 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 07 Feb 2015 18:19 Naslov sporočila: KOSTANJEVA ŠIŠKARICA |
 |
|
KOSTANJEVA ŠIŠKARICA
Čebelarji v zadnjem času vse pogosteje opozarjajo na težave s kostanjevo šiškarico, žuželko, ki povzroča veliko škodo na kostanju.
Kostanjeva šiškarica je najnevarnejši škodljivec kostanja, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Kostanjeva šiškarica je najnevarnejši škodljivec kostanja, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Učinkovito bi jo lahko zatrli z vnosom tujerodne vrste v državo, z osico torymus sinensis, ob čemer pa se pojavljajo nekateri pomisleki, saj vnos tujerodne vrste spremljajo tudi tveganja.
osica torymus sinensis
Fitofarmacevtska sredstva ne pomagajo, bo parazitska osa učinkovitejša?
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je na seji odbora DZ za kmetijstvo ta teden pojasnila, da je kostanjeva šiškarica najnevarnejši škodljivec kostanja. V Evropo je prišla iz Japonske, v Slovenijo pa prek uvoza sadik leta 2005 iz Italije.
Najprej se je začela širiti na Primorskem, nato pa tudi na Dolenjskem, v Posavju in na Štajerskem. Zatiranje te žuželke s fitofarmacevtskimi sredstvi ni učinkovito, se je pa za učinkovito izkazalo zatiranje s tujerodno vrsto oz. s pomočjo naravnega sovražnika, parazitoida torymus sinensis, je pojasnila Strniša.
"Če izgubimo kostanjevo pašo, bi to za slovensko čebelarstvo pomenilo tragedijo brez primere"
Na problematiko kostanjeve šiškarice v zadnjem času pogosto opozarjajo čebelarji. Jure Justinek iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je pojasnil, da predstavlja kostanjeva paša skoraj tretjino pridelave medu, čebele pa na kostanju naberejo tudi presežke cvetnega prahu, ki ga uporabijo v kritičnih časih.
"Če izgubimo kostanjevo pašo, bi to za slovensko čebelarstvo pomenilo tragedijo brez primere," je menil. Strniša je poudarila, da so kostanjeva drevesa pomembna tudi za turizem, kulinariko, ohranjanje kulturne dediščine in lesno industrijo.
Kostanjeva šiškarica z napadom na listne in cvetne brste ter z oblikovanjem šišk moti razvoj in uničuje poganjke ter znižuje obrod plodov. Močnejši napadi lahko povzročijo slabitev in odmiranje starejših kostanjevih dreves, v sušnih razmerah ali v kombinaciji z drugimi stresnimi dejavniki pa lahko propadejo tudi mlajša drevesa.
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je junija 2013 oddal vlogo za uvoz osice torymus sinensis, vendar agencija za okolje (Arso) lani za to na podlagi negativnega mnenja zavoda za varstvo narave ni podala soglasja.
Generalni direktor Arsa Joško Knez je pojasnil, da je vloga novogoriškega zavoda predvidevala vnos osice na tri območja v območju Nature 2000. Strokovno mnenje zavoda za varstvo narave je bilo "izrazito negativno", kljub temu pa so opravili tudi druge postopke in se posvetovali s strokovnjaki, pri čemer se nekateri z uvozom tujerodne vrste strinjajo, drugi pa ne.
Tanja Strniša: 'Zatiranje te žuželke s fitofarmacevtskimi sredstvi ni učinkovito, se je pa za učinkovito izkazalo zatiranje s tujerodno vrsto oz. s pomočjo naravnega sovražnika.'Tanja Strniša: "Zatiranje te žuželke s fitofarmacevtskimi sredstvi ni učinkovito, se je pa za učinkovito izkazalo zatiranje s tujerodno vrsto oz. s pomočjo naravnega sovražnika."
Novogoriški zavod je nato podal novo vlogo in predvidel novo lokacijo za vnos osice. Arso je vlogo dobil na začetku letošnjega januarja. Če bodo tokrat izdali pozitivno mnenje, bo kmetijsko ministrstvo izdalo dovoljenje za vnos tega škodljivca, ki pa mora biti nadzorovan, je pojasnila Strniša.
Knez se zaveda težav, ki jih povzroča kostanjeva šiškarica, a je hkrati opozoril, da se je treba zavedati tveganj, ki jih prinaša vnos tujerodne vrste v državo. Kot je dejal, je o tem vprašanju razpravljala tudi posebna strokovna skupina, ki jo je ustanovilo kmetijsko ministrstvo, a "ni prišla nikamor". "Stroka je tu zelo razdeljena. Enotnega mnenja verjetno ne bomo dobili," je dejal.
Na zavodu za varstvo narave opozarjajo, da odločanje o tem ni preprosto. V preteklosti smo v državo že uvozili nekatere tujerodne vrste, s katerimi imamo zdaj velike težave.
Katarina Kos z ljubljanske biotehniške fakultete je po drugi strani opozorila, da v Italiji, ki je to osico uvozila, od leta 2005 niso ugotovili negativnih vplivov na okolje. Dovoljenje za vnos so dobili tudi na Madžarskem, deset kilometrov od meje s Slovenijo, "zato je vprašanje, ali je ni že pri nas", je dejala. Presodila je, da lahko le torymus sinensis v Sloveniji učinkovito zatre kostanjevo šiškarico.
Temu je naklonjen tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. "Imamo možnost, da ne storimo ničesar in bomo to osico dobili po naravni poti v nekaj letih, lahko pa jo vnesemo umetno in naravne procese pospešimo za pet ali šest let," je dejal.
vir: siol.net
*******************
Kostanjeva šiškarica
Latinsko ime: Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, 1951
Opis
Razširjenost:
Avtohtona vrsta na Kitajskem. Okoli leta 1940 so jo zanesli na Japonsko, leta 1963 se je pojavila v Koreji, leta 1974 v zvezni državi Georgia v ZDA. V Evropi so jo leta 2002 najprej odkrili v provinci Cuneo v deželi Piemont v Italiji. V Sloveniji je bilo 29. junija 2007 odkrito prvo večje žarišče napada kostanjeve šiškarice v nasadu maronov (C. sativa var. marrone) na Sabotinu v bližini Nove Gorice.
Morfologija:
Samice so v povprečju dolge 2,5–3 mm, imajo svetleče črno telo. Noge, bazalni del tipalk, vrh čelnega ščita in zgornja čeljust so rumeno rjave barve, glava je skulpturirana (razbrazdana). Hrbtni ščiti oprsja so svetleči, gladki, predprsni hrbtni ščit ali pronotum je zelo skulpturiran, radialna celica sprednjih kril je odprta, tipalke imajo 14 členkov. Odrasle ose se ne hranijo in živijo le nekaj dni. Niso dobre letalke in se zadržujejo v bližini, kjer so se izlegle. Iz šišk se pojavijo konec maja do konec julija in za ovipozicijo takoj poiščejo mlade, razvijajoče se poganjke tekoče vegetacije. Samica lahko odloži več kot 100 jajčec, navadno po 3–5, včasih tudi po nekaj deset v vsak brst gostitelja z dolgo leglico. Samice pri odlaganju jajčec naredijo drobne vbode, ki se hitro zarastejo. Samci kostanjeve šiškarice niso znani in razmnoževanje, ki poteka z neoplojenimi spolnimi celicami, imenujemo deviška ploditev. Iz neoplojenih jajčec se razvijejo samo samice (teliotokija).
Jajčece je mlečno belo, veliko 0,1–0,2 mm opremljeno z dolgim, tankim priveskom. Samice jih odlagajo v skupinah v bližino rastnega vršička v brstu junija in julija. Na mestu odlaganja jajčec se pozneje oblikujejo šiške, v katerih poteka razvoj osic. Po 30 do 40 dneh se iz jajčec izležejo ličinke.
Jajčna ličinka (L1) kostanjeve šiškarice prezimi v brstih. Brsti so videti popolnoma zdravi, ni nikakršnih zunanjih znamenj, po katerih bi lahko sklepali, da je brst napaden. Odrasla ličinka je ovalna, dolga do 2,5 mm, mlečno bela.
Buba je dolga do 2,5 mm, sprva je bela, pozneje temnejša in na koncu razvoja črna. To je pupa libera (prosta buba) z vidnimi organi bodočega imaga. Razvija se v šiškah, in sicer od sredine maja do sredine julija.
Biologija:
Ima eno generacijo na leto. Znane so samo samice, samcev te vrste niso nikoli našli v naravi. Vrsta se razmnožuje z neoplojenimi jajčeci, partenogenetsko. Samice se iz šišk prikažejo konec maja in njihovo izletanje traja tudi do konca julija, kar je odvisno – tako kot celotna fenologija kostanjeve šiškarice – od lokacije (nadmorske višine, ekspozicije), ekoloških razmer rastišča gostitelja in tudi od kultivarja kostanja. Samice ležejo 3–5 jajčec v skupinah v gostiteljeve popke; v nekaterih popkih je lahko tudi od 20–30 jajčec. Vsaka samica odloži več kot 100 jajčec. Življenjska doba samic je kratka (okoli 10 dni, nekaj tega časa samica porabi za grizenje rova za izhod iz šiške). Iz jajčec se v 30 do 40 dneh izležejo ličinke. Njihov razvoj je počasen in poteka v jeseni in pozimi. V brstih kostanja prezimi drobna ličinka 1. razvojnega stadija (L1). Ličinka je tako drobna, da je v tem času nemogoče odkriti napad kostanjeve šiškarice v rastlinskem tkivu. Ko se začno konec marca in v začetku aprila odpirati kostanjevi brsti, se ličinka levi in preide v 2. razvojni stadij (L2). Takrat se, zaradi izločkov razvijajočih se ličink in draženja tkiva, začno oblikovati šiške. V šiškinih kamricah se ličinke prehranjujejo 20–30 dni. Povsem razvite ličinke so dolge 2,5 mm, so mlečno bele, brez oči in nog. Šiške so v celoti oblikovane v 2–3 tednih; do sredine maja lahko dosežejo končne velikosti. Šiške v premeru merijo 5–20 mm in so zelene ali rožnato zelene barve, zgrajene so iz ene ali več kamric. Nastajajo na novih poganjkih, najdemo pa jih lahko tudi na listnih žilah ali klasastih socvetjih – na osnovah moških socvetij. Ličinke se prek vmesne stopnje predbube preobrazijo v bubo, faza bube je od sredine maja do sredine julija. Buba je prosta (pupa libera), na začetku razvoja bela, pozneje temnejša in končno temno rjave ali črne barve, z jasno vidnimi organi bodočega imaga (glava, tipalke, oči, ustni aparat, zasnove kril, pecljat zadek). Če prerežemo šiške, ki so nastale v tekočem letu, v kamricah opazimo ličinke ali bube. Eklozija odraslih osic se zgodi na začetku razvojnega kroga, konec maja do konec julija.
Naravni sovražniki:
Biotično zatiranje z uporabo naravnih sovražnikov kostanjeve brstne šiškarice se je pokazalo kot učinkovito. V novo domovino kostanjeve šiškarice njene naravne sovražnike vnašajo iz Azije – iz Kitajske in Koreje, taka je npr. vrsta Torymus sinensis, iz vzhodnega Palearktika pa vrsto Sycophila variegata.
Obseg poškodbe:
Z napadom na listne in cvetne brste in z oblikovanjem šišk moti razvoj in uničuje poganjke ter znižuje obrod plodov. V tržni vzgoji kostanjev za plodove lahko pričakujejo zmanjšanje obroda tudi za 50 do 70 %. Močnejši napadi lahko povzročijo slabitev in odmiranje starejših kostanjevih dreves. Tudi mlajša drevesa lahko propadejo v sušnih razmerah ali v kombinaciji z drugimi stresnimi dejavniki.
Ukrep:
V manjših drevesnicah napade kostanjeve šiškarice lahko zmanjšamo z obrezovanjem in uničevanjem napadenih poganjkov, pri večji proizvodnji je to drag ukrep. Nasade je treba pregledati aprila in maja, odkrite šiške pa uničimo (šiške uničimo pred izletom osic, najpozneje do sredine junija). Kemično zatiranje je neučinkovito in v sestojih prepovedano.
Opombe:
Na daljše razdalje kostanjevo šiškarico raznaša predvsem človek. Prenos z napadenimi sadikami ali cepiči je pogost, saj je v času mirovanja skoraj nemogoče ločiti napadene brste od ne napadenih. Na takšen način se škodljivec najpogosteje širi na nova ne napadena območja in v nove države ali na celine.
Del rastline:
brst
list/iglica
cvet: moški
Simptomi:
šiška: v premeru merijo 5–20 mm in so zelene ali rožnato zelene barve, zgrajene so iz ene ali več kamric. Nastajajo na novih poganjkih, najdemo pa jih lahko tudi na listnih žilah ali klasastih socvetjih – na osnovah moških socvetij |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
| Objavljeno: 09 Feb 2015 08:10 Naslov sporočila: |
|
|
Spopad vrste enih osic z drugo oziroma kako "dobre" uničujejo drugo - "slabo" - kostanjevo šiškarico!
PARAZITOIDA
Torymus Syntomaspis beneficus
IN
Torymus sinensis
Obe vrsti sta univoltilni, prav tako kot kostanjeva šiškarica. Morfološko se vrsti zelo težko ločita, saj sta si zelo podobni. Parazitoida Torymus beneficus
lahko razdelimo na dve rasi glede na čas izleta (zgodnja in pozna rasa).
Odrasle osice izletijo zgodaj spomladi iz posušenih šišk, ki so nastale v pomladi prejšnjega leta. Odrasle samice odlagajo jajčeca v novonastale šiške. Kose ličinke osic izležejo iz jajčec v šiškah, se ličinke prve stopnje hranijo z mehkih rastlinskim tkivom stene kamrice ličinke šiškarice v šiški.
Ko se ličinka razvije do druge razvojne stopnje, se hrani kot ektoparazit na
odrasli ličinki kostanjeve šiškarice. Po mesecu dni se ličinke parazitoida razvijejo do stopnje odrasle ličinke in vstopijo v dolgo obdobje diapavze - ta traja do jeseni.
Pozimi se zabubijo. Parazitoid se razvija tudi v šiškah na hrastu, kjer je gostitelj osa šiškarica (Andricus sp.), ki naj bi bil prvotni gostitelj zgodnje rase vrste
****************
Na prvi pogled ohrabrujoče in mnogi bodo rekli koristno ter nujno, če želimo rešiti kostanj. Mogoče bomo kostanj res rešili. Nič pa ne vemo kaj slabega pa bi takšno vnašanje tujerodne živalske vrste lahko morebiti tudi prineslo. Kaj pa če se te "koristne " osice lotijo tudi kakšnih avtohtonih živalskih vrst kot so razne naše osice, ki jih pri nas živi kar nekaj vrst ali morebiti celo čmrljev, divjih ali celo domačih čebel??? Izkušenj na tem področju doslej nimajo ne Italijani in ne Hrvati in tudi ne Madžari, ki bi naj tudi te osice že naselili. Od naselitve pa do danes je preteklo premalo časa, da bi lahko ugotovili morebitne negativne učinke naselitve te nove tujerodne živalske vrste.
V Sloveniji poznamo že lepo število tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so se na našem ozemlju naselile same, jih je zaradi svoje komercialne pogoltnosti in nevednosti naselil človek ali pa smo nekatere naselili celo zavestno " z dobrimi nameni". Z niti eno samo od teh tujerodnih vrst nimamo dobrih izkušenj in nekatere nam že krepko grenijo življenje in celo zelo agresivno izpodrivajo ter uničujejo naše avtohtone rastlinske in živalske vrste. Ker so vse naše sosednje države ( razen Avstrije ) te osice že naselile, bo v Slovenijo vsekakor prišla prej ali slej. Zadnje vesti pravijo, da je država dala dovoljenje za naselitev osic. Tako bodo prišle pač malo prej in mogoče res rešile kostanj, čeprav sam v to operacijo reševanja kostanja ne verjamem preveč in se nam prav lahko dogodi, da bomo imeli novo tujerodno živalsko vrsto, kostanja pa na koncu vendarle ne. Ker našega kostanja ne ogroža le kostanjeva šiškarica temveč še kar nekaj bolezni proti katerim doslej nismo bili uspešni in je že brez te šiškarice kostanja v naših gozdovih vsako leto manj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
