Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 


Spletno gostovanje: LITESPEED in IMUNIFY360 proaktivna zaščita proti zlonamerni programski kodi

EMAIL GOSTOVANJE: NEOMEJENA velikost e-poštnih predalov znotraj zakupljenega prostora

ZIMSKO ODMRTJE ČEBEL

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Zdravstveno varstvo čebel
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2010 11:34    Naslov sporočila: ZIMSKO ODMRTJE ČEBEL Odgovori s citatom
O zim­skem od­mrt­ju čebel


Dr. Met­ka Pi­slak Oce­pek, vod­ja La­bo­ra­to­ri­ja za zdravs­tve­no vars­tvo čebel pri Na­cio­nal­nem ve­te­ri­nar­skem inšti­tu­tu Ve­te­ri­nar­ske fa­kul­te­te Uni­ver­ze v Ljub­lja­ni, nam je v zve­zi z nad­pov­prečnim od­mrt­jem čebel zadnjo zimo po­ve­da­la, da vete­ri­nar­ji pri­do­bijo po­dat­ke o iz­gu­bah čebel le, če so jih čebe­lar­ji pri­prav­lje­ni po­sre­do­va­ti. Za leto 2008 so ve­te­ri­nar­ji Na­cio­nal­ne­ga ve­te­ri­nar­ske­ga inšti­tu­ta (NVI) pre­je­li 2418 po­ročil o nadzo­ru in za­ti­ra­nju va­ro­ze ter zdravs­tve­nem sta­nju čebel, za leto 2009 pa le 892 po­ročil.

Ve­te­ri­nar­ji NVI zbi­rajo po­dat­ke tudi ob svo­jem red­nem delu na te­re­nu. Je­se­ni leta 2009 so ob iz­va­ja­nju kon­tro­le zdravs­tve­ne­ga sta­nja čebel in učin­ko­va­nja zdra­vi­la za polet­no za­ti­ra­nje va­roj pri 282 (3,5 od­stot­ka) čebe­larstvih ugo­to­vi­li slabše sta­nje čebel pri 21 od­stot­kih pre­gle­da­nih čebe­ljih družinah. Da bi do­bi­li še več po­dat­kov, so ano­nim­no an­ke­ti­ra­li okoli 600 čebe­lar­jev (7,5 od­stot­ka vseh re­gi­stri­ra­nih), od ka­te­rih je 18 od­stot­kov sta­nje svo­jih čebel oz­načilo kot sla­bo. Po­zi­mi leta 2009/10 so ob pre­gle­du 23 čebel­nja­kov za­be­ležili 130 od­mr­lih čebe­ljih družin, od tega 97 za­ra­di bo­lez­ni čebe­lje družine, pred­vsem va­ro­ze.

Med vzro­ki za po­jav va­ro­ze po končanem po­let­nem zati­ra­nju va­roj je­se­ni in po­zi­mi leta 2009/10 Pi­sla­ko­va na­va­ja: pre­poz­no za­ti­ra­nje va­roj, slabši učinek zdra­vi­la za­ra­di po­java od­por­no­sti, ki je lah­ko po­sle­di­ca upo­ra­be ami­tra­za po last­nem občutku v pre­te­klo­sti ali za­ra­di neu­pošte­vanja na­vo­di­la za upo­ra­bo pred­pi­sa­ne­ga zdra­vi­la, lah­ko tudi v pre­te­klo­sti, upo­ra­ba sred­stev z ne­pre­ver­je­nim učin­kom za po­let­no in zim­sko za­ti­ra­nje va­roj ali opu­sti­tev za­ti­ra­nja va­roj, po­manj­ka­nje kako­vostne­ga cvet­ne­ga pra­hu in nek­tar­ja v brez­pašnem ob­dob­ju, po­manj­ka­nje za­le­ge in slab raz­voj čebe­ljih družin, po­go­stejše rein­va­zi­je s stra­ni nez­drav­lje­nih čebel za­ra­di za­le­ta­va­nja ali ro­pa­nja čebel, po­se­bej na ob­močjih po­go­stejših pre­mi­kov čebel, ugod­ni po­go­ji za raz­voj in šir­je­nje va­roj za­ra­di to­ple je­se­ni, hi­trejši raz­voj in šir­je­nje bolez­ni za­ra­di pre­poz­ne­ga ob­veščanja ve­te­ri­nar­ske službe.

Vir: Kmečki glas - Franc For­tu­na
__________

Pri tovrstnih člankih priporočam precejšnjo mero previdnosti in distance od izraženih trditev.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
PrispevekObjavljeno: 14 Maj 2010 05:43    Naslov sporočila: Dnevnik, 14.05.2010 Odgovori s citatom
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija

Četrtina čebel ni preživela zime; zaradi obilnega deževja je ogrožena tudi spomladanska paša

Zaradi obilnega deževja je ogrožena tudi spomladanska paša - Lučka Kajfež Bogataj: Čebele so kazalnik tega, kakšno okolje imamo

petek, 14.05.2010 Tekst: Tatjana Pihlar

Brdo pri Kranju - "Čebelarji jokamo, kot joka dež," ob podatku, da letošnje zime ni preživelo 23 odstotkov (ali več kot 30.000) čebeljih družin, pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Najhujše izgube so utrpeli na Primorskem in v osrednji Sloveniji, zaradi dežja pa slabo kaže tudi s spomladansko pašo, saj akacija, ki je ena glavnih paš, odcveta. "Še dva tedna slabega vremena in bomo ob polovico medu," se boji Noč.

Zaradi velikih zimskih izgub čebel bo Čebelarska zveza Slovenije 22. maja začela kampanjo za ohranitev čebel, predsednik zveze Boštjan Noč pa poziva: »Če bo vsak Slovenec ohranil vsaj nekaj čebel, nam bo čebelarjem veliko lažje. Posadi naj medovito rastlino, pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev pa naj dvakrat premisli, ali je to res potrebno.« (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Včeraj so o vzrokih za izgube čebel razpravljali tudi strokovnjaki. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj ugotavlja: "To, kar se dogaja čebelam, se dogaja tudi človeku, le da se čebele prej odzovejo. So kazalnik tega, kakšno okolje imamo." O velikanskih (več kot 30-odstotnih) zimskih izgubah čebel že več let poročajo tudi iz ZDA, Velike Britanije, Irske..., letos pa je po svetu zaradi tega zavladal precejšen preplah. Kajfež-Bogatajeva meni, da zato, ker zaradi izginjanja čebel že nastaja gospodarska škoda. Brez čebel namreč ni češenj, jabolk, pomaranč, sončnic, bombaža..., njihova ekosistemska usluga opraševanja pa doslej ni bila ovrednotena in je tudi nihče ne plača. To oceno so izdelali v Veliki Britaniji in ugotovili, da je opraševanje čebel pri njih vredno okoli 200 milijonov funtov na leto, poroča britanski Guardian.

Lučka Kajfež Bogataj poudarja, da podnebne spremembe in druge okoljske spremembe spreminjajo razvoj čebele, spreminjajo tudi pašo, saj nekatere rastline cvetijo prej, poleg tega se spreminja sestava rastlin, ki cvetijo hkrati. "Zaradi podnebnih sprememb je spremenjen tudi biološki cikel škodljivcev, ki napadajo čebele, toda čebelar se ravna po neki ustaljeni praksi in datumih, ki pa ne veljajo več. In če vse našteto sestavimo, so okoliščine za čebelarjenje tako drugačne, da lahko s tem pojasnimo težave čebel," meni Lučka Kajfež Bogataj. Po njeni oceni je tudi veliko govorjenja na pamet, saj na tem področju ni dovolj raziskav in sistematičnega spremljanja dogajanja. A to, dodaja Kajfež-Bogatajeva, ni le slovenska težava.

Z njo se strinja dr. Jasna Kralj z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki pravi: "Raziskav v Sloveniji manjka; morali bi se poglobiti predvsem v vzroke za izgube čebel in v tehnologijo čebelarjenja." Na inštitutu so letos drugič zapored opravili raziskavo o izgubah čebel. Anketa med 500 čebelarji je pokazala, da so pozimi ostali brez 23 odstotkov čebeljih družin, kar je podobno slabo kot pred dvema letoma. Vzrokov za to naj bi bilo več, problem številka ena v slovenskem čebelarstvu pa je, tako Kraljeva, zajedalec varoa. "Način, kako smo čebelarili nekoč, bo očitno treba spremeniti. Včasih si imel lahko v panju vse rdeče od varoj, a je čebelja družina kljub temu preživela. Danes pa propade z manjšim številom varoj. Njeno preživetje je odvisno od tega, kolikokrat in kdaj čebelarji zatirajo varoo," poudarja Jasna Kralj. Raziskava, ki so jo opravili na Nacionalnem inštitutu za biologijo, je tudi pokazala, da preživetje varoj ni odvisno od tega, katero sredstvo za zatiranje uporabljajo čebelarji. "To je zelo dobro, saj pomeni, da bi jih lahko v večji meri zatirali z naravnimi sredstvi," dodaja Kraljeva.

Čebelar in biolog Janez Gregori je v tem pogledu ogorčen nad državo, ki čebelarjem vsako leto brezplačno deli sredstva za zatiranje varoe, saj je med njimi le za ščepec naravnih. "V Čebelarski družini Kranjska Gora nekateri čebelarji že od leta 1996 uspešno uporabljamo izključno organske kisline, letošnje zimske izgube so bile pri nas približno petodstotne, sam pa nisem izgubil niti ene od 46 družin," se pohvali Gregori.
V višjih legah so čebele varnejše

Raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo je pokazala, da je v višjih legah manj izgub čebel. Dr. Jasna Kralj pravi, da zato, ker je tam paša boljša, onesnaženje manjše, zaradi manjše poseljenosti čebel se tudi varoa manj prenaša med družinami. Precej več čebel so po besedah Kraljeve pozimi izgubili tam, kje je v okolici čebelnjakov intenzivno kmetijstvo. A ni nujno, da pesticid čebelo ubije, lahko tudi škodljivo vpliva na njeno vedenje in odpornost, zato je družina bolj izpostavljena boleznim.

Komentar bralca pod tem člankom:

Ateistek:

Se ne bi prav nič čudil, če so "pametni" fito-farmacevti izmislili strup za uničevanje varoj s katerim pa ubijejo več čebel.

To čvekanje o podnebnih spremembah, ki kao vplivajo na čebele (pravzaprav ga vtikajo že povsod), se mi zdi totalna oslarija. Spominjam se, da je v Ljubljani snežilo tudi v začetku maja, zime so bile hujše, itd, pa po časopisih niso govorili o masovnih poginih čebel. Tudi moj dedek jih je imel, pa ni bilo nobenih problemov, če je bila zima mrzla ali pomlad deževna.

To sprenevedanje, da kot ne vedo zakaj čebele poginjajo, se mi zdi že perverzno, kot bi bili vsi plačanci kemične industrije ali kmečkega lobija, ki zagovarja subvencionirano, konvencionalno (beri, suicidno in s strupi obogateno) kmetijstvo. Očitno smo v tem boju z naravo (kjer se ve, kdo bo na koncu poražen!) prišli tako daleč, da je že uporabljanje fitofarmacevtskih sredstev lahko silno nevarno početje. Le kaj vse mešajo v svoje zvarke, če so čebele že tako oslabele, da niti zime ne morejo več preživeti? Še boljše vprašanje pa je, kakšno hrano nam kemično kmetijstvo sploh servira? Vem, najbolje bi si bilo najeti njivo, jo obogateti z deževniki, odpreti še kakšno knjigo o ekološkem kmetijstvu in začeti kar sam.
_______________

Na isto temo so na ČZS organizirali tiskovno konferenco na kateri pa seveda niso povedali nič novega. O tem ČZS na svoji spletni strani objavlja naslednji prispevek:

TISKOVNA KONFERENCA

Na današnji konferenci Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Kranju je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč izgube čebel označil za alarmantne in opozoril, da lahko slovensko čebelarstvo brez identificiranih vzrokov za izgube zamre. Leta 2008 je bilo v Sloveniji namreč okoli 170.000 čebeljih družin, po hudem zimskem propadu jim je v letu 2009 število uspelo dvigniti na 150.000 do 160.000, letos pa so čez zimo spet padli na 100.000 družin.

V Sloveniji letno proizvedemo od 2000 do 2500 ton kakovostnega medu, glavno sezono čebelje paše pa predstavljata maj in junij. Cvetenje akacij je že pri koncu in nadaljevanje slabega vremena lahko povzroči, da tega sortnega medu letos v Sloveniji ne bo, čebelarji pa zaradi vremena ne bodo mogli nadomestiti izgubljenih čebel.

Raziskave nacionalnega inštituta za biologijo potrjujejo podobno izgubo kot pred dvema letoma. Gre sicer za globalni pojav, pri nas pa so najbolj prizadete obalno-kraška, goriška in ljubljanska regija. Na inštitutu so ugotovili, da na število izgubljenih družin najbolj vplivajo nadmorska višina, bližina intenzivnega kmetijstva ter čas in število zatiralnih ukrepov proti varojam.

Porušeno ravnovesje na čebele hitreje vpliva

Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete pravi, da se čebelam dogaja isto kot ljudem, le da porušeno ravnovesje na čebele vpliva hitreje. Človek je s svojim vplivom na okolje povzročil spremembe živalske fiziologije, spremenil čas cvetenja nekaterih rastlin in življenjski ciklus zajedalcev in škodljivcev.

Čebelarji bodo zaradi naštetega 22. maja v Velenju začeli kampanjo za zaščito čebel, na to temo pa bodo spregovorili tudi na mednarodnem forumu konec septembra v Ljubljani. Slednji bo ob podpori svetovne čebelarske organizacije Apimondie sicer posvečen apiterapiji in kakovosti čebeljih produktov.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Zdravstveno varstvo čebel Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Prijava neprimerne vsebine Zasebnost in varnost