 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 13 Avg 2015 04:44 Naslov sporočila: PRIPRAVA ČEBEL NA ZIMO |
 |
|
Vir: spletna stran ČZS
Priprava čebel na zimo
12.08.2015
Čebela po svojem naravnem nagonu zgodaj zasluti bližajočo se zimo. Vzporedno z upadajočo pašo tako matica že v juliju pojenjuje z zaleganjem, čebele delavke pa v avgustu preženejo trote, da ti po nepotrebnem ne trošijo hrane, s katero je treba varčevati za dolgotrajno zimo. Obseg celotnega čebeljega gnezda se skrči v tisti del panja, v katerem nameravajo čebele prebiti zimske mesece. Vse špranje in reže v stenah panja so skrbno zadelale s smolo ali zadelavino, da ni prepiha.
Vesten čebelar, ki vse to vidi in ve, čebele pri teh njihovih prizadevanjih podpira ter jih pravočasno in čim bolj oskrbi za zimo. Dober čebelar si mora biti na jasnem, koliko in katere čebelje družine bo obdržal čez zimo. Preveliko število ni priporočljivo, boljše je prezimiti manj družin, a tiste dobre, kajti vsaka čebelja družina namreč ni primerna za prezimovanje. Prešibka družina ne vzdrži hude ali dolge zime.
Naloga vseh čebelarjev v tem času je, da pravočasno ukrepamo v smislu navedenih zahtev in da po potrebi dopolnimo vse morebitne pomanjkljivosti. V ta namen moramo pregledati vse čebelje družine, kar je osnova uspešnemu zazimljenju. Ko listamo sat za satom, ni nujno, da v vsakem primeru poiščemo matico. Njeno kakovost itak presojamo zlasti pa zalegi, po številčnosti družine, po letnem donosu, mirnosti čebel in po zapiskih, ki smo jih delali tekom čebelarske sezone. Družino je treba natančno pregledati. S tem pa nikakor nočem reči, da je treba čebelje gnezdo popolnoma razstaviti ali sleherni panj prebrskati do zadnjega kotička. To je namreč pogosta napaka čebelarja-začetnika, katere pa se moramo ogibati. S takim pretiravanjem prvič motimo čebele pri njihovem delu. Drugič pa si v času, ko ni paše lahko kaj hitro nakopljemo ropanje, ki spada v čebelarjenju med najhujše nadloge.
Neprimerno satje ob tej priliki odstranimo in ga nadomestimo z boljšim, bodisi iz medišča, bodisi iz rezerve. Dodajamo ga h kraju gnezda, ob stranske stene, nikakor pa ne v sredino, da ne razdvojimo zalege. Ta mora ostati vedno skupaj v svojem stalnem naravnem redu. Jedro ali težišče gnezda je navadno bolj pri sredi. Nikakor ne pustimo v sredini gnezda deviškega satja, ker ga čebele ne bodo zasedle in je tako čebelja gruča razdeljena. Nasilnih posegov v naravni red čebeljega gnezda se vedno ogibajmo, posebno kasneje v jeseni ! Pozabiti ne smemo tudi na pravilno razporejeno hrano v panju.
Pri pregledu včasih naletimo na grbasto zalego, znak trotovca, kateremu zdaj ni več mogoče pomagati. Vse čebele trotovcu pred mrakom ometemo na brado srednje močnega panja, vso primerno satje pa porazdelimo po drugih panjih. Šibkih družine ne združujemo skupaj, ampak jih ometemo po istem postopku kot trotovca. Če imamo v šibki družini dobro matico in bi nam jo bilo žal, takšno čebeljo družino skušamo ohraniti kot rezervno družino. Z ločilno desko čebele utesnimo na manjši prostor, v katerem se pozimi bolje upirajo mrazu. Vendar morajo v tem primeru dobro zasedati vsaj pet satov.
V tem času moramo tudi nakrmiti čebele za zimo. Kdaj začeti s krmljenjem nam bo najbolj pokazala tehtnica. Ta se ne sme zniževati, če pa se to vendarle dogaja, moramo tako družino intenzivneje krmiti. Čebelam dodajamo sladkorno raztopino, ki jo napravimo tako da 2 dela sladkorja raztopimo v 3 delih vode. Zelo pomembno je, da krmljenje izvajamo proti večeru ali v mraku in da krmimo vse čebelje družine hkrati.
Čebeljo družino naenkrat nakrmimo s do 2 litra sladkorne raztopine, kajti večjih količin čebelje žleze ne bi mogle prenesti, postopek pa ponovimo 5 krat do 6-krat. Kolikšno količino zimske zaloge naj bi imela čebelja družina je odvisno od velikosti panja in načina prezimovanja. Zaloga hrane mora zadostovati do konca marca prihodnjega leta. Presežek hrane bomo uporabili za izdelavo narejencev ali jo bomo dali družini, ki ji je primanjkuje. Tako naj bi AŽ panj imel 12 -15 kg, LR panj pa 20 -25 kg zimske zaloge.
Naslednji pregled in vsa čebelarska opravila, ki mu slede, skušamo izvesti v hladnem ali deževnem vremenu. Nevarnost ropanja je namreč tolika, da panjev sploh ne kaže odpirati. Žrela morajo biti ves čas priprta vsaj na polovico, v kočljivih primerih pa še več . Le tako bomo z dobro pripravljeni čebeljimi družinami dočakali najpomembnejše opravilo pri čebelah – zimsko zatiranje varoj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
| Objavljeno: 11 Dec 2015 20:25 Naslov sporočila: |
|
|
Paženje čebelje družine - nuja ali odvečno delo
Vir: spletna stran ČZS, 19.11.2015
Tehnologija
V zimskem času je življenje čebel odvisno tudi od temperature v okolici. Z ohladitvijo se čebele postopno stiskajo v sredino gnezda, najpogosteje na mestu, kjer se je izlegla zadnja zalega. Zniževanje temperature najprej občutijo čebele na stranskih satih, zato se izmenično usmerjajo proti toplejšemu središču, kjer je tudi matica. Tako se začne oblikovati zimska gruča. V začetku je še nekoliko razpuščena in neumirjena, izraziteje se oblikuje ponoči, ko je hladneje. Šibka čebelja družina oblikuje zimsko gručo že pri dnevnih temperaturah okoli +13 °C, srednje močna pri +10 °C, močna pa šele pri +7 °C. Čebelja zimska gruča se oblikuje v pokončno raztegnjeno žogo. Naseli se v območju praznega satja, neposredno pod medenimi zalogami, njen zgornji del, približno 25 % čebel, pa je na spodnjem delu medene kape, tako da jo grejejo in pripravljajo za porabo.
Ob ohladitvah se gruča stisne, ko se temperatura zviša, pa se spet razširi. Gruča se po satju, ki so ga čebele že spraznile, v vertikalni smeri počasi pomika za hrano, tako da so v stalnem stiku s hrano nad njimi. Pomikanje za hrano je naravni instinkt. Za ohranitev primerne toplote čebele na zunanji strani zimske gruče s tesnim prileganjem druge k drugi oblikujejo plašč. V tem delu zimske gruče niso razmeščene samo v ulicah med sati, temveč tudi v praznih satnih celicah. Tako je zunanji plašč po večini sestavljen iz množice čebeljih telesc v obliki gosto stkane odeje, ki je razdeljena samo s tankimi stenami satnih celic.
Debelina plašča je odvisna od zunanjih temperatur. Pri nižjih temperaturah se gruča stisne, debelina plašča pa se poveča. Čebela v plašču na obodu vztraja toliko časa, dokler je v njenem mednem želodčku še kaj medu v rezervi. Ko pa svoje rezerve porabi, se pomakne pod medeno kapo, tam pa si počasi znova napolni želodček z rezervno hrano. Notranjost gruče po navadi sestavljajo mlajše čebele, tako da toplota izvira prav iz njih. Čebele grejejo okolico s presnovo medu in mehaničnimi gibi (podrhtavanje s krili in muskulature telesa). V notranjosti gruče vzdržujejo razmeroma visoko temperaturo. V sredini gruče dosega med 20 do 30 °C, na zunanjem obodu pa 6– 8 °C. Temperatura v sredini gnezda se pozimi zelo malo spreminja, razlike so največ do 2 °C. Temperatura v panju zunaj čebelje gruče je le za stopinjo ali dve višja od zunanje, saj čebele ogrevajo le gručo, oddajanje toplote v okolico je neznatno.
V panjih, ki jih čebelarji prehitro zapažijo (npr. že v oktobru) matice predolgo zalegajo. Izležene čebele v pozni jeseni nimajo več lastnosti dolgoživih čebel in zato po nepotrebnem trošijo zalogo hrane. V pozni zalegi se lahko razvije ena generacija varoj več, kot pri družinah, ki so prej končale z zaleganjem. Zato mora čebelar poskrbeti, da matica čimprej neha zalegati. To storimo tako, da s krmljenjem pričnemo takoj po zadnji paši in ga zaključimo nekje v začetku septembra. Krmimo večje količine na enkrat, po možnosti s kapilarnim odvzemom in ne večkrat po malem. Starejši čebelarji so krmljenje za zimo opravili »med mašama« od 15. avgusta do 8. septembra. V AŽ panjih lahko pustimo po končanem krmljenju odprto loputo na zadnjih vratih, čebele v nakladnih panjih pa še pustimo na mrežasti podnici.
Če se odločimo za paženje panjev, ga opravimo tik pred pojavom prve zalege, nekje med koncem decembra in koncem januarja, odvisno od kraja in trajanja zime. V AŽ panjih je priporočljivo odstraniti vrata in jih nadomestiti s penasto gumo, ki je dober toplotni izolator, prepušča pa vlago, ki se predvsem ob začetku zaleganja ustvari v panju. Vlago na zunanji strani sušita mrzel zrak in pretok zraka skozi odprta vrata. Veliko čebelarjev v zadnjem času obdrži peno na zadnji strani AŽ panja skozi vse leto. Zagotavljajo, da pena zadržuje toploto zgodaj spomladi, ko je zalega občutljiva na temperaturna nihanja, poleti pa ne prepušča visokih temperatur v panj. Če za paženje uporabljamo papir ali karton – lepenko, večkrat preverimo, da se na njem ne nabira vlaga in vlažen material nemudoma zamenjamo. Kondenzirana odvečna vlaga povzroča plesnenje satja, zatolhel panj pa je odlična podlaga za širjenje bolezni. Vlaga je čebelam večji sovražnik kot mraz.
Prostostoječi nakladni panji so bolj izpostavljeni vremenskim vplivom. Nekateri čebelarji odevajo panje z raznimi gradbenimi folijami ali lepenkami in dodatnimi strehami predvsem zaradi zaščite lesa, kar pa oteži zimsko zatiranje varoj z metodo kapanja oksalne kisline. Nakladnim panjem lahko vstavimo v okvir notranjega paropropustno peno in s tem preprečimo nepotrebno uhajanje toplo. Če čebele prezimujemo na odprti mrežasti podnici, matice bolj zgodaj prenehajo in pozneje pričnejo z zaleganjem, kar ima za posledico že omenjeno manjše število generacij varoj in posredno spomladi bistveno zmanjšan pojav nosemavosti. Povzročitelj te kronične bolezni je enoceličen organizem, ki živi v črevesju odrastle čebele.
Nosemavost zmanjša encimatsko aktivnost prebavil, razvijati pa se prične s presnovo beljakovinske hrane, kar sovpada s pojavom zalege in krmljenja le te. V družinah, kjer se zgodaj pojavi zalega, je poraba hrane večja, s tem pa tudi večja iztrošenost zimskih čebel, kar se nam slabo obrestuje ob dolgotrajni zimi. Poraba hrane je v močnejših družinah, ki so nekoliko prej ostale brez zalege, manjša, kot v družinah v katerih je bila zalega pozno v jesen in so z nego začele že v januarju.
Poraba hrane niha po posameznih mesecih glede na aktivnost in moč čebelje družine. V mesecih november, december in januar porabi povprečna družina brez zalege približno 1kg mesečno, februarja ob pojavu zalege pa poraba naraste na 2kg, v marcu in aprilu pa že na 3-5 kg. Poraba hrane se čez zimo giblje med 14 in 23 kg. Zadostna zimska zaloga hrane je eden od najpomembnejših pogojev za preživetje in razvoj čebelje družine.
Zaključek
Iz vsega naštetega lahko ugotovimo, da paženje ni nuja, ampak pogosto nepotrebno in celo škodljivo opravilo. Temu se izognemo s pravočasnim in zadostnim krmljenjem, skrbjo za dobro zdravstveno stanje čebel in kvalitetnimi suhimi in zračnimi panji brez rež in razpok. Klub temu, da je poraba hrane v nezapaženih panjih nekaj večja, prednosti odtehtajo nekaj kilogramov krme. Zdrave in dobro nakrmljene čebele bodo boj za obstanek čez zimo izbojevale same, brez naše nepotrebne pomoči, kot so ga v milijonih let svojega obstoja. Če pa se kljub vsemu odločite za paženje, ga opravite konec decembra v januarju, tik pred začetkom zaleganja s paropropustnim izolatorjem.
Viri: Veroljub Umeljič, Čebelarstvo 2012, Fajdiga Vladimir SČ 2010/11 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
