Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Objavljeno: 26 Feb 2016 15:54 Naslov sporočila:

Vir: blog Plagiator
povezava: http://plagiator-plagiator.blogspot.si/2016/02/kdo-in-zakaj-zeli-uniciti-slovensko.html

Komentar:

Plagiator Slovenija, 26. februar 2016

Očitno v tej zgodbi sploh ne gre za oporečnost medu. Med in njegova oporečna vprašljivost sta le žalosten stranski produkt nekih drugih interesov. Ko smo te tri pretekle mesece spremljali vse kar se je dogajalo v medijih, javnih nastopih nekaterih vidnih aktualnih in nekdanjih funkcionarjev ČZS, predstavnikov slovenske stroke in predstavnikov strokovnih ter inšpekcijskih institucij v sestavi kmetijskega ministrstva, smo lahko razločno zaznali kateri interesi vse so bili v igri. Na kratko lahko je mogoče zapisati, da so bili v igri vsi drugi interesi, le interesi potrošnikov čebeljih pridelkov še najmanj, čeprav se je ravno o tem največ govorilo in potrošnike zlorabljalo.

Tudi Debevec iz Vrhnike ni bil srčika te zgodbe, ker če bi bil, bi to zgodbo lahko funkcionarji ČZS končali že pred leti. ČZS je v sodnem sporu z Nacionalnim veterinarskim inštitutom ( NVI ) in njihov spor traja že celo desetletje, ker se je ČZS ves ta čas vmešavala v veterinarsko stroko in želela prevzeti dobršen del njihove pristojnosti in nalog. Zaradi tega je ČZS ob pzunanji podpori KIS-a in kmetijskega ministrstva zrušila nacionalni program zatiranja varoje in to prav v času, ko je ta začel dajati prve vzpodbudne rezultate. Takrat je padel tudi projekt sofinanciranja sredstev za zatiranje varoje, ki je zagotavljal dober pregled nad sredstvi, ki jih čebelarji uporabljajo za zatiranje varoje in so celoten projekt vodili ter nadzirali terenski veterinarji NVI. Tako pridobljena denarna sredstva pa naj bi se potem preusmerila KIS-u za neke nikoli prav predstavljene raziskave na področju čebelarstva. S padcem tega enotnega nacionalnega programa zatiranja varoje pa so slovenski čebelarji doživeli kar nekaj let zapored katastrofo masovnega umiranja čebeljih družin zaradi napada varoje. Da bi ohranili svoje čebele in ker na slovenskem trgu ni nihče zagotovil učinkovitih sredstev za zatiranje tega zajedavca, so se pač skušali znajti kakor je kdo vedel in znal. Tudi z uporabo nelegalnih Debevčevih trakov, ki jih je Debevec pridajal javno ter celo oglaševal na svoji spletni strani in izvajal izobraževanja po čebelarskih društvih. Vse to pa so seveda funkcionarji na ČZS s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu prav dobro vedeli. Sedaj pa Urad za varno hrano objavlja imena čebelarjev, ki so te trakove kupovali, ne objavi pa imen čebelarskih društev, ki so tudi nabavljala te trakove za svoje člane. Zakaj ne?

To Afero so sprožili, da bi se maščevali NVI in ga diskreditirali ter si tako pridobili določene strokovne veterinarske koncesije in zanje seveda tudi dodatna davkoplačevalska sredstva od kmetijskega ministrstva. Ceno za te neumen konflikte pa nosijo vsi slovenski čebelarji.

Zanimivo je, da je celo dr. Brvar glede uporabe amititraza spremenil svoje stališke, ko je na zadnjem soočenju strokovnjakov na nacionalni TV pred dnevi povedal, da je med amitrazom proizvedenim za zdravljenje čebel in drugimi amitrazi vendarle določena razlika. Le malo kdo je zaznal to njegovo izjavo in je zaradi tega tudi sedaj nihče ne citira ali povzema. Pa bi jo morali, ker je ta izjava dr. Brvarja zelo pomembna in veliko kaj v tej zgodbi postavlja in predstavlja v povsem drugi luči. In kot sem že zgoraj zapisal, v tej zgodbi gre za denar davkoplačevalcev, ki ga kmetijsko ministrstvo odmerja ČZS za javno svetovalno službo in druge projekte, ki jih ta izvaja in katerih koristnost ter učinkovitost sta zelo vprašljivi.

Krivično je tudi NVI očitati visoko ceno določenih sredstev za zatiranje varoje, naprimer Varidol,ki je za čebelarje glede na količino v steklenički res nesramno drag. Namesto, da kmetijsko ministrstvo baše ČZS z denarjem in financira neke raziskave na KIS-u naj raje vrne nacionalni program zatiranja varoje in čebelarjem ponovno subvencionira sredstva za zatiranje varoje. Dokler se problema varoje ne bomo lotili enotno na nacionalnem nivoju in po v naprej določenem strokovnem načrtu ter nadzoru terenskih veterinarjev NVI in z enotnimi sredstvi, tako dolgo se nam bo vse to še nadalje dogajalo in vsake toliko časa bomo doživljali nove afere.

Čelar · Objavljeno: 29 Feb 2016 07:14 Naslov sporočila:

Vir: DELO

Anketa Dela: Ljudje še vedno zaupajo v kakovost slovenskega medu
Kljub aferi z medom velika večina Slovencev še vedno zelo zaupa slovenskim čebelarjem.
Zoran Potič
pon, 29.02.2016

V tokratni anketi Dela smo po epilogu afere z medom, ko čebelarji in ostali predelovalci meda obračunavajo škodo, preverjali, državljani še zaupajo v Sloveniji pridelani med. Ugotovimo lahko, da si bodo čebelarji najbrž hitro opomogli, saj skoraj 80 odstotkov anketiranih še vedno zaupa v kakovost domačega medu.

Znano je, da je konec lanskega leta kot strela z jasnega udarila afera o ilegalni proizvodnji preparata za zatiranje varoje, med potrošniki pa se je razširil dvom, ali je med še vedno dovolj varno živilo oziroma ali ni zaradi malomarnosti nekaterih čebelarjev morda celo ogrožen tradicionalni slovenski zajtrk (med in maslo). Čeprav je afera potihnila že pred tedni, se vpleteni - čebelarji, predelovalci in pristojne institucije - z njo še vedno ukvarjajo; državni organi ugotavljajo, kdo je zanjo odgovoren, čebelarji pa štejejo izgubo. Vendar minusov prav dolgo ne bi smeli preštevati, ker v anketi ugotavljamo, da Slovenci še vedno zelo zaupajo v varno uživanje domač(ega medu. Sedeminsedemdeset odstotkov sodelujočih v anketi meni, da je uživanje varno, le sedem odstotkov vprašanih je zaupanje izgubilo, 12 odstotkov pa je dvomljivcev, ki niso povsem prepričani, ali je slovenski med po aferi še vedno dovolj varen za uživanje.

V nadaljevanju ankete smo preverjali, kje anketiranci med nakupujejo in kako pogosto ga uporabljajo. Skoraj tretjina sodelujočih ga uporablja vsak dan, druga tretjina nekajkrat na teden, dobra četrtina večkrat na mesec, le pet odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da meda ne uporabljajo. Zanimalo nas je tudi, kje anketiranci kupujejo med. Velika večina vprašanih je odgovorila, da med za domačo uporabo nabavljajo neposredno pri čebelarjih (81 odstotkov), dobra desetina ga nakupuje ali pri velikih trgovcih (devet odstotkov) ali v specializiranih trgovinah. Neposredno pri čebelarjih nakupujejo večinoma tisti, ki so redni uživalci medu, pri velikih trgovcih pa med nabavljajo tisti, ki ga uživajo le nekajkrat na leto. Križanje odgovorov je torej razkrilo, da je v Sloveniji v navadi, da med potrošniki med nabavljati neposredno pri čebelarjih. To potrjuje tudi prepričanje, da skoraj vsak prebivalec Slovenije pozna kakega čebelarja, ki mu zaupa, in za katerega ve, da prideluje kvaliteten med.

To potrjuje tudi naslednje vprašanje, saj so nas zanimale nakupovalne navade v prihodnje, namreč, želeli smo preveriti, kako bo afera z medom vplivala na nabavne trende. Izrazita večina (85 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da bodo, če se bodo znaš(li v dilemi, ali kupiti med, pridelan v Sloveniji ali v tujini, odločili za domačo blagovno znamko. Manj kot desetina vprašanih pa ni pozorna na izvor medu.

Velik del letošnje zime so zaznamovala tudi opozorila o onesnaženosti zraka s trdimi delci. Da je to resen problem, se strinja velika večina sodelujočih v anketi. Vendar jih le tretjina meni, da bi bilo treba za rešitev tega problema sprejeti najstrožje možne ukrepe. Preostala večina podpira uvedbo paketa ukrepov, ki bi bili v interesu skrbi za zdravje in industrije.

Čelar · Objavljeno: 18 Mar 2016 07:11 Naslov sporočila:

Medex po medeni aferi še vedno proda 30 odstotkov manj medu
17.03.2016

V drugih trgovinah je upad prodaje manjši, nekateri čebelarji medu ne prodajo manj, drugi pa
Petra Šubic , STA

Od decembra, ko je izbruhnila afera z neregistriranim zdravilom za zatiranje varoje, je prodaja medu v Medexu še vedno manjša kot pred afero. Februarja so prodali 30 odstotkov manj medu kot februarja lani. V drugi polovici decembra in januarja pa je bil padec še večji, kot smo že pisali v članku Po medeni aferi Medex proda za 40 odstotkov manj medu. Zaradi mile zime je bila manjša tudi prodaja drugih izdelkov z medom, propolisom in drugimi čebeljimi pridelki.

Da bi se lahko kupci o varnosti njihovega medu prepričali tudi sami, jim na spletni strani Preveri med omogočijo, da z vnosom serijske številke z embalaže preverijo analizo medu. Obisk te strani je manjši, kot so v Medexu pričakovali. To pripisujejo temu, da ljudje zaupajo njihovi blagovni znamki, hkrati pa poudarjajo, da med na prodajnih policah stalno nadzirajo inšpekcijske službe.

Mercator in Spar prodata le malo manj medu

V Mercatorju je decembrska prodaja medu na letni ravni le rahlo upadla. Prodaja medu je precej odvisna tudi od vremena: boljša je, ko so temperature nižje ali ko je prehladnih obolenj več. Večjega povpraševanja po medu iz uvoza pa ne opažajo. To velja tudi v Sparu Slovenija, kjer zaradi afere ne prodajo bistveno manj slovenskega medu.

Največ škode pri čebelarjih, ki vozijo med v šole in vrtce

Čebelarju Štefanu Šemenu iz Beltincev, ki večino medu proda trgovskim verigam, največ Mercatorju, je prodaja doma upadla za približno 80 odstotkov. Čebelar Vlado Vogrinec iz Maribora ni niti na božičnih tržnicah niti kasneje prodal bistveno manj medu. Ima redne kupce, ki mu zaupajo. Po njegovih besedah je ob izbruhu afere prodaja medu najbolj, za več kot 80 odstotkov upadla tistim čebelarjem, ki so med vozili v šole in vrtce.

Slovenski med je varen

Afera je nastala zaradi vrhniškega podjetja APIS M&D, ki je čebelarje več let oskrbovalo z neregistriranim in zato nelegalnim zdravilom za zatiranje varoje. To zdravilo je vsebovalo več prepovedanih substanc. Policisti in veterinarji so podjetje lani poleti preiskali. Veterinarji so obiskali tudi nekaj čebelarjev in preverili njihov med. V nekaterih primerih so v njem našli ostanke sicer dovoljenega zdravila amitraz, a pod dovoljeno zgornjo mejo. V javnosti se je kljub temu okrepil strah, ali je slovenski med varen, pojavili pa so se tudi pozivi k objavi seznama "čebelarskih grešnikov". Ta seznam je dostopen na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki ga sproti posodablja. Na njem so trenutno imena 12 čebelarjev.

Čelar · Objavljeno: 28 Jun 2016 07:15 Naslov sporočila:

Vir: MMC

Čebelar Peček: V ozadju afere so interesi skupin, ki prodajajo zdravila čebelarjem
Pogovor s poklicnim čebelarjem
28. junij 2016 ob 06:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Če so čebelarji lahko nekoč varozo zatirali z organskimi kislinami, ki so bile na voljo v vsaki kmetijski trgovini, zakaj je treba zdaj plačevati desetkrat več zanje, le pod drugačnim imenom, se sprašuje čebelar Aleš Peček.
Umiranje in izginjanje čebeljih družin sta globalna težava. Tudi slovenski čebelarji že dolgo opozarjajo na vse hujše težave. Podalpske čebele pestijo pomanjkanje paše, ki je posledica ponavljajočih se naravnih katastrof, npr. žleda in škodljivcev, ki napadajo pašne rastline, med njimi šiškarice in podlubniki. Še posebej je cvetoče rastlina prizadela majska pozeba.
V zadnjem letu so največ pozornosti dobili neposredni čebelji škodljivci, kot je mala pršica z imenom varoja. Čebelarji se proti njej sicer že dolgo borijo. V Evropo je prišla pred približno petimi desetletji in ne dolgo zatem tudi na slovensko ozemlje. Nadloga postaja vse hujša, in ker je sposobna uničiti celotne družine, čebelarji iščejo številne načine, kako bi se jih znebili. Uporaba zdravila vrhniškega podjetja Apis je bila med njimi. Decembra lani se je izkazalo, da vsebuje nekatere strupe, kar je sprožilo znano afero, ki še traja. Državne institucije na podlagi analiz že dlje časa sporočajo, da je slovenski med varen, kar pa ni preprečilo padca zaupanja v ta sladki produkt narave, ki se je odrazil tudi na prodaji.

Kako se spopada s težavnimi razmerami, je za MMC pojasnil poklicni čebelar Aleš Peček, skrbnik 130 čebeljih družin iz Preserja pod Krimom. Izpostavil pa je tudi pozitivnejše plati dejavnosti, kot pravi, ga živalice te 160 milijonov let stare vrste navdihujejo in vračajo k naravi. Zato je še toliko bolj zadovoljen, da je slovenskim čebelarjem uspelo v Bruslju registrirati zaščiteno geografsko oznako Slovenski med in da pobuda za 20. maj, rojstni dan Antona Janše, kot svetovni dan čebel povsod dobiva pozitivne odzive. Več v spodnjem pogovoru.

V zadnjih dveh letih je v čebelarstvu šlo narobe skoraj vse, kar je lahko. Kako se je izšlo za vaše panje?

Že leto 2014 je bilo katastrofalno, kar se tiče pridelave medu v Sloveniji. Pridelanega je bilo okoli 400 ton, kar je res katastrofalno v primerjavi s 1.500 do 2.000 tonami, kar je nekje povprečje. Lansko leto je sicer bilo boljše. Medu je bilo nekoliko več, tako da smo lažje zadihali. Letina ni bila ravno nadpovprečna, a dovolj, da smo celili rane še iz prejšnje sezone. In ravno smo si dejali, letos bo malo boljše, pa je udarila tista afera tik pred novim letom. Ravno v najslabšem času.

Sam se s pridelavo profesionalno ukvarjam. Prodajam tudi neznanim kupcem in iščem nove in lahko potrdim: se je poznalo. Ob novem letu, v času obdarovanj, hočeš poiskati kakšno stranko, da med tržiš kot darilo. Toda z novimi strankami se praktično nič nismo mogli pogovarjati, zelo težko jih je bilo prepričati. V glavnem smo med prodajali starim kupcem. Ti so se vračali, saj me poznajo kot čebelarja. Vedo, da čebelarim in da sem tudi v tej shemi višje kakovosti.

Videli bomo, kakšen bo vpliv letos. Morda se bo počasi ta afera razvodenela in vpliv ne bo tako negativen. Ampak kaj potem? Spet nam kaže slabo leto, prva polovica je bila izredno slaba. V Sloveniji čebelarska sezona praktično zavzema le maj in junij. Takrat zares čebelarimo v smislu, da pridelujemo pridelke. Pa poglejmo. Maja je bila pozeba. Prve paše, torej cvetlične in akacijeve, praktično ni bilo. Gozdno pašo je vzel dež, ki je bil praktično cel junij. Zdaj čakamo, če bo še kaj od zadnje paše lipe in kostanja. Pa spet kaže, da vreme ne bo ravno stabilno. Izgleda, da bomo imeli katastrofalno letino, da skoraj ne bo pridelka. Zadnja leta res niso ... lepa.

Koliko medu ste pridelali v zadnjih letih, in kolikšno letino pričakujete?
Čebelarim z okoli 130 družinami. Številka sicer nekoliko niha od leta do leta. Leta 2014 smo pridelali nekje devet kilogramov po panju, vse skupaj nekaj čez tono. Lani je številka znašala okoli 20 kilogramov na panj. Če zdaj ne bo kakšnega oprijemljivega medenja, bo letos spet nekje 10 kilogramov. To je precej ubog donos.

Koliko je lanska afera vplivala na prodajo?
Jaz medu ne prodajam na debelo. Raje na drobno, pri čemer se vključujem v sheme višje kakovosti. Sem pod določenim nadzorom, med dajem v redne analize in ga prodajam neposredno končnemu kupcu. Med pa se kar proda, in če ne poide v pol leta, bo pa v enem. Če se trudiš in imaš kakovosten med, zaloge prodaš, je pa to zaradi afere težavnejše.
To sem izračunal: nekoč sem za pridobitev novega kupca, torej, da sem ga prepričal v nakup, porabil pet minut. Zdaj pa traja do pol ure, da lahko objasnim to afero, za kaj sploh gre. Sploh, kaj je tukaj v ozadju. Ozadja so tukaj različna, več jih je, ni samo tisto, kar je bilo prikazano. V ozadju so neki interesi nekih skupin, ki so še podpihovale in ...

Kaj je bilo torej po vaši oceni v ozadju afere?
Vedeti moramo, da so bili čebelarji od nekdaj sami sebi prepuščeni, kar se tiče zdravljenja različnih bolezni. Že ko sem bil mlajši, dvajset in trideset let nazaj, ko so bili izbruhi raznih bolezni, veterina nanje ni polagala posebne pažnje. To ni bilo v interesu, čebelarstvo pač ni bila neka velika gospodarska panoga. Ko je enkrat vstopila veterina - in posredno država - da bi sistem uredili, pa se je začelo malo ... komplicirati. To je moje mnenje: zadaj so zaslužki nekih skupin, ki hočejo prodajati zdravila čebelarjem.

Jaz denimo čebelarim sonaravano, z uporabo organskih kislin. Veterina oziroma država oz. kdor koli je že tu zadaj, je začela te organske kisline pod nekim drugim imenom desetkrat dražje prodajati. Te kisline smo prej že desetletja uporabljali po desetkrat nižji ceni. Potem pa nekdo isto stvar v drugo embalažo zapakira in reče: to je to, to mi odobrimo, to morate uporabljati.

Če parafraziram vaše besede: zmagali so interesi prodajalcev zdravil.
Tako. Jaz mislim, da je bilo to v ozadju. Potem so to podpihovali in je kar raslo, kipelo in vrelo. Vrstili so se prispevki, kako je med kontaminiran s tem in onim, potem je bil sporen že propolis, pa vosek in naprej. In kar ni bilo konca, vsak teden nekaj. Zdaj je to, hvalabogu, malo potihnilo. Kaj vem, mogoče zato, ker čez pomlad in poletje prodaja medu upade. Bomo videli, kaj bo jeseni, ko bomo spet šli z medom na trg in se trudili prodati svoje izdelke. Jaz sem kar malo v strahu, kaj se bo spet jeseni in čez zimo zgodilo.
A se ti domači kislinski pripravki kaj slabši od uradnih?

Mravljična, mlečna in oksalna kislina so bile vedno ... Zdaj veterinarji rečejo, da gre za tehnične kisline, da niso prav prečiščene. Kako mora biti oksalna kislina prečiščena, če je že 96 ali 98-odstotna?! Te kisline so nekoč prodajali v vsaki kmetijski trgovini in čebelarji smo jih uporabljali. Cena kilograma je znašala nekje 15, 16 evrov. Zdaj je pa oksalno kislino pod drugim imenom registriral nek tuji trgovec kot zdravilo za zatiranje varoje in ga prodaja desetkrat dražje.

Druga stvar pa so konvencionalni čebelarji, ki uporabljajo kemične pripravke. Tam se pa strinjam, da mora biti nadzor nad kemičnimi zatiralci varoze 100-odstoten, da se v panje ne vnaša neprimernih zadev. Konec koncev pridelujemo hrano, in osebno sem sploh proti temu, da se uporablja kakršna koli kemija. Med kot neko super živilo, kot hranilo z največ energije, ne bi smel vsebovati nobene dodatne kemije.

A smo za uvožen med, npr. iz Kitajske, lahko prepričani, da je bil pri pridelavi podvržen vsaj takim standardom, kot je slovenski?
Sicer se ne znanstveno ukvarjam z analizo in z označbami uvoženega medu. Ampak kolikor spremljam stvari, tudi če je med visokokakovosten in uvožen z drugih koncev sveta, vsebuje cvetne prahove, na katere ljudje tukaj v Sloveniji nismo navajeni. Ima prah evkaliptusov in drugih rastlin, ki jih pri nas ni, in nastajajo alergije. Na lokalne rastline smo navajeni.

Pri označbah pa sem velik skeptik. Ne verjamem. Preveč je poneverb. Izven Evropske unije za zdravljenje bolezni uporabljajo antibiotike in tak med pride k nam na police z vsemi deklaracijami. Potem pa analiza uprave za varno hrano ugotovi prisotnost antibiotikov v medu. Lansko leto so to našli pri eni izmed trgovskih verig. In to se kar naprej dogaja. Za slovenski med pa se še nikoli ni zgodilo, da bi bil vzet s polic! Ali pa, da bi ga moral kakšen čebelar odpoklicati. Pri medovih z uvoza pa se to kar naprej dogaja. Potem se pač ne moreš zanašati, da je kakovosten, pa naj bo na njem še takšna deklaracija.
Vključeni ste v shemo za kakovostni med, poimenovano Slovenski med. Kaj ta zagotavlja?

Čebelarska zveza se že od leta 2000 trudi, da bi kakovosten slovenski med vključili pod neko blagovno znamko. In po dolgem času, konec leta 2013, je Evropska komisija to slovensko znamko potrdila: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Je edini v Evropi s to označbo in je tudi podvržen višjim standardom kakovosti: manjšo vsebnost vode in drugih zadev. Tudi sam sem se vključil in to se mi zdi bistveno. Slovenci smo mali pridelovalci in pridelamo malo medu, zato ne moremo konkurirati svetovnim proizvajalcem. Tekmujemo lahko zgolj s kakovostjo. Zato so te znamke in označbe, od Slovenskega medu do ekološke pridelave, tako zelo pomembne.
Pri Slovenski čebelarski zvezi ste zadolženi za področje apiterapije? Kaj je to?

Za apiterapijo sem zadolžen pri sekciji čebelarskih društev Maribor, in tudi v komisiji zanjo pri Slovenski čebelarski zvezi. To je pa druga stran čebelarstva: zdravljenje s čebeljimi pridelki. Človeštvo se vedno bolj odmika od narave. Vedno manj hoče od nje biti odvisno. Saj vidimo, zakaj. Čebelarji smo povsem od narave odvisni. Ko pride taka slaba letina, kot je bila 2014 ali kot kaže, da bo letos, postane jasno, da odvisnost od narave lahko pomeni tudi, da ne pridelaš dovolj zase. Ampak v tisto, kar pa je pridelano, vložimo toliko življenjske energije ... težko to razložim. Zelenjava, ki je pridelana v regalih, je drugačna od tiste, ki jo oprašijo čebele. Tista hrana je drugačna. Poješ je lahko manj in imaš več od nje.

Apiterapija zelo poveže človeka in čebelo. Zdravljenje s čebeljimi pridelki pa je lahko zdravljenje s čebeljim pikom, uživanje medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka ... To so vse stvari, ki pri človeku to življenjsko energijo večajo in ohranjajo s tem zdravje. Z njimi bomo težje zboleli, lažje premagovali stres ...

Slabe letine postajajo vse pogostejše. Ko nastopijo, koliko je rivalstva med čebelarji za preostanek paše?
Eno so ljubiteljski čebelarji. Teh je v Sloveniji večina, in to počnejo iz čiste ljubezni do čebel. Svojih panjev ne prevažajo. Poklicni čebelarji, ki moramo iz dejavnosti preživeti, pa čebele prevažamo. Ampak jaz na pasiščih, kamor jih vozim, nikoli nisem opazil ali začutil, da bi me hotel kdo izriniti. Zdrav razum in dogovor zmagata. Če je paša in če medi, je za vse živalce dovolj prostora. Nisem še doživel, da bi se moral s kom prerivati za pašo ali se iti neke čudne igrice.

Zaradi globalnega izginjanja čebel se pojavlja vse več pozivov k ohranitvi in zaščiti te žuželke, ki je nepogrešljiv del biološkega cikla. Kaj lahko običajni ljudje storijo za ohranitev čebel in njim prijaznega okolja?
Kdor ima možnost, kdor ima košček zemlje ali pa le lonček na balkonu, naj le posadi eno medovito cvetlico. To je že ena skrb za čebele in tudi čmrlje, saj od tega živijo. Tudi v mestih se da. Drugo pa je čisto ohranjanje okolje, da se ne odmetava odpadkov. Mi smo tukaj blizu Ljubljane naproti Rakitni, in ob cesti vidim še vedno ogromno smeti, ki jih odmetavajo iz avtomobilov. Vsako leto ob čistilni akciji to pobiramo. Ko gre kdo v trgovino, ne potrebuje polivinilaste vrečke, dovolj je, če vzame cekarček od doma. Kup je teh vsakodnevnih, drobnih stvari, ki se skozi čas naberejo in ohranijo okolje za čebele ter za nas.

Koliko časa čebelarite?
16 let, od leta 2000, od tega zadnja štiri poklicno.

Družinska tradicija?
V sorodstvu smo imeli čebelarje, ampak manjše. Stric je bil čebelar in mogoče sem ravno pri njemu dobil to navdušenje nad čebelami. V glavnem smo v družini vedno tako živeli, v naravi in z naravo. Začel sem čisto ljubiteljsko, z nekaj panji, potem pa je tako naneslo. Življenje ti daje vedno nove izzive in jaz sem se pred štirimi leti odločil, da bom čebelaril profesionalno. Rekel sem si: če mi to uspe, je to največ, kar bi lahko v življejnju dosegel. To, da bi lahko živel s čebelami in od čebel.

Pa se splača?
Moto je, da lahko skrbim za čebele kot superorganizem, za neko stvar, ki že 160 milijonov let na Zemlji. V njih je ena taka energija, neka duhovna plat, ki me naprej vleče. Materialno pa: da se preživeti, ni pa neka bogatija. Pride dobro leto, dve slabi, pa si pod povprečjem, in spet čakaš na eno boljše.

Kako napreduje pobuda za svetovni dan čebel?
To je res super pobuda. Slovenci smo čebelarski narod. Od vedno smo imeli nek poseben odnos do čebele. Pri drugih tega ne zaznaš.

V kakšen smislu poseben?
Čustvena vez, ki se je izoblikova v slovenskih čebelarjih. Drugje po svetu, od Amerike, Južne Amerike, pa Kitajske ... tam na čebelarstvo gledajo bolj kot na gospodarsko panogo. Tudi ljubiteljskih čebelarjev ni, vsaj ne v takem številu kot pri nas. Tudi s tega vidika mi je ta pobuda za 20. maj kot svetovni dan čebel zelo dobra, in kolikor vidim, se tudi dobro prijema. Kolikor spremljam, je pozitivno sprejeta na vseh ravneh.

Če potegnemo črto: je bil ta prah, ki se je dvignil okoli slovenskega medu v zadnjem letu, po vaši oceni upravičen?
Prav je, da smo si enkrat natočili čistega vina. Ribarili smo v kalnem, kot se reče. Ni se vedelo, kdo bi kaj prodajal, kje bi čebelarji zdravila dobili, vedno je bilo nekaj ... ni bilo urejeno. Po tej aferi mislim, da se bo uredilo. Ampak afera sama je bila preveč potencirana in smo sami čebelarji škodo utrpeli.
Ampak je prav, da se bodo zadeve zbistrile. Da se bo točno vedelo, kdo zdravi sonaravno, kdo s kemičnimi pripravki, ki morajo biti pod nadzorom, da bo sledljivost medu in uporabe zdravil za zatiranje varoje jasna. To je prav.

Če torej ne bo še dodatnih vremenskih ujm, boste torej slovenski čebelarji iz tega potegnili lekcijo in izšli močnejši?
Da, Kratkoročno je sicer bila škoda narejena. Ampak dolgoročno mislim, da bomo izšli zmagovalno ... vsaj kar se tega tiče.

****

Veterina oziroma država oz. kdor koli je že tu zadaj, je začela te organske kisline pod nekim drugim imenom desetkrat dražje prodajati. Te kisline smo prej že desetletja uporabljali po desetkrat nižji ceni. Potem pa nekdo isto stvar v drugo embalažo zapakira in reče: to je to, to mi odobrimo, to morate uporabljati

Prav je, da smo si enkrat natočili čistega vina. Ribarili smo v kalnem, kot se reče. Ni se vedelo, kdo bi kaj prodajal, kje bi čebelarji zdravila dobili, vedno je bilo nekaj ... ni bilo urejeno. Po tej aferi mislim, da se bo uredilo. Ampak afera sama je bila preveč potencirana in smo sami čebelarji škodo utrpeli.

Za slovenski med pa se še nikoli ni zgodilo, da bi bil vzet s polic, ali pa, da bi ga moral kakšen čebelar odpoklicati.

Čustvena vez, ki se je izoblikova v slovenskih čebelarjih. Drugje po svetu, od Amerike, Južne Amerike, pa Kitajske ... tam na čebelarstvo gledajo bolj kot na gospodarsko panogo. Tudi ljubiteljskih čebelarjev ni, vsaj ne v takem številu kot pri nas.

O "čustveni vezi", ki naj bi jo slovenski ljubiteljski čebelarji izoblikovali do hobija in teh žuželk

Tudi zdaj smo čebelarji sami sebi prepuščeni. Sami se moramo znajti, kako bomo čebele ohranili in preživeli čez zimo, da bodo zdrave.

Ampak je prav, da se bodo zadeve zbistrile. Da se bo točno vedelo, kdo zdravi sonaravno, kdo s kemičnimi pripravki, ki morajo biti pod nadzorom, da bo sledljivost medu in uporabe zdravil za zatiranje varoje jasna. To je prav.

Moto je, da lahko skrbim za čebele kot superorganizem, za neko stvar, ki že 160 milijonov let na Zemlji. V njih je ena taka energija, neka duhovna plat, ki me naprej vleče. Materialno pa: da se preživeti, ni pa neka bogatija. Pride dobro leto, dve slabi, pa si pod povprečjem, in spet čakaš na eno boljše.

Kdor ima možnost, kdor ima košček zemlje ali pa le lonček na balkonu, naj le posadi eno medovito cvetlico. To je že ena skrb za čebele in tudi čmrlje, saj od tega živijo. Tudi v mestih se da.

****

Čelar

Presenetljiva odkritja o slovenskih čebelah
Anton Komat/revija Zarja
29.02.2016

Napadi na slovenske čebelarje in domači med ne pojenjajo. Nenehno objavljajo dodatne »dokaze«, da je naš med »zastrupljen« in da so čebelarji druščina, ki ni vredna zaupanja javnosti. Strinjam se, da je treba odpraviti nepravilnosti in sankcionirati vse kršitve zakonodaje, vendar kar je preveč, je preveč.

Gromovit medijski trušč okrog »zastrupljenega« medu namreč ni v nikakršnem sorazmerju z zdravstvenimi tveganji, ki jih prinaša industrijska hrana na policah supermarketov. Ali za koktajle pesticidov v uvoženem sadju in zelenjavi, ki so posamezno v »varnih odmerkih«, ne veljata aditivni in sinergični učinek?

So čebele v Sloveniji res lačne in v stresu, pa še preveč jih imamo?
»Strokovnjakom« priporočam več branja znanstvenih virov in več širine pri obravnavanju problemov v javnosti. Pri nas se je namreč prijela sila nevarna družbena praksa: kadar je treba nekaj storiti, nenadoma vsi postanejo »strokovnjaki«, ki nekaj preučujejo, običajno na drugi decimalki. Vse po načelu »Rim gori, senat pa razpravlja«. Tako metodološki racionalizem preide v popoln iracionalizem, po domače rečeno – v bedarijo. Priče smo konfliktu med resnico in metodo, ki ima za posledico prodajanje »strokovnih mnenj« najboljšemu plačniku, to pa je praviloma kapital. Primerov v Sloveniji je mnogo na vseh področjih našega življenja.

Strup in ne zdravilo proti varoji!

Ne vem, od kod se je pojavil napačen izraz »zdravilo proti varoji«, ki se ves čas rola po medijih. Varoja je zajedavec (parazit) iz skupine pršic (Acarina), in to zunanji zajedavec (ektoparazit), ki sesa hemolimfo čebel, ki je analogna naši krvi. Torej je krvoses, kot so pri človeku npr. komarji, klopi, bolhe, uši in stenice. Proti tem nadlogam uporabljajo nevarne kemikalije, torej strupe. Imenujejo se biocidi (ubijalci življenja) in njihovo uporabo regulira direktiva evropskega parlamenta 98/8/EC, pri nas pa zakon o kemikalijah (Ul RS, 36/99). Med biocide je uvrščenih 23 skupin strupov (pri nas je v uporabi več kot 600 pripravkov), med njimi so v 18. skupino uvrščeni insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev. Torej strupi za ubijanje pršic (akaricidi) spadajo v 18. skupino biocidov.

Seveda je blagoglasneje govoriti o »zdravilih« proti varoji, kakor pa o strupih, ubijalcih življenja. Rad bi vas opozoril, da so nekoč vse strupe proti škodljivcem imenovali biocidi, jih kasneje preimenovali v pesticide (ubijalci škodljivcev), in ker je bil zven besede še vedno zlovešč, so končno dobili lepše zveneče ime, fitofarmacevtska sredstva – FFS. Nekoč so strupe prodajali zaripli dedci v modrih haljah, sedaj FFS prodaja urejeno osebje v belih haljah, ki ima bleščečo farmacevtsko avro. Vse za boljši vtis na kupca, ki morda prezre mrtvaško glavo na embalaži.

Če ima vaš pes težave z bolhami ali klopi, mu pač kupite »zdravilno« ovratnico. Te ovratnice so običajno prepojene s pripravkom, ki vsebuje aktivno snov permetrin ali kakšen drug sintetičen strup iz skupine piretroidov. Seveda ne veste, da je permetrin biocid in hkrati močan hormonski motilec za človeka. Spomnite se na to v trenutkih, ko vaš otrok nežno objema svojega kužka. Prav tako vsebujejo biocide pršila proti insektom za domačo uporabo, ki jih prodajajo celo kot »okolju prijazna«!? Od kdaj je strup prijazen do okolja, naj vam pojasnijo »strokovnjaki«, ki ga zagovarjajo.

Posvetimo se čebelam

Pustimo ob strani med in čebelarje, pa tudi še en butast ekonomističen pogled (ki je, mimogrede, glavni vzvod medenega škandala): med kot blago in čebelarji kot ponudniki tega blaga na trgu. Posvetimo se raje čebeli. Naj bo končno ona v srčiki dogajanja. Zapustimo že enkrat nevaren antropocentrični idiotizem, ki nam prinaša toliko zla in kaotičnih posledic, ter spregovorimo o življenju čebele. Kranjska čebela, sivka, Apis mellifera carnica, sicer uživa v Sloveniji najvišje pravno varstvo, vendar bolj na papirju in v besedah. Žalostno, vendar resnično.

Biolog dr. Franc Potočnik mi je januarja 2016 poslal nekaj svojih študij o kranjski čebeli in pazljivo sem jih prebral. Kajti Franci ni zgolj običajen dr. biologije, temveč sila pronicljiv um, ki vidi stvari, ki jih drugi ne opazijo ali pa jih gledajo in nočejo videti. Ker bi bilo že govoriti, kaj šele pisati o njih preveč tvegano za njihovo kariero. No, ker Franci ne sodi med konformiste, je po uveljavljeni slovenski navadi večkrat dobil »pomoč od zgoraj«. Kogar štrli ven, je nujno treba potlačiti dol, da ne vznemirja oblasti in konformistične večine. Dr. Potočnik se je lotil teme z naslovom »Možni vplivi gostote čebeljih družin na pridelavo medu, zdravstveno stanje čebel ter prostoživeče vrste opraševalcev, s poudarkom na razmere v Sloveniji«. Naj povzamem njegove ugotovitve.

Presenetljive ugotovitve dr. Potočnika

Čebele moramo ekosistemsko obravnavati skupaj s prostoživečimi opraševalci. Že tu se zatakne. Prostoživečih opraševalcev, med katere spadajo čebele samotarke, čmrlji, metulji in muhe trepetalke, naj bi bilo v Sloveniji več kot tisoč vrst. To je zgolj groba ocena, saj nimamo vseh temeljnih taksonomskih raziskav (opisa vrst) niti ekoloških študij, ki bi obravnavale njihovo pojavnost in življenje. Nič ne vemo o prostoru in njegovi nosilni kapaciteti za opraševalce, ki se iz leta v leto spreminja. Pri čebelah vemo, da letni donos medu na panj zelo variira, ker je odvisen od števila panjev ter sprememb pašnih in vremenskih razmer. Od njih je odvisna pridelava medu, od najmanj tisoč ton (leta 2012) do največ 2500 ton (leta 2001).

[b]Imamo preveč panjev?

V povprečju imamo v Sloveniji 150.000 panjev s povprečnim pridelkom 12 kg medu na panj, kar tudi niha – od 6 do 16 kg. Če naše stanje primerjamo z drugimi državami EU, dobimo presenetljiv uvid. Pri nas imamo 8,24 panja/ km2, pred nami so zgolj Malta, Madžarska in Grčija. Grški in malteški podatki so pretirani, zato nam ostane zgolj rekorderka Madžarska z 11,71 panja/km2. Toda Madžari premorejo kar dve tretjini vseh akacijevih gozdov v EU, zato se z njimi ne moremo primerjati. Presenetljivo je dejstvo, da države EU, ki imajo od dva- do trikrat manj panjev/km2, pridelajo: Italija in Hrvaška 1,78-krat več, Avstrija pa 1,34-krat več medu na panj kot Slovenija.
Še nekaj pomembnega, letni donos medu/km2 je pri nas med najvišjimi v Evropi, kar pa še zdaleč ne velja za donos na panj. Očitno je v igri velik pritisk na pašne vire, in to daje misliti, da je nosilna kapaciteta okolja za čebele v Sloveniji že dosežena, če ne celo presežena. Skratka da nastaja problem medvrstne tekmovalnosti čebel s prostoživečimi opraševalci in znotrajvrstne med čebelami za vire hrane. Posledica sta relativno pomanjkanje hrane in stres čebel, ki se kaže v zmanjšani odpornosti proti boleznim in parazitom ter povečanju zimskih izgub. »Ali ni 150.000 sedanjih panjev za Slovenijo preveč, da ne govorim o ciljnih 220.000 panjih?« se sprašuje dr. Potočnik, ki marsikomu zveni heretičn[/b]o.

Kaj se dogaja s slovenskimi metulji?

Naj dodam svoje domisleke. Verjetno bi bilo rešljivo, če bi se družno lotili zla z imenom pesticidi in neumnih antropogenih dejanj, kot sta polivanje gnojevke po travnikih in (pre)zgodnja košnja. Kje še lahko vidimo bujno cvetoč travnik razen v odmaknjenih predelih? Kaj se dogaja z našimi metulji? Spominjam se mladosti, ko smo otroci tekali po livadah za barvitimi metulji. Bilo jih je na stotine, kaj pa danes? Srečen sem, če vidim citrončka spomladi, nekaj belinov poleti in osamljenega koprivarja jeseni. Kje so prelepi cekinčki in modrini, ljubke zorice in pisančki ter barviti senožetniki? Polivanje gnojnice pospeši rast trav, ki zatrejo cvetnice; prezgodnja košnja pa redkim preživelim onemogoči semenjenje in s tem preživetje. Ker je na travnikih zaradi človeške neumnosti in pohlepa čedalje manj čebelje paše, se te zatekajo na njive, polne pesticidov, z vsemi posledicami.

Brez skrbi, med ni strupen!

Dr. Potočnik predlaga, da se lokalno prevelike koncentracije panjev lahko reši z njihovo prostorsko razporeditvijo v gozdovih in na območjih nad tisoč metri nadmorske višine (11,2 odstotka površine Slovenije), kjer jih je bore malo in tudi gozdna paša ni optimalno izkoriščena. Zasajanje medonosnih rastlin je hvalevredno dejanje, čeprav se dogaja tudi vnos tujerodnih medonosnih rastlin, celo invazivnih.

Prodaja slovenskega medu se je po medijskem udaru prepolovila, torej bo pri čebelarjih obtičalo več kot tisoč ton neprodanega medu. S tem bo hudo prizadeta še zadnja kmetijska panoga, ki omogoča samooskrbo naroda. Uzurpatorju, ki so mu na poti slovenski med, čebelarji in predvsem kranjska sivka, je v prvi bitki uspelo. Toda ne v vojni, ki je pred nami, in tudi ne pri meni ter številnih drugih. Da naberejo letno pridelavo medu, naše čebele preletijo razdaljo okrog 500 milijard kilometrov, kot da bi 12-milijonkrat obletele Zemljo ali opravile 630.000-kratno pot do Lune in nazaj. Neizmerno občudujem ta mala bitja, ki žive ob nas, in tudi vzorne čebelarje, ki skrbe zanje.

Čas je za malico in privoščil si bom medeni priboljšek z doma pečenim kruhom ter medom iz slovenskih logov. Dober tek želim tudi vam! Brez skrbi, ne boste se zastrupili z medom, temveč z besedami lobijev in izdelki korporacij, če jim še vedno zaupate!

Čelar · Objavljeno: 28 Feb 2017 19:38 Naslov sporočila:

Vir: POP TV 24UR
120.000 evrov kazni za čebelarja Debevca, ki je zakuhal medeno afero

Ljubljana, 28.02.2017, N.Š.K.

Čebelar Marko Debevc, ki je izdeloval sporna zdravila za zatiranje varoj pri čebelah, zaradi česar so pri številnih slovenskih čebelarjih odkrili nevarne kemikalije v njihovem vosku, mora plačati 120.000 evrov kazni. Debevca zdaj čaka še postopek na okrajnem sodišču v ljubljani, kamor je tožilstvo zoper njega vložilo obtožni predlog.

Se še spomnite čebelarja Marka Debevca z Vrhnike, pri katerem so konec leta 2015 odkrili nelegalno proizvodnjo zdravil za čebele, kar je povzročilo začetek tako imenovane medene afere? Ta je, po poročanju Dnevnika, doživela prvi razplet, saj je Debevcu sodišče zaradi nelegalne proizvodnje in prodaje zdravil za čebele naložilo 120.000 evrov kazni. Debevc se je sicer na kazen pritožil, a je kazen nato potrdilo tudi višje sodišče.
Črni trg z nevarnimi pripravki je bil zelo razpreden. Analize so pokazale, da naj bi sporen med pridelovalo več kot 2000 čebelarjev, oporečna pa naj bi bila kar tretjina medu.

Zoper Debevca vložen tudi obtožni predlog

Je pa Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ljubljansko okrožno državno tožilstvo decembra 2015 vložila tudi kazensko ovadbo zaradi suma preslepitve kupcev, na podlagi te ovadbe pa je tožilstvo zoper Debevca vložilo obtožni predlog na ljubljansko okrajno sodišče, še poroča Dnevnik.
Zasežene kemikalije, ki so jih odkrili v priročnem laboratoriju. (Foto: 24UR)
Vse skupaj se je začelo, ko so poleti 2015 veterinarski inšpektorji obiskali Debevca in opravili analize vzorcev. Te so pokazale, da ni res, da njegova zdravila za zatiranje varoj pri čebelah vsebujejo zgolj naravne rastlinske izvlečke, ki niso škodljivi in ne onesnažujejo medu in voska. Tožilstvo mu tako očita, da je med julijem 2013 in julijem 2015 proizvajal sporna zdravila, ki so vsebovala koktajl prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev. Zdravila v obliki palčk so nato uporabljali drugi čebelarji, analize pa so razkrile, da njihov vosek vsebuje nevarni klorfenvinfos. Debevc naj bi čebelarje zavedel, vse skupaj pa je močno omajalo ugled slovenskih čebelarjev.

V Debevčevih palčkah, ki jih je eden od inšpektorjev kupil prek spleta, so odkrili amitraz, klorfenvinfos in rotenon, kemična sredstva iz katerih na območju EU ni dovoljeno proizvajati zdravil za živali, katerih proizvodi se uporabljajo za prehrano ljudi, nato pa so julija 2015 inšpektorji pri Debevcu opravili še hišno preiskavo, v kateri so našli posode s spornimi kemikalijami in več kot 4200 trakov za zdravljenje čebel. Prav tako so v zasebnem laboratoriju odkrili tudi podatke o osebah, ki so pri Debevcu naročale zdravilo, kar jih je pripeljalo do čebelarjev. Julija 2015 so veterinarski inšpektorji obiskali podjetje Apis M&D.

Debevc je po izbruhu afere v svojo obrambo dejal, da je iznašel učinkovito formulo za zdravljenje varoj, saj so bila registrirana zdravila za varojo neučinkovita, zato naj bi se v svoji obrambi skliceval na skrajno silo, kar pa sta tako prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko sodišče zavrnila, še navaja Dnevnik.

Čelar · Objavljeno: 18 Mar 2017 18:58 Naslov sporočila:

Afera Debevc je bila tako zelo huda in je pustila tako veliko posledic, da se duhovi med slovenskimi čebelarji enostavno ne morejo umiriti. Posledice te afere se bodo vsekakor še čutile in čebelarji se bodo s težavami, ki jih je afera pustila, še soočali. Tudi na forumu Slovenski čebelarji se je ponovno odprla razprava o tej nesrečni temi. Tisti, ki jih res zanima kdo in zakaj je sprožil afero Debevc in poskrbel, da je reševanje afere postalo javna in medijska stvar, si lahko to preberejo v prispevkih objavljenih tukaj. Le malo časa si je potrebno vzeti in pozorno brati. Predvsem kolegu Levsteku, ki je tudi funkcionar na ČZS, bi toplo priporočal branje teh prispevkov, če mu doslej to še ni jasno. Očitno pa njemu veliko kaj ni jasno in ima težave z razumevanjem najosnovnejših pojmov ter prepoznavanjem dejstev.

Re: Debevc

OdgovorCOLON # 72029Neprebrana objava volk
So Mar 18, 2017
Temu se rece populizem. Vsako leto je ene par stvari. Centri za ljudi s posebnimi potrebami, invalidi itd. Vse to je dobrodoslo, saj je potrebno vse ljudi, neglede na njihovo stanje, vkljuciti v druzbo. Cebele vsem nam dajejo neko strast do zivljenja. In prav je, da jo tudi drugim.

Vendar je problem, ce nekdo isce medijsko pozornost. In ja, ce bi ze radi vedeli, Debevca so prijavljali z CZS, ko so pristojne drzavne sluzbe izrazile moznost, da se stvar uredi brez javnosti, so jih z CZS zavrnili in zahtevali, da pristojne sluzbe naredijo vse po zakonu, sodelovanje in dialog so pa minirali, kot ga se sedaj.

In tukaj tici bistven problem, krivi se NVi, ki je dal dovoljenje za vsa dovoljena sredstva v EU, seveda niso krivi na CZS, ceprav denar, ki bi moral biti kot pomoc cebelarjem, kar v EU zgleda kot subvencija na panj, pri nas dobi CZS in to upravici npr. z raziskavo sladkorja v medu, kumafosa v vosku, kjer so 5 krat v sezoni dali trakove v panj, potem pa niti toliko niso gledali na katerem satu je visel trak in pol so dobili katastrofalne rezultate, ki nas bodo udarili letos. Kot afera.

OdgovorCOLON # 72030Neprebrana objava levstek008
So Mar 18, 2017
Volk, tole tvoje pisanje je zrelo za kakšno tožbo!!

Nisem šel raziskovati, kdo se skriva pod psevdonimom volk (magari si mi enkrat dajal kao napotke kje naj te poišče....misliš da sm pes da bi vohal za tabo??????), ma take bedastoče spesniš lahko samo ti.

CZS je pošiljal leta in leta dopis, naj se NVi izjasni ali je vrhnčonova roba dovoljena al ne. Neposredna prijava je prišla iz kraja, kjer se teb še sanja ne. In to prijavo je podal veterinar (dasiravno ne odgovorer za varstvo čebe).

ps. misliš da se 1x mesečno dobivate samo v vašem klubu??

OdgovorCOLON # 72031Neprebrana objava Fizikalec
So Mar 18, 2017
Levstek ti pa občasno napišeš kaj kot bi živel nekje v votlini. A tri temu verjameš? Če verjameš potem si prekleto naiven.....

OdgovorCOLON # 72032Neprebrana objava volk
So Mar 18, 2017
Levstek, tvoje pisanje me zalosti. Ti nekaj pomenis v CZS, ki ji jaz placujem 2 clanarini. Nikoli nisem bil proti CZS, kot clan pa imam pravico in dolznost upozarjati na stvari, ki so nepravilne ali pa celo nezakonite. Ti mi grozis s tozbo, vendar so te stvari pri clanih Zveze stvar castnega razsodisca. Preberi statut Zveze. Kot drugo, nikoli nisem spraseval, od kod Zvezi in tebi podatki, kdo je dal na NVI prijavo Debevca. Je pa to stvar pravnikov in pravnega znacajapri inspekcijskih pregledih. CZS je kot prvo dolzna zagovarjati interes clanov. Glede na pohvalno dejstvo o delezu slovenskih cebelarjev vclanjenih v drustva in Zvezo se pojavi nehvalezno vprasanje za koga je imel Debevc pripravljenih 80000 trakov, glede na to, kako zelo je ZVeza povezana s lastnimi clani

Čelar · Objavljeno: 29 Jan 2018 18:16 Naslov sporočila:

Vir: POP TV 24 UR

Ali dve leti po 'medeni aferi' zaupamo slovenskemu medu?
Ljubljana, 27.01.2018, 20:25 | 24UR

Decembra leta 2015 je v Sloveniji odjeknila t. i. "medena afera". Izkazalo se je, da je tretjina slovenskih čebelarjev majhne zajedavce, ki uničujejo čebelje družine, zdravila s strupi, pripravljenimi v ilegalnem laboratoriju na Vrhniki. Inšpektorji so takrat ostanke strupov našli v satju. Takrat se je prodaja medu v Sloveniji zmanjšala kar za polovico. Kako pa je danes?

24UR Inšpektor: Kako varen je slovenski med?

Med je zelo priljubljeno živilo, približno kilogram in pol ga vsak prebivalec Slovenije poje na leto.

Ko je leta 2015 odjeknila t. i. "medena afera", so inšpektorji ostanke strupov našli v satju. Šlo je za palčke, ki so jih čebelarji kupovali, misleč da jim prodajajo naraven pripravek, v resnici pa so palčke vsebovale tudi fitofarmacevtska sredstva, ki so pri nas že desetletja prepovedana. Takrat se je prodaja medu v Sloveniji zmanjšala kar za polovico, nekateri čebelarji so bili celo ob ves zaslužek. Potrošniki so takrat izgubili zaupanje v slovenski med.

Danes, dobri dve leti po aferi, v anketi naključno mimoidoči na ulici pravijo, da slovenskemu medu spet zaupajo. In kakšno je realno stanje? Po aferi so inšpektorji Inšpekcije za varno hrano še okrepili preglede pri čebelarjih in preglede medu. Zaznali so posamezne uporabe neregistriranih veterinarskih zdravil, a česa podobnega kot pred dvema letoma niso odkrili. Vseh nadzorov, pri čebelarjih in s trgovskih polic, je na leto od 150 do 200. In ob vseh teh pregledih lani v celem letu "nismo našli neskladnega medu", pravi direktorica Inšpekcije za varno hrano. Ves med, ki so ga analizirali pri čebelarjih, je bil torej varen.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli