 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 07 Feb 2017 19:56 Naslov sporočila: POLJSKA |
 |
|
Vir: spletna stran ČZS
07.02.2017
Povzetek predavanja ge. Anne Gajda
Čebelarska zveza Slovenije je 24. in 25. januarja 2017 organizirala predavanje poljske predavateljice Anne Gajda, dr. vet. med., z namenom predstavitve obvladovanja varoj. Predavateljica nam je predstavila, kako poteka čebelarjenje na Poljskem, katere čebelje pridelke pridelujejo, s katerimi tehnološkimi apitehničnimi ukrepi zavirajo razvoj varoj in katera zdravila uporabljajo za zatiranje. Obisk obeh predavanj je bil izjemen. Prvo predavanje je potekalo na sedežu ČZS. Prišlo je več kot 130 čebelarjev. Drugo predavanje pa je potekalo v prostorih centra biotehnike in turizma – Grm Novo mesto.
Tega predavanja se je udeležilo kar 180 čebelarjev.
Predavateljica nam je na začetku predavanja podala številke o stanju čebelarstva pri njih. Na Poljskem čebelarijo z 1,280.693 čebeljimi družinami, kar pomeni 4,1 čebelje družine na . Registriranih imajo 51.788 čebelarjev, ki v povprečju čebelarijo s 25 čebeljimi družinami. Profesionalno se s čebelarstvom ukvarja zgolj 0,59 % poljskih čebelarjev. Ob dobrih pogojih opravijo 3–4 paše na leto. Povprečno na leto pridelajo več kot 17.000 t medu. Predavateljica je poudarila, da pri njih uporabljajo nakladni sistem čebelarjenja. Večinoma so panji iz PVC-materiala (stiropor, stirodur), saj so taki panji zelo funkcionalni in poceni. V tem sklopu predavanja je povedala tudi, kako pripravijo čebelje družine na prezimovanje. Vsako družino nakrmijo z 10–12 kg zimske zaloge, krmljenje začnejo na začetku meseca avgusta in končajo do najkasneje 15. septembra. S pravočasnim krmljenjem zagotovijo boljši razvoj zimskih čebel, kar vpliva na uspešnejšo prezimitev. Predavateljica je še poudarila, da je pri njih donos cvetnega prahu na začetku pomladi zelo skromen in zato so primorani čebele krmiti s cvetnim prahom. Posode s cvetnim prahom postavijo v bližino čebelnjaka, kjer ga čebele lahko nabirajo oz. bolje rečeno pobirajo.
V drugem delu predavanja nam je dr. Gajda predstavila posamezne čebelje pridelke in načine oz. pravila, ki jih morajo upoštevati ob pridelavi in skladiščenju. Tako smo lahko izvedeli, da velikih razlik med našimi in njihovimi pravilniki ni. Poleg medu pridelujejo še cvetni prah, propolis in matični mleček. Kar pa pri nas ni poznano, je tako imenovani čebelji kruhek. Pridelujejo ga tako, da cvetni prah izkopanec zmeljejo in zmešajo z medom v razmerju 0,3 kg medu in 1 kg izkopanca. Predavateljica je pri tem delu predavanja poudarila še inšpekcijski nadzor, ki ga izvaja uprava za varno hrano. Vsak čebelar, ki čebelari z več kot 80 čebeljimi družinami, je v času od junija do septembra lahko pregledan v vseh fazah proizvodnje. Če v živilu odkrijejo prisotnost nedovoljene substance (antibiotik, ostanke farmakoloških snovi, ostanke nedovoljenih sredstev za zatiranje varoj …), morajo živilo iste serije umakniti iz prodaje in dati na uničenje. Cena uničenja je 7,5 € na kg živila, in to plača čebelar sam.
Predavateljica nam je v tretjem delu predavanja predstavila tako imenovane tehnološke ali pri nas poznane apitehnične ukrepe za zatiranje varoj. V praksi uporabljajo naslednje ukrepe: izrezovanje trotovine, vstavljanje gradilnih satov, delanje narejencev, pripiranje matice na enem satu ali pripiranje matice v posebni ozki kaseti iz matične rešetke in izdelava ometencev. Tudi poljski čebelarji pogosto izrezujejo trotovino, saj s tem načinom iz panja odstranijo velik delež varoj. Satnik pregradijo na tri enake okenčke ter ga vstavijo v panj na drugo ali deveto mesto, če vzamemo za primer 10-satni panj. Po sedmih dneh od vstavitve na satniku izrežejo satje iz prvih dveh okenčkov. Tretji okenček pustijo pri miru. Postopek ponovijo čez sedem dni, vendar takrat izrežejo satje samo iz prvega okenčka. V drugem okenčku so čebele ponovno izgradile trotovino in jo pripravile na zaleganja. V tretjem okenčku pa je matica satje že zalegla in bodo čebele zalego počasi pokrile. Naslednji korak se izvede ponovno čez sedem dni, takrat pa iz satnika izrežejo pokrito zalego iz prvega okenčka ter odstranijo varoje iz panja. Postopek ponavljajo vsakih sedem dni, tako je v panju stalno prisotna odkrita trotovska zalega, ki privablja varoje. Pri izvajanju tega ukrepa morajo biti zelo dosledni, vsakih sedem dni morajo izrezati pokrito trotovino, za kar pa porabijo veliko časa. Kot zanimivost se mi zdi smiselno pri temu delu omeniti kletko za pripiranje oz. zapiranje matice. Pri tem ukrepu uporabljajo kletko iz matične rešetke. Po dimenzijah je kletka podobna plodiščnim satom, s to razliko, da je ozka komaj 0,5 cm in jo vstavijo kar v ulico med sate. V tej kletki imajo matico zaprto 21 dni, da se poleže vsa zalega, oz. dlje, če je prisotna tudi še trotovska zalega, in nato družino zdravijo in na tak način uničijo zelo velik delež varoj.
V zadnjem delu predavanja nam je dr. Gajda predstavila zdravila za zatiranje varoj, ki se uporabljajo na Poljskem. Prvo zdravilo, ki nam ga je predstavila, je bilo Apiwarol AS, ki vsebuje učinkovino amitraz in je v obliki tablet. S posebnim držalom tableto prižgejo, da zagori in se začne kaditi, tako jo skozi žrelo panja vstavijo v panj. Na panju morajo biti zaprte tako vse odprtine kakor tudi žrelo. Zdravilo se lahko uporablja pri temperaturi okoli 10 °C v poznem popoldanskem času, ko čebele ne izletavajo več, ali pa zgodaj zjutraj. Zdravilo se lahko uporablja zgolj v času po zadnjem točenju, ko v panju ni prisotnosti medu. V času, ko v družini ni zalege, se uporabi 2x po eno tableto v razmiku 4–6 dni. Če je zalega prisotna v panju, pa se zdravi s 4x po eno tableto vsakih 6 dni. Tableto oz. kar ostane, po 20 minutah tlenja odstranimo iz panja in odpremo žrelo.
Naslednje zdravilo, ki ga lahko uporabljajo, je Bayvarol, katerega aktivna sestavina je flumetrin. Učinkovina je na plastičnih trakovih, ki jih pritrdijo v bližino zalege, in deluje ob stiku z varojo. Prav tako ga ne smejo uporabljati v času prisotnosti medu v panju. Predavateljica je poudarila neučinkovitost tega zdravila, saj so varoje že v dobri meri odporne proti njemu.
Na Poljskem uporabljajo učinkovino amitraz v še eni obliki, ki pri nas ni poznana, in sicer je to zdravilo Biowar 500. Učinkovino v panj vnesejo z dvema trakovoma po zadnjem točenju in ju v panju v bližini čebel pustijo 6 tednov.
Poleg teh omenjenih zdravil uporabljajo tudi naravna zdravila v obliki eteričnih olj (timol) in kislin (oksalna, mravljinčna). Oksalna se uporablja v obliki kapljanja ali sublimacije, mravljinčna pa v obliki izhlapevanja v obdobju 10 dni. Načini in čas uporabe teh dveh zdravil so podobni kot pri nas.
Poudariti velja še zdravilo oz. naravno učinkovino Beevital hive clean, ki je sestavljena iz vode, saharoze, citronske kisline, izvlečkov propolisa in eteričnih olj. Ta učinkovina pri čebelah sproži nagon čiščenja, na ta način čebele same odstranjujejo varoje. Predavateljica je poudarila, da ta učinkovina varoj ne ubije. Na podnico panja je treba namestiti papir, premazan z lepljivim sredstvom (vazelin, olje …), in ga zaščititi z mrežo tako, da čebele do njega nimajo dostopa. Ko pade varoja na ta papir, se nanj prilepi in ne more zlesti nazaj na čebele. Na ta način odstranjujejo varoje iz panja. Zdravilo se lahko uporablja v panju čez celo leto v temperaturnem območju od –5 °C do 25 °C. Predavateljica je še poudarila, da so med uporabo tega zdravila ugotovili, da pod 5 °C deluje slabše in ga zato ni smiselno uporabljati. Tudi to zdravilo je učinkovitejše, če v družini ni zalege. Priporočajo uporabo tega zdravila v količini od 10 do 20 ml, odvisno od moči družine. Daje se s kapljanjem po čebelah. Pri uporabi tega zdravila do sedaj še niso dokazali nobenih negativnih učinkov na čebele in na samo zalego.
Po koncu predavanja tako na ČZS kot na Grmu so čebelarji odhajali povečini zadovoljni. Predvsem so bili presenečeni, da imajo tudi poljski čebelarji enake oz. zelo podobne težave kot mi. Dejstvo je, da učinkovitega zdravila, ki bi ga lahko samo vstavili v panj ne glede na letni čas in bi uničil vse varoje, ni. Ne pri nas, ne na Poljskem, ne v kateri drugi državi sveta. Žal za zdaj še ne. Zato je ohranjanje števila varoj na čim nižji stopnji odvisno predvsem od nas samih.
Povzel Aleš Bozovičar, JSSČ |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
