ukupnog pada broja pčela zaslužan ovaj insekticid.

Ukupno 34 vrste insekata koje iskorištavaju uljanu repicu pokazale su barem 10-postotni pad u odnosu na neonikotinoide, s najviše pogođena grupa insekata je doživjela pad od 30 posto i to sve zbog neonikotinoida.
Nalazi tima Centra za Ecologiju i hidrologiju su se pojavila i u časopisu Nature.

“Povijesno gledano, ako uzgajate uljanu repicu, mnoge pčele imaju tendenciju da imaju koristi od toga, jer one provode ogromno traganje za hranom i resursima u cijelom ekosustavu”, rekao je glavni autor studije dr. Ben Woodcock za BBC.

“No, ta korelacija studija sugerira da jednom kada se repica počne tretirati sa neonikotinoidima do 85 posto, pčele počinju biti izložene i ove štetne kemikalije počinju utjecati na njih.”

Istraživanje dodaje da je nekoliko laboratorija i kratkoročni terenskih istraživanja pronašlo negativne učinke neonikotinoida na pčele i divlje pčele. Čak je i EPA bila prisiljena priznati da neonikotinoidi ubijaju pčele.
“Negativni učinci koji su prethodno istraženi čine dugoročno veliki štetu raznim vrstama insekata”, rekao je koautor studije dr Nick Isaac.
Dok će agrobiznis i dalje negirati da njihov omiljen insekticid ima bilo kakve veze s padom pčelinje populacija, dobro informirani potrošači već su prisilili maloprodaju na promjene.

Međutim, velika većina insekticida neonikotinoida je u rukama tvrtki kao što su Bayer i Monsanto, koji proizvode sjemenke i kemikalije pune neonikotinoida.

Njihovi prijatelji su FDA i druge vladine agencije koji su sudionici u zataškavanju utjecaja neonikotinoida bez da doista razmisle o tome kako ti toksini utječu na okoliš.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 02 Mar 2017 07:12    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: DELO

Pesticidi v laseh

Wed, 03/01/2017
Besedilo: K. Ž./STA

Sedem vodilnih francoskih okoljevarstvenikov si je dalo testirati vzorce las, da bi usmerili pozornost javnosti na prevlado pesticidov in drugih onesnaževal v vsakdanjem življenju. Pri vseh so ugotovili "velik koktajl številnih hormonskih motilcev", ki povzročajo tumorje, okvare ob rojstvu in druge okvare, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ugotovitve je objavilo združenje Prihodnje generacije (Generations Futures), ki vodi kampanjo proti pesticidom in genetsko modificiranim organizmom.

Spojine in snovi, ki lahko motijo hormonsko ravnovesje, kot so pesticidi in PCB, je med drugim mogoče najti v hrani, ličilih, igračah, barvi in drugih vsakdanjih predmetih v naših domovih.

Vzorce svojih las so med drugim dali analizirati vodja Zelenih Yannick Jadot, ki je ravno v četrtek odstopil od kandidature za francoskega predsednika v korist kandidata socialistov Benoita Hamona, okoljevarstvenika Nicolas Hulot in Jose Bove ter vodja Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) v Franciji Isabelle Autissier.


S tem so želeli povečati pritisk na EU pred zasedanjem ministrov za okolje 28. februarja, da opredeli definicijo hormonskih motilcev s ciljem oblikovanje predpisov za omejitev njihove nevarnosti na zdravje.

Skrb vzbujajoči rezultati


Pri vseh sedmih okoljevarstvenikih so v vzorcih las našli sledi devet do 25 pesticidov. Največ, 68 molekul pesticidov, so našli pri 60-letni Autissierjevi, ki je kot prva ženska leta 1991 sama z jadrnico preplula svet.

Za radio France Info je dejala, da jo je rezultat prestrašil, še posebej, ker se skuša prehranjevati z organsko hrano, se redko liči, doma pa nima nobenih čistil. Meni sicer, da gre rezultat pripisati njenemu delu v ladjedelnicah, kjer je prišla v stik s snovmi, ki so škodljive.

Bove, 63-letni kmet in evropski poslanec, je bil prav tako presenečen nad rezultati. Kot je povedal, so mu našli sledi treh PCB-jev, 11 mehčalcev, pesticidov in insekticidov, medtem ko teh snovi na svoji kmetiji ni nikoli uporabljal. Veteran gibanja proti globalizaciji meni, da zadošča že to, da "nekdo z insekticidi poškropi preproge v Evropskem parlamentu".
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Varstvo okolja in podobne teme Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow