Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

Zaznano je bilo novo žarišče hude gnilobe čebelje zalege na področju občine Gornja Radgona in sicer v okolju kraja Police. V 3 km krog je tako zajetih kar veliko čebelarjev pri katerih te dni vršijo veterinarji NVI temeljite preglede čebeljih družin.

Čebelarji so besni, ker jih je večina že končala z zimskim krmljenjem čebel in se bojijo, da bi pri temeljitih pregledih zalege lahko prišlo do poškodovanja matic ter s tem uničenja čebelje družina.

Jezni pa so čebelarji tudi, ker je huda gniloba čebelje zalega na področju Gornje Radgone prisotna že kar nekaj let in so vsako leto zaznana nova žarišča te nevarne bolezni. Očitno bodo pristojni državni organi morali povzeti veliko bolj radikalne ukrepe, da se širjenje te bolezni končno že enkrat omeji oziroma zatre. Tudi domicilno čebelarsko društvo bi moralo na tem področju narediti veliko več in ne le mrtvo hladno že nekaj let opazovati kaj se dogaja ter kako se bolezen širi in ob tem le občasno bojazljivo kritizirati veterinarsko inšpekcijo ter veterinarje NVI. Seveda kritike izrekajo le takrat in v okoljih kjer so prepričani, da inšpektorjem ter veterinarjem to njihovo kritično govorjenje ne bo prišlo na ušesa.

05.09.2017

OBVEŠČANJE PRIZADETIH ČEBELARJEV

Danes sem zvedel, da prizadetih čebelarjev ni nihče niti obvestil, da so v kužnem krogu in jim sledi veterinarski pregled čebeljih družin. Veterinarska inšpekcija je obvestila Upravno enoto in čebelarsko društvo, ki pa je dolžno obvestiti svoje članstvo. Zakaj to ni bilo storjeno se bodo morali pogovoriti v čebelarskem društvu, ki ni namenjeno le organiziranju izletov ali piknikov, temveč predvsem informiranju, izobraževanju ter servisiranju potreb svojih članov - čebelarjev.

Čelar · Objavljeno: 14 Sep 2017 16:22 Naslov sporočila:

PLAGIATOR: Gornja Radgona - bo končno kdo že naredil konec širjenju hude gnilobe čebelje zalege

Huda gniloba čebelje zalege- kužna bolezen - na področju Gornje Radgone

Huda gniloba je bakterijska bolezen pokrite čebelje zalege, ki jo povzroča bacil Paenbacillus larve. To je bacil, ki v neugodnih razmerah za svoj razvoj, tvori spore ali trose, ki so glavni problem pri zatiranju te bolezni. Trosi so namreč zelo odporni na zunanje vplive in v vosku ali medu ostanejo sposobni za okužbo 50 let in več.

Bolezenski znaki so vidni le na pokrovčkih pokrite zalege, ki se spremenijo približno mesec dni po tem, ko je ličinka obolela. Pokrovčki celic v katerih so odmrle ličinke, so običajno nagrizeni in imajo luknjice nepravilne oblike ali pa so celi in vdrti. V obeh primerih lahko iz celice z vžigalico izvlečemo rjavo-zeleno brezoblično maso, ki se vleče v tanke niti. Zanesljivo diagnozo potrdimo le z laboratorijsko preiskavo. Bolezen se zatira po zakonu in spada na tako imenovano B listo bolezni. Sem spadajo praviloma kužne bolezni, katerih širjenje se da preprečiti z ustreznimi veterinarskimi ukrepi

Čebelarji, ki jih doleti ta nesreča so seveda besni na ves svet, svoje okoliške čebelarske kolege, državne institucije, veterinarje in tudi na svojo stanovsko organizacijo Čebelarsko zvezo Slovenije ( ČZS ), ker takrat, ko se jim v njihovem čebelarstvu dogodi huda gniloba ( HG ) ugotovijo, da so sami in ne morejo pričakovati pomoči od nikogar. Pogosto se jih izogibajo celo njihovi čebelarski kolegi, nihče jim s kakšno odškodnino ne poplača vsaj delne škode, ki so jo zaradi zatiranja HG utpeli in še veliko časa potem jih spremlja "sloves" tistega, ki je imel čebeljo kugo. Sam sem prepričan, da HG ni stvar s katero bi se naj ukvarjala ČZS, temveč je to problem Nacionalnega veterinarskega inštituta ( v nadaljevanju: NVI ) in Veterinarske inšpekcije in neposredno prizadetih ter ogroženih čebelarjev, kot tudi Upravne enote oziroma Občine v kateri se HG odkrije, ker gre za hudo kužno bolezen in so postopki zdravljenja ter preprečevanja bolezni zelo natančno zakonsko predpisani in to seveda še kako zadeva tudi teritorialna čebelarska društva, ki morajo pristojnim veterinarskim ustanovam nuditi vso potrebno pomoč. Vsak od navedenih subjektov ima zelo natančno predpisane obveznosti kaj mora in v kakšnem času ter na kakšen način storiti.

Pa smo malo bliže razumevanju razmer ter ključu rešitve težav, ki že nekaj let še kako zelo tarejo čebelarje na ožjem in širšem področju Upravne enote in Občine Gornja Radgona. Huda gniloba čebelje zalege se je pred leti na tem področju pojavila in kot kažejo razmere kar lepo udomačila, ker se nihče prav ne potrudi, da bi tej škodljivi nadlogi naredil konec. Razen terenskih veterinarjev NVI in potem delno še Veterinarske inšpekcije drugi svojega dela ne opravijo zadovoljivo ali pa ga opravijo površno in pišmeuhovsko. Vključno z mnogimi prizadetimi ter ogroženimi čebelarji ter njihovimi čebelarskimi društvi. Ne bom sedaj tukaj ponavljal in na drobno opisoval kaj bi moral kdo od navedenih zadolženih subjektov storiti, ker je vse to že napisano v zakonu in v podzakonskih predpisih. In drugih strokovnih veterinarskih pisnih navodilih ter napotilih. Na žalost pa ni nikogar v tej državi, ki bi dovolj odločno udaril po mizi in od vseh odgovornih zahteval, da svoje delo korektno opravijo in tiste, ki tega ne bi naredili tudi primerno sankcioniral. Od vseh navedenih se na koncu računi izstavijo le prizadetim in tudi ogroženim čebelarjem, vsi ostali pa se lepo tiho iz zgodbe umaknejo do nekega novega odkritja žarišča HG, ko se celotna neučinkovita zgodba ponovi. In tako v Gornji Radgoni iz leta v leto! Nikogar ne prizadene, da si prizadeti in ogroženi čebelarji, eni od prizadete nesreče in drugi od neizmernega strahu, da bo že jutri zadelo tudi njih, pulijo lase in obupujejo.

Kako se ravna v primeru izbruha kužne bolezni HG pokrite čebelje zalege je že dolgo znano in tudi v zakonskih ter podzakonskih ter drugih dokumentih zapisano ter predpisano. O tem torej razprave več ni in ne bi smelo biti. Zakaj pa sistem v praksi na terenu ne funkcionira bom prikazal na enem samem področju - to je informiranje prizadetih in ogroženih čebelarjev! V primeru Gornje Radgone je tako, da nihče nikogar o ničemer ne informira in velika večina ogroženih čebelarjev izve, da je v njihovi soseščini oziroma v oddaljenosti 3. km zaznano novo žarišče HG šele, ko jih pokliče veterinarka NVI z obvestilom, da bo opravila pregled čebeljih družin ali pa nekateri čebelarji že prej "nekaj slišijo" iz govoric, ki se med čebelarji neformalno širijo. Pa je način informiranja v tovrstnih in podobnih primerih z zakonom lepo predpisan in navedeno je kdo in v kakšnem času mora kaj storiti, ker gre za kužno bolezen.. V tem zadnjem primeru, ki se prav te dni na terenu rešuje, niti lokalno čebelarsko društvo svojih članov, ki so zajeti v nov 3 km krog, ni obvestilo, čeprav je predsednik društva od Veterinarske inšpekcije dobil pisne informacije z vsemi potrebnimi napotili in navodili. Na področju obveščanja čebelarjev o pojavih novih žarišč HG sta zatajili tako tudi Upravna enota kot Občina, ki ju zakonodaja prav tako zavezuje, da sta dolžni obveščati prizadete in ogrožene, ne le čebelarje, temveč vse občane, ker, ponavljam, gre za kužno bolezen katere zatiranje in preprečevanje določa in zapoveduje zakon in tudi zaradi tega, ker vsi čebelarji niso člani čebelarskih društev in teh društvo seveda ni dolžno obveščani, sta pa jih dolžni obvestiti državna in lokalna oblast.

Ta nesrečna že več let trajajoča zgodba z HG na ožjem in širšem področju Gornje Radgone traja že veliko preveč časa in ni videti, da bi v kratkem smeli upati na skorajšnji konec te čebelarske nesreče. Vse kar se nanaša na to nesrečno HG na področju Gornje Radgone je obravnavano kot največja državna skrivnost, nihče nikogar o ničemer ne obvešča in tako čebelarji ne vedo kako in na kak način se pristopa k sanaciji posameznih žarišč HG, kaj se na terenu res dogaja in kdo sploh nadzira ter kontrolira razmere na tem okuženem področju. Ob vsem tem se zadnje čase celo šušlja med čebelarji, da je teh žarišč HG nekaj več kot jih je uradno odkritih, ker naj bi nekateri čebelarji sami tiho ter skrivoma "reševali kar se pač rešiti da". Razlogov zakaj to na ta način počnejo je verjetno več. Eden od teh je zagotovo ta, da je še vedno med čebelarji razširjeno napačno mnenje, da je za vsak izbruh HG kriv izključno prizadeti čebelar. V določenih primerih je lahko res tako, v mnogih ali celo v večini primerov pa seveda ne. In drugi razlog zakaj čebelarji ne prijavijo ugotovitev, da imajo v svojem čebelarstvu HG je, ker naj bi se neizmerno bali temeljitega pregleda svojega čebelarstva in predvsem predpisane dokumentacije ( čebelarski dnevniki, razna potrdila, dokazila, računi in drugo za kar je predpisana dalj časa trajajoča hramba ) s strani Veterinarske inšpekcije. Koliko je takšen strah pri čebelarjih upravičen ne vem, vem pa, da je med veliko čebelarji strah zelo prisoten in to v zasebnih pogovorih nekateri čebelarji tudi odkrito priznajo.

Pri sanaciji žarišč HG sploh ni vprašanje ali čebelar kaj "hoče" ali nečesa "noče" izvršiti kot mu je z upravno odločbo predpisala in zaukazala Veterinarska inšpekcija! Po pripovedovanju nekaterih čebelarjev se težava pojavi potem pri izvršitvi tega kar se je z odločbo odredilo. To pa je seveda potem že vprašanje nadzora in sankcioniranja in prav možno je, da na tem področju potem ni vse tako kot bi moralo biti. Nekaj nam namreč mora biti jasno, da veterinarke NVI same na terenu HG brez pomoči vseh prizadetih ter pristojnih, ne bodo uspele izkoreniniti in zatreti.

Tukaj bo morala svoje opraviti prvenstveno Veterinarska inšpekcija in to ne tako, da se je bodo prizadeti ter ogroženi čebelarji bali kot hudič križa in se je, kot že kažejo nekateri znaki na terenu, sedaj skoraj enako kot čebelarji bojijo tudi že terenske veterinarke NVI. Veterinarska inšpekcija mora postati zaupanja vreden strokovni partner čebelarjem na terenu in tudi veterinarjem NVI, na strokovno in upravno pomoč katere se bo dalo računati v najbolj zapletenih ali kritičnih razmerah in ne institucija, ki bo okrog sebe sejala strah in katere se vsi neizmerno bojijo in pred njo vse skrivajo.

Nevzdržne razmere na področju zdravstvenega varstva čebel ter zatiranja hude gnilobe čebelje zalege na ožjem in širšem področju Gornje Radgone trajajo že predolgo in za to nevzdržno stanje ni strokovnega ali upravnega opravičila. Nekdo svojega dela ne opravi tako kot bi ga moral in kot ga zavezujejo strokovni standardi ter veljavna pozitivna zakonodaja. Zadnji čas je, da se pristojni državni organi ter institucije zganejo in z izvedbo radikalnih strokovno veterinarskih in upravnih ukrepov tej kužni moriji v Gornji Radgoni naredijo konec.

Čelar · Objavljeno: 23 Sep 2017 06:56 Naslov sporočila:

Na področju Gornje Radgone in v Prlekiji odkrita nova žarišča hude gnilobe (HG )!

Čelar · Objavljeno: 25 Sep 2017 05:56 Naslov sporočila:

Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege
(Uradni list RS, št. 119/06 in 38/07)

Datum sprejetja 06.11.2006
Datum objave 20.11.2006
Datum začetka veljavnosti 21.11.2006

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) obsega:

- Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Uradni list RS, št. 119/06 z dne 20. 11. 2006),

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Uradni list RS, št. 38/07 z dne 26. 4. 2007).

PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa ukrepe za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege – Pestis apium (v nadaljnjem besedilu: bolezen).

2. člen

(pomen izrazov)

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz Pravilnika o označevanju čebel (Uradni list RS, št. 94/03) in Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1, z vsemi spremembami) in izrazi, ki imajo naslednji pomen:

- pretresanje čebel je pretresanje čebel iz panja v lesene zabojčke, ki se jih shrani za 48 do 72 ur v hladen prostor. Sledi naselitev v nove ali v razkužene panje na nove satnice;

- zapora čebelnjaka oziroma območja je prepoved premika čebeljih družin, čebel in matic, satja, čebelarskega pribora in orodja iz čebelnjaka ali v čebelnjak oziroma z območja ali na območje.

3. člen

(klinični znaki in prijava suma)

(1) Klinični znaki za bolezen so navedeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) je v primeru suma bolezni dolžan brez odlašanja klinično potrditi ali ovreči sum.

4. člen

(ukrepi ob sumu)

(1) NVI mora ob sumu bolezni:

a) opraviti klinični pregled vseh panjev v sumljivem čebelnjaku,

b) poslati dele sumljivega satja v laboratorijsko preiskavo za določitev povzročitelja bolezni,

c) s pisnim navodilom, ki je za imetnika obvezno, v čebelarskem dnevniku:

- odrediti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni,

- odrediti zaporo sumljivega čebelnjaka,

- odrediti zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v čebelnjaku.

(2) Ukrepi iz tega člena ostanejo v veljavi do izdaje odločbe uradnega veterinarja oziroma dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

5. člen

(uradna potrditev bolezni)

Šteje se, da je bolezen uradno potrjena, ko so ugotovljeni njeni klinični znaki in so izvidi laboratorijskih preiskav iz prvega odstavka prejšnjega člena pozitivni, v nasprotnem primeru se šteje, da je bolezen uradno izključena.

6. člen

(ukrepi)

(1) Ko je bolezen uradno potrjena, mora uradni veterinar, poleg ukrepov iz 4. člena tega pravilnika, odrediti:

- klinični pregled vseh čebelnjakov okoli okuženega čebelnjaka v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji, glede na konfiguracijo zemljišča,

- prepoved premika čebelnjakov oziroma čebeljih družin, postavljenih v polmeru treh kilometrov oziroma preletne razdalje, glede na konfiguracijo zemljišča.

(2) V okuženem čebelnjaku mora uradni veterinar odrediti:

1. glede na ugotovitve kliničnega pregleda in na predlog strokovnjaka NVI:

- neškodljivo uničenje obolelih čebeljih družin v čebeljih panjih s čebelami, satja z zalego, iztočenega in ostalega satja oziroma

- pretresanje čebeljih družin in uničenje satja z zalego, iztočenega in ostalega satja, ( ????!!!!??? )

2. neškodljivo uničenje vseh dotrajanih panjev z obolelimi čebeljimi družinami, skupaj s čebelami, zaleženim satjem, iztočenim in ostalim satjem,

3. prepoved reje brezmatičnih čebeljih družin,

4. preprečevanje rojenja in ropanja čebel v okuženem čebelnjaku,

5. dezinfekcijo panjev, pribora, čebelnjaka in okolice z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi ali z obžiganjem,

6. prepoved pokladanja medu iz okuženega čebelnjaka čebelam,

7. obvezen kontrolni klinični pregled čebel v čebelnjaku, ki ga opravi NVI najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in končni dezinfekciji,

8. druge ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka.

(3) Ukrepi iz tega člena morajo ostati v veljavi najmanj do pridobitve negativnih rezultatov kontrolnega kliničnega pregleda iz 7. točke prejšnjega odstavka in negativnih rezultatov kliničnih pregledov iz prve alinee prvega odstavka tega člena.

7. člen

(obveščanje)

(1) NVI mora o ugotovljeni bolezni obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije.

(2) Uradni veterinar mora ob potrditvi in prenehanju bolezni na krajevno običajen način obvestiti lokalno skupnost in čebelarsko društvo o pojavu in prenehanju bolezni, ukrepih in prepovedi premikov.

8. člen

(preventivni ukrepi)

(1) Zaradi preprečevanja pojava in širjenja bolezni je premik čebelnjakov s čebeljimi družinami na pašo ali na drugo lokacijo dovoljen le v primeru, da imetnik čebel s pisno in podpisano izjavo potrdi, da čebele ne kažejo znakov bolezni iz priloge 1, ter NVI na izjavi potrdi, da:

- čebelje družine izvirajo iz čebelnjaka v središču območja s polmerom treh kilometov, na katerem najmanj 30 dni ne veljajo prepovedi iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika,

- na območju iz prejšnje alineje ni postavljen sum bolezni.

(2) Veljavnost potrdila NVI na izjavi iz prejšnjega odstavka je 7 dni. Če se pojavijo nova dejstva, ki vplivajo na veljavnost potrdila NVI, lahko NVI potrdilo prekliče še pred potekom roka njegove veljavnosti.

(3) Izjavo iz prejšnjega odstavka mora čebelar sestaviti pred vsakim premikom čebel in jo namestiti na vidnem mestu na stojišču v skladu z določbami pravilnika, ki ureja kataster čebelje paše, čebelarski pašni red, promet s čebelami in program napovedi medenja.

9. člen

(stroški)

Stroški diagnostičnih preiskav iz točk a) in b) prvega odstavka 4. člena in prve alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, vsi ostali stroški bremenijo imetnika čebel.

Priloga 1: Klinični znaki za bolezen čebel

Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Uradni list RS, št. 119/06) vsebuje naslednji končni določbi:

»10. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje hude gnilobe čebelje zalege (Uradni list RS, št. 82/99 in 33/01-ZVet-1).

11. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Uradni list RS, št. 38/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
***

P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium)

1. člen
V Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Uradni list RS, št. 119/06) se v 8. členu v prvi alineji prvega odstavka besedilo »z območja« nadomesti z besedilom »iz čebelnjaka v središču območja s polmerom treh kilometrov«.
V drugi alineji se pred besedo »ni« doda besedilo »na območju iz prejšnje alineje«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Veljavnost potrdila NVI na izjavi iz prejšnjega odstavka je 7 dni. Če se pojavijo nova dejstva, ki vplivajo na veljavnost potrdila NVI, lahko NVI potrdilo prekliče še pred potekom roka njegove veljavnosti.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-216/2006-1
Ljubljana, dne 10. aprila 2007
EVA 2007-2311-0096

***

Priloga 1

Bolezen Klinični znaki
huda gniloba čebelje zalege

- spremembe na pokriti čebelji zalegi, ki je presledkasta;

- celični pokrovci so vlažnega izgleda, vleknjeni in imajo odprtine z neravnimi robovi;

- odmrla čebelja zalega je spremenjene barve in konsistence, masa je vlecljiva 1-2 cm ali je izsušena na spodnji steni satne celice v obliki krastice.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli