Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 20 Apr 2019 04:12; skupaj popravljeno 3 krat

Označevanje predpakiranih živil

Določena minimalna velikost črk za označevanje živil

Na predpakiranih živilih bo minimalna predpisana velikost črk 1,2 milimetra.
Profimedia

Za označevanje živil bo od decembra veljala nova evropska uredba, ki predvideva predpisano minimalno velikost črk, obvezno označevanje porekla nekaterih vrst mesa ter poudarjeno označevanje alergenov. Podjetja bodo tako morala spremeniti označbe na več kot 80 odstotkih predpakiranih živil.

Ob robu mednarodne konference o označevanju živil je Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pojasnil, da uredba o zagotavljanju informacij o živilih uveljavlja enotno zakonodajo za celotno EU. Potrošniku je treba omogočiti primerno informiranost o sestavi živil ter mu olajšati prepoznavanje in izbor živil, ki bodo podpirala njegovo zdravje.

S 13. decembrom 2014 bodo nove zahteve za označevanje predpakiranih živil predvidevale minimalno predpisano velikost črk 1,2 milimetra, za zelo majhne embalaže pa 0,9 milimetra, je povedal Pravst. Poleg tega je novo tudi označevanje države izvora mesa ter označevanje sestavin, ki povzročajo alergije. Ime alergena se bo namreč poudarilo z vrsto pisave, ki se bo razlikovala od preostalega seznama snovi. Dodatno nova zakonodaja po njegovih besedah uvaja tudi možnost, da so na tržišču na voljo tudi živila s pretečenim rokom uporabe.

Na ravni Evropske komisije potekajo tudi odločanja o morebitnih dodatnih spremembah na področju označevanja živil. Kot je povedal predstavnik oddelka za prehrano na komisiji Cristophe Didion, morajo države članice in komisija preučiti še nekatere podrobnosti v zvezi z obveznim označevanjem porekla določenih živil, predvsem v zvezi z označbami porekla izdelka oziroma glavnih sestavin živila.

Komisija zbira tudi podatke o prehranskih vnosih ter vsebnosti škodljivih transmaščob v živilih. Na osnovi teh podatkov bo sprejeta tudi odločitev, ali je potrebno uvesti omejevanje oziroma obvezno označevanje prisotnosti transmaščob v živilih.

Kot pa je še povedal Pravst, je naslednja večja sprememba na področju označevanja živil predvidena za konec leta 2016, ko bo uvedeno obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil. Med obvezne sestavine bodo po novem vključene tudi vrednosti sladkorjev, namesto besede natrij pa bo navedena označba sol.

Čelar · Objavljeno: 28 Jan 2015 10:56 Naslov sporočila: OZNAČEVANJE ALERGENOV

OZNAČEVANJE ALERGENOV - snovi, ki povzročajo alergije

Konec preteklega leta je stopila v veljavo Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki je razveljavila zdajšnjo zakonodajo s področja označevanje živil natančneje Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. Bistvena sprememba označevanja je, da je po novem predpisana velikost črk na nalepkah. Vse oznake na živilu (razen označevanje številke za neto količino) morajo biti velike vsaj 1,2 mm, o čemer smo že pisali. Poleg tega je ena izmed novosti tudi označevanje alergenov.

Potrebno je označiti vsako sestavino ali pomožno tehnološko sredstvo, ki je navedeno na seznamu v Prilogi II omenjene uredbe ali pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzroča alergije ali preobčutljivosti, se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotno v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni oblik.

Ime snovi iz Priloge II se poudari z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od preostalega seznama snovi, na primer po črkah, stilu ali barvi ozadja.

Če seznama sestavin ni, potem je potrebno zapisati besedo »vsebuje«, ki ji sledi ime snovi ali proizvoda iz Priloge II.

Na seznamu Priloge II so med drugim zapisane naslednje sestavine:
–arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih

–oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, razen oreškov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

–žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO 2 , ki se izračunajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev;

Čebelji pridelki na tem seznamu niso omenjeni, tako da zanje ni potrebno upoštevati teh zahtev, je pa potrebno upoštevati v primeru, da proizvajamo med z dodanimi oreški, pridelujemo medico ipd.

Zaradi morebitnih sprememb seznama alergenih snovi priporočamo, da pri pripravi nalepk za sestavljena živila preverite seznam.

Čelar · Objavljeno: 10 Sep 2016 05:47 Naslov sporočila:

Kaj morate vedeti o spremembah pri označevanju živil

08.09.2016 Finance

Od 13. decembra bo označevanje hranilne vrednosti obvezno na vseh predpakiranih živilih v prodaji, kmetje pa bi se temu radi izognili »za vse, kar je pridelano in predelano na kmetiji«

avtorPetra Šubic

Hrane še zdaleč ne kupujemo samo po videzu, embalaži ali ceni. Gledamo na rok uporabe, sestavine in alergene med njimi, poreklo živila in njegovo hranilno vrednost ... Čez tri mesece bo tabela s hranilno vrednostjo obvezna na tako imenovanih predpakiranih živilih, ki so v prodaji. Kdo jo že navaja in komu je ni treba? S pomočjo strokovnjakov smo poiskali odgovore iz evropske uredbe 1169/2011 o zagotavljanju informacij porabnikom, ki je alfa in omega označevanja živil.

1. Katera živila so predpakirana?

To so živila, ki jih proizvajalec zapakira v embalažo, preden gredo v prodajo in se kot taka ponudijo kupcu. Ne zajemajo živil, ki se v trgovini pakirajo na željo kupca (rezanje in pakiranje salam v delikatesi) ali na prodajnih mestih predpakirajo za neposredno prodajo (sir v kosih s ceno, ki ga vnaprej nareže trgovec za prodajo), pravi Anita Kušar z inštituta za nutricionistiko Nutris.org.

2. Že obvezni podatki na živilih

Obvezni podatki na predpakiranih živilih so ime živila, rok uporabe, proizvajalec, seznam sestavin in alergeni, neto količina živila in poreklo za nekatere skupine živil, kot so oljčno olje, med, sadje in zelenjava ter nekatere vrste mesa, dodaja Kušarjeva.

3. Kako je z označevanjem hranilne vrednosti (HV)?

Od 13. decembra bo na vseh predpakiranih živilih (razen izjem iz priloge V k uredbi 1169/2011) obvezno tudi označevanje hranilne vrednosti. Vključuje energijsko vrednost in povprečno vsebnost maščob (in posebej nasičenih), ogljikovih hidratov (in posebej sladkorjev), beljakovin in soli. Gre za povprečne vrednosti teh hranil v gramih na 100 gramov ali 100 mililitrov živila.

4. Določanje HV in koliko to stane

Zakonodaja dopušča dva načina – ali na podlagi analize živila ali povzemanja literaturnih podatkov. HV živil se lahko določi z analizo, ki jo opravi proizvajalec sam ali jo zanj opravi zunanji laboratorij – denimo laboratorij Biotehniške fakultete v Ljubljani ali eden od Nacionalnih laboratorijev za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) po državi. »Cena analiz je odvisna od vrste živila, števila vzorcev in nabora analiziranih parametrov ter uporabljenih analiznih metod. Okvirni strošek je od 210 evrov,« pravi Jerica Ivanoš iz NLZOH v Mariboru.

Cena je nižja denimo pri vzorcih živila, kjer ni treba opraviti celotnega nabora obveznih preiskav. To denimo velja takrat, ko živilo vsebuje tako malo maščob, da jih ni treba analizirati in označiti v tabeli hranilne vrednosti živila. Cena analize pa je višja takrat, ko proizvajalec obvezno označbo hranilne vrednosti dopolnjuje z drugimi hranili, na katera se denimo nanašajo prehranske ali zdravstvene trditve, in je treba opraviti dodatne analize, dodaja Jerica Ivanoš.

Kot omenjeno, lahko hranilno vrednost proizvajalec izračuna tudi na podlagi literaturnih podatkov in recepture živila (iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin) ali jih povzame iz na primer nacionalne baze podatkov, kot je platforma za klinično prehrano IJŠ - OPK, ali iz tujih baz podatkov, kot je EUROfir, pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

5. Kdo HV živil že označuje?

»To že dela večina kmetijskih in živilskopredelovalnih podjetij, ki so naši člani, saj so ocenili, da kupce ti podatki zanimajo. Označbe izdelkov so prilagodili zahtevam uredbe 1169/2011, podatke o energijski vrednosti so zagotavljali, že preden je z omenjeno uredbo označevanje hranilne vrednosti postalo obvezno ,« pravi Petra Medved Djurašinović z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Nekateri, predvsem manjši proizvajalci živil, pa še iščejo nasvete in nas prosijo za pomoč pri pripravi označbe hranilne vrednosti, dodaja Anita Kušar.

6. Katera živila so izvzeta iz obveznega označevanja HV?

Ta živila so navedena v prilogi V evropske uredbe 1169/2011. Mednje sodijo predvsem osnovna in nepredelana živila (denimo žita in moka), nekatera druga živila, kot so čaj, kava, sol, kis, ter živila zelo majhnih pakiranj. Iz obveznega označevanja HV so izvzeta tudi obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec majhnih količin dobavlja neposredno končnemu kupcu in se prodajajo lokalno, denimo v prodajalni na kmetiji.

7. Ali kmetje, ki domače mesnine, rezance in marmelade dobavljajo trgovskim verigam, že označujejo HV?

»Kmetijam do 13. decembra 2016 ni treba označevati svojih živil s hranilno vrednostjo in tega še ne počno,« pravijo na kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS).

V sodelovanju z Združenjem kmečkih sirarjev, Združenjem predelovalcev mesa na kmetijah in drugimi nacionalnimi združenji so pripravili predlog pobude za derogacijo, kar evropska uredba 1169/2011 v preambuli tudi omogoča, in ga poslali na kmetijsko ministrstvo.

Zavzemajo se, da bi vse kmečke izdelke, ki so predelani na kmetiji in ki jih kmetija ali maloprodajno podjetje trži neposredno končnim kupcem, izvzeli iz obveznega označevanja HV. Za to navajajo več razlogov:

porabnik kmečkih izdelkov ne izbere zaradi same hranilne vrednosti, ampak iz drugih vzgibov (zaradi tradicionalne predelave, kratke verige od pridelave/predelave do kupca, posebnega recepta ali drugačnega okusa od tipiziranega izdelka);
laboratorijske analize HV so zelo drage in bi pomenile veliko finančno breme za kmetije;
kmečki izdelki niso tipizirani, ker vsebnost hranil v surovinah, ki jih predelujejo na kmetiji (denimo v surovem mleku ali energijski vrednosti slanine), zelo nihajo glede na sezono in letni čas. Zaradi nihanja hranil v surovinah bi lahko za kmečke izdelke izračunali le približno hranilno vrednost, s tem pa bi zavajali kupce.

KGZS predlaga, da bi iz obveznega označevanja HV izvzeli vsa živila iz izključno lastne surovine, ne glede na to, kdo jih predeluje. Če surovina ne izvira 100-odstotno iz lastne pridelave, pa bi derogacija veljala za vsa živila, ki so predelana na kmetiji, v obrti in gospodarskih družbah, dokler prodaja teh živil ne preseže pet letnih povprečnih plač preteklega leta na obratovalni obrat.

Če KGZS s temi predlogi ne uspe, od kmetijskega ministrstva pričakuje, da bo na svoji spletni strani nasnel tako imenovane prehranske tablice za vse skupine živil, da bi lahko kmetije HV za svoja živila izračunale na podlagi teh prehranskih tabel. Zdaj je na potezi kmetijsko ministrstvo oziroma UVHVVR.
8. Bodo trgovci na policah tudi po decembru imeli toliko živil s kmetij?

Trgovci pravijo, da je le malo živil s kmetij in iz zadrug že označenih s hranilno vrednostjo. Tega od kmetov in manjših proizvajalcev za zdaj niti ne zahtevajo, »saj vedo, da nekateri takih zahtev niti ne bi mogli izpolniti«.

V Mercatorju se sprašujejo, koliko kmetij in manjših domačih proizvajalcev bo sploh lahko izpolnilo nova merila in zahteve glede označevanja živil, ko bo začela veljati nova uredba, in kaj bo to pomenilo za te male dobavitelje in ne nazadnje tudi za projekt Radi imamo domače, s katerim v Mercatorju poskušajo kupcem olajšati nakup živil, ki jih sicer dobijo na lokalni tržnici.

V Tušu pravijo, da zadnja leta raste prodaja hrane lokalnega izvora in da so kupci čedalje bolj ozaveščeni o pomenu porekla hrane. Nakupe takšnih živil spodbujajo s projektom Spoštujmo slovensko in podpirajo lokalne dobavitelje.

Čelar · Objavljeno: 20 Apr 2019 04:09 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Prodaja, zagotavljanje sledljivosti in označevanje
19.04.2019

Produktna odgovornost je na strani čebelarja, zato mora predvsem poskrbeti za varnost in sledljivost svojih čebeljih pridelkov, saj ti sodijo med živila. Poleg shranjevanja računov zdravil, krme za čebele,…, mora zagotavljati sledljivosti tudi korak naprej, kar pomeni, da mora vedeti, kam je pridelan med prodal. Vsak čebelar mora imeti zapiske, v katere zapiše količino natočenega medu, označi serijo tega medu in kam je med prodal, v trgovine, polnilcem ali končnemu potrošniku. Serija medu mora biti jasno označena tudi na posodah za med in končni embalaži (kozarcih), če na kozarcu ni zapisan točen datum uporabnosti medu z besedami uporabno najmanj do, čemur sledi točen datum: dan/mesec/leto (razen v primeru vključenosti čebelarja v SMGO, ko je navedba lota obvezna v vsakem primeru). Pri označevanju medu prav tako ne smemo pozabiti na prelepko, ki zagotavlja originalno zaprtost našega izdelka. Če izdelujete svoje nalepke za med ali imate še kakšno vprašanje glede pravilnega označevanja medu in tudi drugih čebeljih pridelkov, se lahko obrnete na svetovalki za varno hrano ČZS. Več o označevanju najdete tudi na spletni strani www.czs.si.

Čebelar, ki čebelje pridelke prodaja na tržnicah, v trgovini, po internetu, jih oddaja polnilcem ali jih tudi predeluje (mešanice, medene pijače,…) pa se mora vpisati tudi v Register živilskih obratov (RŽO). V RŽO se ni potrebno vpisati čebelarju, ki oddaja čebelje pridelke končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, izključno na mestu pridelave (na domu).

Poskrbite za pravilno označevanje in v primeru prodaje na stojnici le to opremite s podatki vašega čebelarstva in ustrezno označitvijo cen izdelkov. In ko smo že pri cenah – spoštujmo svoje delo in delo naših čebel, ter ne prodajajmo medu pod povprečno ceno tujega medu!

Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko pri JSSČ

Čelar

Vir: spletna stran ČZS

Zagotavljanje sledljivosti pogoj za dajanje čebeljih pridelkov v promet
30.12.2019

Med in druge čebelje pridelke, ki jih čebelarji dajemo v promet, moramo označiti skladno z veljavno zakonodajo, zagotavljati pa moramo tudi sledljivost, kar pomeni, da moramo vedeti, koliko čebeljih pridelkov smo pridelali in koliko ter kam smo jih prodali. Shranjevati moramo tudi račune materiala, ki smo ga kupili, npr. zdravil, embalaže, sladkorja … Podrobnejša navodila o zagotavljanju sledljivosti so zapisana v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu.

Vsak čebelar mora biti registriran, sledljivost pa moramo zagotavljati, če čebelje pridelke dajemo v promet, tudi če jih samo podarimo. Čebelji pridelki, ki jih dajemo v promet, morajo biti varni in kakovostni. Tudi če imamo samo tri panje in vsega medu ne porabimo za svojo domačo porabo, moramo zagotavljati varnost, kakovost medu ter sledljivost. To pomeni, da si zapišemo datum, lokacijo točenja, količino natočenega medu in označitev serije pridelanega medu in čebeljih pridelkov. Serija mora biti označena v zapiskih, na skladiščnih posodah te serije in na maloprodajni embalaži pridelka te serije, če roka uporabnosti nismo zapisali z besedami uporabno najmanj do, čemur je sledil točen datum (dan, mesec, leto). Vedeti tudi moramo, koliko pridelka posamezne serije smo že prodali in kakšna je še zaloga. Zapiske lahko vodimo na različne načine. Za evidenco lahko služijo dobavnice, računi, elektronske evidence, evidence v blokih ali pa jih sproti pišemo v obrazec št. 3 v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Če čebeljih pridelkov ne prodamo končnim potrošnikom, moramo poznati tudi kupce (npr. 300 kg L12019 Mercator …).

Osnovni podatki zagotavljanja sledljivosti medu:
1. Mesto in/ali lokacije paše: Ljubljanski vrh.
2. Datum in kraj točenja: 13. 5. 2019.
3. Število družin: 20
4. KOLIČINA medu: 300 kg.
5. VRSTA medu (mnenje čebelarja): cvetlični med.
6. Oznaka serije/lot (L): L12019.
7. Datum roka uporabe, označen na maloprodajni embalaži: 31. 12. 2021.
8. Kupci medu: 100 kg trgovina Mercator, 100 kg končni potrošnik, 100 kg zaloga.

Serije pridelka označimo z veliko črko »L«. Pri malih čebelarjih je ena serija medu navadno posamezno točenje, lahko pa je ena serija tudi eno polnjenje medu. Odločitev o tem, kako bomo označevali serijo, je prepuščena nam, pomembno pa je, da v zapisnik zapišemo, kaj serija pomeni, in da je označena enoznačno, kar pomeni, da se nanaša na točno to serijo in na nobeno drugo, tudi ne v preteklem ali prihodnjem letu.

Pogosto se zgodi, da čebelar serijo označi samo z enim znakom, npr. z 1, prihodnje leto pa med prvega točenja znova označi z 1. Takšno označevanje serije ni ustrezno, saj ne pove nedvoumno, na kateri pridelek se ta serija v resnici nanaša (lahko se npr. nanaša na med iz leta 2018 ali iz leta 2019). Čebelarji pogosto označujemo serijo (lot) živila po dnevu točenja (L3152019), po zaporedju točenja (L119, L219) ali po roku uporabe (L31122021). Če serijo (lot) označimo po datumu uporabe, moramo paziti, da ta ni zapisan kot datum (npr. L31. 12. 2021), temveč kot L31122021.

Od vsake serije pridelka tudi shranimo po en reprezentativni vzorec, saj s tem zavarujemo sami sebe. Tako bomo npr. ob morebitni pritožbi imeli v skladišču vzorec tega pridelka, tako da ga bomo lahko uporabili kot »protivzorec« za analize. Poskrbimo, da bo ta vzorec tudi vzorec resnične serije medu. Če je to mogoče, vzorce odvzamemo na različnih mestih serije (lota) ali iz sredine skladiščne posode, torej če med polnimo v kozarce, shranimo kozarec, ki smo ga napolnili nekje na sredini svojega dela. Vsake toliko časa oddajmo vzorec medu (ali drugih čebeljih pridelkov) tudi v analizo, da se prepričamo o ustreznosti svoje prakse.

Za primere napak v čebeljih pridelkih (npr., da bi se v medu znašla prisotnost kumafosa čez dovoljeno mejo) imejmo vedno pripravljen tudi načrt umika/odpoklica izdelka, kar lahko storimo z obrazcem 8 iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Če je pridelek v takem primeru že dosegel končnega potrošnika, potem moramo o tem obvestiti tudi svoje kupce. Če nimamo stalnih strank, potem obvestilo o umiku nalepimo npr. na vrata svoje prodajalne, obvezno pa moramo o tem obvestiti tudi Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Čebelarji, ki svoje primarne čebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis, vosek) prodajate tudi na tržnici, v vrtce, šole, oddajate polnilcem, v trgovine … torej prodaje čebeljih pridelkov ne izvajate samo na mestu pridelave, morate biti vpisani v Registru živilskih obratov in morate izpolniti tudi druge obrazce iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu glede na svojo tehnologijo čebelarjenja in katere pridelke prodajate. Tudi v primeru predelave čebeljih pridelkov, tudi če prodajate samo na mestu pridelave, ni zadosti, da izpolnite samo obrazec št. 3, temveč vse obrazce iz Smernic glede na svojo tehnologijo čebelarjenja in katere pridelke prodajate. Če pri popisu čebeljih družin niste izpolnili kvadratka Med in čebelje pridelke oddajam na trg, potem morate izpolniti obrazec, ki je objavljen na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/ (obrazec za registracijo obrata in spremembo podatkov) in ga poslati na območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Čebelar, ki je v Sloveniji registriran kot čebelar, ki nima dodatne registracije, kot npr. s. p. ali d. o. o., ali dopolnilne dejavnosti »prodaja s sosednjih kmetij«, lahko prodaja samo svoj med. Nakup medu od drugega čebelarja in prodaja brez sledljivosti sta ne samo s strani zakonodaje prepovedana, temveč tudi tvegana, saj čebelar prevzema odgovornost za med »neznanega« porekla. Zavedati se moramo, da splošna javnost napako enega čebelarja dojema kot napako slovenskih čebelarjev. S svojo napako naredimo madež na celotno slovensko čebelarstvo.

Kakršne koli informacije s tega področja lahko dobite pri svetovalcih za varno hrano Javne svetovalne službe v čebelarstvu.

Andreja Kandolf Borovšak
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli