 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 02 Jun 2010 10:24 Naslov sporočila: BLOGERJI PIŠEJO TUDI O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU |
 |
|
Čebelarji še vedno bijejo bitko Davida z Goliatom
Objavil/a je Stavenskovrhski, 1. 08. 2008
Čebelarji so dočakali odgovor Veterinarskega inštituta Slovenije. Kot kaže pa z odgovorom niso najbolj zadovoljni in so ponovno zaprosili za odgovore na vprašanja na katera jim ni bilo odgovorjeno.
Oba dokumenta kopirana s slovenskega čebelarskega foruma.
Delovna skupina za zdravstveno varstvo čebel
Nacionalni veterinarski inštitut
Veterinarska fakulteta
Gerbičeva 60
1000 Ljubljana
Ljubljana, 29.7.2008
Posredovali ste nam vprašanje glede enotne in vseslovenske akcije zatiranja varoj s sredstvom Bayvarol v zvezi z dilemami in pomisleki, ki so se ob tem pojavili v delu strokovne javnosti in delom čebelarjev, ki jih je zbral g. Drago Horvat. Strokovni delavci NVI za zdravstveno varstvo čebel smo pripravili odgovore na ta vprašanja.
1.Stališče strokovnih delavcev NVI za zdravstveno varstvo čebel glede ukrepov za zmanjševanje nadaljnjega odmiranja čebel, ki jih je priporočil doc. dr. Janko Božič:
1. Zadržanje košnje otave do konca cvetenja koruze. Če je ta ukrep izvedljiv, se z njim strinjamo.
2. Hranjenje čebel tako s proteinskimi dodatki kot sladkornim sirupom.
Priporočamo hranjenje z zdravstveno ustreznim cvetnim prahom in sladkorno raztopino. Vnos tuje beljakovine v panje s proteinskimi dodatki niso priporočeni, ker niso naravna hrana čebel, ob tem je možna je kontaminacija medu.
3. Odsvetovanje rabe piretroidov za zatiranje varoe zaradi potencialnega neposrednega sinergizma z neonikotinoidi.
Doc. dr. Janko Božič je raziskovalec, ki je postavil hipotezo, da v naravi teoretično lahko pride do sinergističnega delovanja flumetrina v Bayvarolu in klotianidina iz koruze. Veterinarska stroka uporablja empirične izkušnje in stališča stroke, ki niso osnovana le na teoretičnih izhodiščih. Sredstvo Bayvarol (z aktivno substanco flumetrin) je registrirano sredstvo za zatiranje varoj pri čebelah, pri postopku registracije je proizvajalec dolžan dokazati učinkovitost sredstva pri zatiranju varoj in neškodljivost sredstva za zatiranje na čebele. Bayarol se nahaja na seznamu preverjenih in registriranih zdravil pod nadzorom Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke - na Seznamu zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Po podatkih strokovnih delavcev NVI je v lanskem letu uporaba Bayvarola bila največja na področju Štajerske in Koroške. To je tudi območje, kjer je visoka pridelava koruze. Glede na podatke Čebelarske zveze Slovenije je bil padec čebeljih družin v zimskem obdobju 2007/2008 na področju Koroške in Štajerske nižji v primerjavi z drugimi območji Slovenije. Če bi veljala teorija doc. dr. Božiča, bi pričakovali večji del zimskega odmiranja čebel prav v tem delu Slovenije. Raziskave, ki jih je ravnokar izvedel prof. dr. Aleš Gregorc iz Kmetijskega inštituta Slovenije, so pokazale, da v cvetnem prahu koruze, predtretirane s klotianidinom, v cvetnem prahu ni klotianidina ali pa je v nižji količini od 3 ppb.
4. Za zdravljenje poleg organskih kislin in pripravkov na osnovi timola uporabljati coumaphos (perizin, checkmite) in amitraz (vprašanje dovoljenja). Glede sredstev za zatiranje varoj, ki jih priporoča doc. dr. Božič lahko podamo mnenje, da je perizin v poletnem času uporaben le za naravne ali umetne roje pred naselitvijo v panj. V Sloveniji trenutno ni registriran noben preparat na osnovi amitraza, zato uporaba amitraza ni dovoljena za široko uporabo. Tudi sredstvo CheckMite+ v Sloveniji trenutno ni registriran. Za čebelarje, ki znajo in so uspešni pri uporabi organskih kislin za zatiranje varoj, pa vsekakor priporočamo uporabo le-teh.
2. Celotno ozemlje v programu zatiranja varoj ni obravnavano, kot enoten pašni prostor.
3. V besedilu originalnih navodil za uporabo Bayvarola piše: »Zdravila ne smemo uporabljati v času vnosa medu v panj.«
4. Pravilna čebelarska praksa določa, da tudi v septembru čebelar opravi pregled, odstrani trakove in pregleda zalego in zimsko zalogo hrane.
5.Odgovor je podan v odgovoru na prvo vprašanje pod točko 1.
6.Nacionalni veterinarski inštitut ni pristojen za pripravo odgovorov z vidika ustreznosti koruze.
Lep pozdrav
Delovna skupna za zdravstveno varstvo čebel pri NVI, VF
_____________
Čebelarji pa se ne dajo. Čeprav je med vrsticami zgornjega prispevka zaznati rahlo podcenjujoč odnos do čebelarjev, ti mirno in civilizirano odgovarjajo in prosijo za odgovore na vprašanja, ki se jim je NVI v svojem dopisu izognil. Ti odgovori pa seveda zelo zanimajo tudi nas potrošnike medu in drugih čebeljih pridelkov.
Zaprosilo za odgovor na neodgovorjena vprašanja!
Predsednik ČZS gospod Boštjan NOČ
Gospa Jelka ZABAVNIK PIANO, NVI
Hvala na posredovanem poričilu NVI, ki sem ga sicer tudi že včeraj dobil direktno od NVI.
In kaj reči k temu?
Ni odgovorjeno na najbolj delikatna vprašanja.
1. Zgodba okrog razmišljanj dr. Božiča je res lahko akademske narave in se čebelarji, ki smo na tem področju laiki, vanjo tudi nismo nameravali aktivno vključevati. Zanimalo nas je le stališče strokovnjakov NVI in KIS do možnosti, da se hipotetični scenarij, ki ga dr. Božič omenja, tudi v resnici dogodi. To je tudi edino s čim smo lahko čebelarji v tem odgovoru NVI vsaj relativno zadovoljni, čeprav argumentacija na kateri slonijo navedbe NVI ni posebej prepričljiva in temelji na posrednih "dokazih" kot so recimo številke odmrlih družin, ki jih je zbrala ČZS. Te številke so na žalost le "hišne številke", ki niso bile sistematično zbrane, ne preverjene, vsi čebelarji svojih izgub niti prijavili niso in kar je najbolj zanimivo, da so številke začele sunkovito naraščati, ko se je začelo pisati in govoriti, da obstaja možnost, da bi čebelarji dobili neke odškodnine.
Na ta način zbrani podatki seveda niti slučajno niso empirični.
Empirični pa so podatki, ki so jih dobili strokovnjaki nekaterih dežel v Evropi ( Francija, Švica, Nemčija in Italija ), ki pa ne potrjujejo navedb NVI in so veliko manj optimistični kot je stališče do tega problema našega NVI.
Če ob tem še odgovore NVI na naša vprašanja povežemo s poročilom KIS o vsebnosti aktivnih substanc zaščitnih sredstev v cvetnem prahu koruze, ki ugotavlja, da je stopnja onesnaženosti tako mala, da je z » izbrano metodo preiskave« ni bilo niti mogoče zaznati. Mogoče pa bi kaka drugačna »metoda« bila bolj učinkovita in rezultati bolj zgovorni ? Ob tem pa tudi poročilo KIS ne zagotavlja, da posledic za čebele v nobenem primeru ne bo in da jih nikakor ni mogoče pričakovati.
2. Celotno ozemlje v programu zatiranja varoj ni obravnavano, kot enoten pašni prostor.
Tako trdi NVI, čeprav način izvedbe vseslovenske akcije zatiranja varoje z Bayvarolom na način in v strogo določenem času ter ob nejasnih drugih pogojih, te njihove navedbe ne potrjuje.
3. Ni nam odgovorjeno na nekaj zelo pomembnih vprašanj in dilem, ki bi lahko imele zelo neprijetne posledice za čebelarje:
3.1. Je dovoljeno v času tretiranja z Bayvarolom krmiti čebele za zimsko zalogo ?
3.2. Prosim za jasen in nedvoumen odgovor: morajo biti v času tretiranja z Bayvarolom medišča panjev prazna ali je lahko satje vstavljeno in to kakšno – je nujno predhodno vse iz satov iztočiti ali sme biti v satju med nabran pred tretiranjem???
3.3. Ker bo nekaj od zimskih zalog dobljenih z krmljenjem vsekakor prišlo tudi v medišče, če se bo krmilo v času, ko je v panjih Bayvarol, se postavlja resno vprašanje kaj bo s tem medom spomladi ! Bo oporečen ali neoporečen ? To vprašanje zahteva resen in odgovoren pristop ter odgovor in ga enostavno ni mogoče spregledati.
4. Pravilna čebelarska praksa določa, da tudi v septembru čebelar opravi pregled, odstrani trakove in pregleda zalego in zimsko zalogo hrane.
To bi lahko vzdržalo, če bi bil ves slovenski prostor enoten geografski, vremenski, pašni in še kakšen prostor in se pogoji čebelarjenja med posameznimi deli države ne bi bistveno razlikovali. To kar pri čebelarjenju in tehnologiji čebelarjenja velja za Gorenjsko ali osrednje slovensko pokrajino ni nujno, da velja tudi ta severovzhodno Štajersko, Koroško, ali Goričko ali Primorsko. Pri tem pa se tehnologija čebelarjenja razlikuje tudi med čebelarji prevozniki in čebelarji, ki čebelarijo v stacionarnih čebelnjakih.
V prostoru v katerem sam čebelarim velja »železno pravilo«, da se čebelje družine uredijo takoj po zadnjem točenju ( kostanj-lipa ) kar je koncem junija ali v začetku julija, ker potem v tem prostoru ni več nobene paše, v začetku avgusta se začne z zimskim krmljenjem in se po končanem krmljenju plodišč čebeljih družin več ne razdira brez neke velike nuje.
Tako s svojo »nepravilno« čebelarsko prakso sam čebelarim že skoraj dve desetletji in do sedaj še nisem skozi zimo imel nobenih izgub ter sem vedno pomlad dočakaj z relativno močnimi in zdravimi družinami.
V mesecu septembru tako ne rabim več delati prav nobenih pregledov, ker sem torej vse to moral storiti že davno prej. Da se preverijo zaloge hrane ni potrebno razdirati plodišč, ker vsak vsaj malo izkušen čebelar to z lahkoto oceni po izgledu vencev medu na satju v plodišču. Takrat so sati plodišču v zgornjih delih v veliki večini celo že zlepljeni in jih potrebno raztrgati, da lahko sat izvlečeš. In drug problem, ki običajno spremlja takšno trganje satov je, da se ravno takrat matica najraje zadržuje tam kjer se ne bi smela in tako se velikokrat poškoduje ali celo ubije. In tretji problem ob takšnem trganju satja v plodišču je, da povzroči iztekanje medu po zalegi, čebelah in satih.
Tako, da bi kazalo biti previden z razmetavanjem naukov o pravilni čebelarski praksi, ki ni vedno in v vseh okoliščinah enaka za enako vrsto panjev in še manj za različne tipe panjev ter različne pašne prostore.
5. Zanimivo pri vseh teh strokovnih in uradnih dokumentih KIS in NVI pa je, da prav nobeden ni opremljen s kakšnim podpisom strokovnjaka ali predstojnika. Tako je pod vprašaj postavljena verodostojnost teh dokumentov in se s tem njihova vsebina po nepotrebnem relativizira, čeprav za kaj takega ni nobene potrebe. Vsaj ne bi je smelo biti. Razen, če za kaj takega ne obstajajo razlogi, ki jih slovenska čebelarska in druga javnost ne sme poznati.
Ob tem pa se avtorju ali avtorici odgovora na naša vprašanja, ki sem jih zbral in posredoval, prisrčno zahvaljujem za trud in pozornost, čeprav najbolj kočljivih odgovorov nismo prejeli. Razlog za to pa bi lahko bil tudi v malce nejasnem sistemu zastavljanja vprašanj in mogoče malo v premalo jasnem izrazju. Če je razlog v tem, se seveda iskreno opravičujem in najbolj pomembna ter neodgovorjena vprašanja ponavljam, v upanju, da bo z dodatnim odgovorom NVI presežen nesporazum v razumevanju.
Zahvaljujem pa se tudi predsedniku ČZS gospodu Boštjanu Noču, ki je v komunikaciji med čebelarji in NVI posredoval ter se zavzel, da se pridobijo odgovori, ki begajo čebelarje in porajajo določene dvome.
_____________
Bodo tokrat uslišani ? Zgodba postaja vedno bolj zanimiva in prav presenetljivo je kako so tihi in vedno ponižni čebelarji v skrbi za svoje čebele postali odločni in jih lahko mirno uvrstimo v sam vrh aktivnih slovenskih naravovarstvenikov. Prav zaradi te svoje lastnosti postajajo vedno bolj zanimivi in zaslužili bi si podporo širše slovenske javnosti.
Iz obeh dokumentov pa lahko razberemo tudi konflikt med strokovnjaki s tega področja. Tisti iz državnih institucij zagovarjajo preizkušeno formulo zavajanja, da ni nič dokazano, da se ne da nič dokazati, da ni študij in raziskav, ki bi kakšno škodljivost dokazovale in podobne izrabljene, pa kot je videti še vedno učinkovite, metode izmikanja, ko česar ne želiš ali ne smeš javnosti povedati.
Strokovnjaki iz neodvisnih in akademskih krogov pa trdijo prav nasprotno. In napredek je že v tem, da so se sploh začeli javno oglašati in opozarjati na kemične nevarnosti ter posledice , ki nam pretijo. Ne le čebelam, čmrljem, pikapolonicam in drugim zelo koristnim žuželkam. Temveč vsem nam in predvsem našim otrokom.
Kaj pa slovenska javnost ? Koliko ljudi bo moralo še zboleti in umreti, koliko živalskih in rastlinskih vrst bo moralo še za vedno izginiti, da se bo zganila ?? Res žalostna podoba neke samouničevalne združbe ljudi, ki jo zanima vse bolj kot lastna prihodnost in prihodnost svojih otrok. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
