Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 19 Sep 2016 08:11; skupaj popravljeno 5 krat

Veterinarski inštitut: v Sloveniji je absolutno preveč čebeljih družin

Ljubljana, 08.08.2014

Država bo tistim čebelarjem, ki imajo več kot 20 panjev, namenila po pet evrov pomoči na panj. Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu ugotavljajo, da je v Sloveniji absolutno preveč čebeljih družin, zato nastaja problem podhranjenosti in večje občutljivosti čebel.

Ker imajo čebelarji slabo letino, jim bo na pomoč priskočila država. A ne bo pomagala vsem. Prek pravila de minimis bo čebelarjem z več kot 20 panji namenila po pet evrov pomoči na panj. Toliko panjev je po mnenju pristojnega ministrstva meja, ki je upravičena. Pomoči bo tako deležno okoli 2000 čebelarjev in bo državo stala 400.000 evrov. Za realizacijo sredstev naj bi kmetijsko ministrstvo potrebovalo dva do tri mesece.
"Tega denarja ministrstvo nima na postavkah, bo pa na voljo ob prerazporeditvah," je po današnjem sestanku s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem pojasnil odhajajoči minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.

Čebelarska zveza bo v dveh tednih pripravila poročilo o letošnji čebelarski letini, ki bo tudi osnova za začetek postopka za pomoč čebelarjem. "Gre bolj za moralno pomoč čebelarjem v tej hudi letini," je dejal Noč.

Čebelarji želijo imeti čez zimo na voljo tudi eno od naravnih zdravil za zatiranje varoze, to je oksalno kislino. "Zaradi enkratne krizne situacije bomo poskušali priskočiti na pomoč, če bo to možno. Trenutno možnosti še preverjamo," je povedal Židan.

Noč pa je vesel, da so na ministrstvu prisluhnili njegovi pobudi, da skušajo vsakemu čebelarju pomagati z nakupom sredstev za zimsko zatiranje varoze, ki je obvezno. "Tu bi pomagali vse čebelarjem, tudi tistim z enim panjem. Treba je najti rešitev, ki bo optimalna, da bodo čebelarji čim lažje prišli do teh zdravil in sicer brezplačno," je še dejal Noč.
Čebeljih družin je preveč

Zdravila za varozo so še na zalogi, so jih pa na Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI) že dodatno naročili, je pojasnil predstojnik inštituta Tadej Malovrh. Lahko, da bodo zdravila za varozo nekoliko dražja, saj gre za dodatno naročilo, bodo pa prišla v tem mesecu, je dejal Malovrh, ki tako zavrača navedbe Čebelarske zveze Slovenije, da zdravil za to zajedavsko bolezen čebel ni več. Če bo lepo vreme, so veterinarji NVI zagotovili, da se lahko zdravljenje varoze podaljša tudi v september.

Na NVI tudi ugotavljajo, da je v Sloveniji absolutno preveč čebeljih družin, zato nastaja problem podhranjenosti in večje občutljivosti čebel. "Sredstva, ki jih dobivajo čebelarji za stimulacijo čebelarstva, v neki meri pripomorejo tudi k temu, da je v Sloveniji vse več čebeljih družin, naravne danosti pa so vedno bolj odvisne od vremena," je opozoril Malovrh, ki izpostavlja, da čebelarji ne morejo v nedogled povečevati števila čebeljih družin.

Prenasičenost slovenskega prostora s čebeljimi družinami in posledično lakoto, ki jo v letošnjem letu velikokrat srečamo, je eden od temeljnih vzrokov situacije v kateri smo. Trenutno je lakota večji problem kot varoza, je še dodal Malovrh. Med in cvetni prah sta v prvi meri hrana za čebele, ob vremenskih pogojih, kot so letošnji, pa zapadejo v prehranski stres in jim pade odpornost.

"Ne govorimo samo o varozi, tu so patogeni virusi pa huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija, ki se v neugodnih okoliščinah spremeni v zelo odporno sporo. Pričakujemo lahko tudi poapneno zalego, glivično bolezen, vse zato, ker so letos tako neugodni pogoji za čebelarjenje," je prepričan Malovrh.
Če se bo podobno vreme skozi leta nadaljevalo, bo Slovenija težko preživela tako veliko število čebeljih družin, pravi Malovrh, ki ob tem dopušča možnost, da bodo sledile spet dobre letine, kot je bila lanska. "Treba pa se je zavedati, da v Sloveniji če ne bi bilo človeka, najverjetneje ne bi živela tako velika čebelja populacija, s toliko čebeljimi družinami," je še dodal.

Veterinarski inštitut: Do težav prihaja, ker je v Sloveniji absolutno preveč čebeljih družin
Vir / Avtor: STA
8. avgust 2014

Zdravila za varozo so še na zalogi, so jih pa na Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI) že dodatno naročili, je za STA pojasnil predstojnik inštituta Tadej Malovrh. Na NVI tudi ugotavljajo, da je v Sloveniji absolutno preveč čebeljih družin, zato nastaja problem podhranjenosti in večje občutljivosti čebel.

Lahko, da bodo zdravila za varozo nekoliko dražja, saj gre za dodatno naročilo, bodo pa prišla v tem mesecu, je dejal Malovrh, ki tako zavrača navedbe Čebelarske zveze Slovenije, da zdravil za to zajedavsko bolezen čebel ni več. Če bo lepo vreme, so veterinarji NVI zagotovili, da se lahko zdravljenje varoze podaljša tudi v september.
"Sredstva, ki jih dobivajo čebelarji za stimulacijo čebelarstva, v neki meri pripomorejo tudi k temu, da je v Sloveniji vse več čebeljih družin, naravne danosti pa so vedno bolj odvisne od vremena," je opozoril Malovrh, ki izpostavlja, da čebelarji ne morejo v nedogled povečevati števila čebeljih družin.

Lakota čebel eden temeljnih vzrokov težav

Prenasičenost slovenskega prostora s čebeljimi družinami in posledično lakoto, ki jo v letošnjem letu velikokrat srečamo, je eden od temeljnih vzrokov situacije v kateri smo. Trenutno je lakota večji problem kot varoza, je še dodal Malovrh.

Med in cvetni prah sta v prvi meri hrana za čebele, ob vremenskih pogojih, kot so letošnji, pa zapadejo v prehranski stres in jim pade odpornost.
"Ne govorimo samo o varozi, tu so patogeni virusi pa huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija, ki se v neugodnih okoliščinah spremeni v zelo odporno sporo. Pričakujemo lahko tudi poapneno zalego, glivično bolezen, vse zato, ker so letos tako neugodni pogoji za čebelarjenje," je prepričan Malovrh.

Če se bo podobno vreme skozi leta nadaljevalo, bo Slovenija težko preživela tako veliko število čebeljih družin, pravi Malovrh, ki ob tem dopušča možnost, da bodo sledile spet dobre letine, kot je bila lanska. "Treba pa se je zavedati, da v Sloveniji če ne bi bilo človeka, najverjetneje ne bi živela tako velika čebelja populacija, s toliko čebeljimi družinami," je še dodal.

Nekateri čebelarji bi zdravili »precej po svoje«

Ob tem je Malovrh pri zatiranju varoze izpostavil, da želijo nekateri čebelarji ob veterinarski diagnozi zdraviti tudi "precej po svoje". Dogaja se, da čebelar raje vzame zdravilo, ki ga je vajen uporabljati, pogosto pa da zavrne zdravilo, ki mu osebno ne zaupa oz. ga ne zna uporabljati. Se pa že pojavljajo tudi varoje, ki so odporne za nekatera zdravila.

Pomemben faktor je okuženost z varojo v čebelji družini, ki jo lahko veterinar in lastnik čebel ocenita zelo različno. Pri varozi je pomembno, da čebelar vsak dan nadzira, kaj se v panju dogaja. Pri veliko čebelarjih pa je to nemogoče zaradi velikega števila čebeljih družin ali zaradi pomanjkanja časa.
Malovrh je obenem spomnil, da v Sloveniji trg z zdravili za varozo ni razvit, kot je na primer za krave in prašiče. Dolgo časa je država zagotavljala zdravila, letos pa je neko prehodno obdobje, ko so na veterinarski fakulteti oz. NVI založili denar za ta zdravila.

"Razdelili smo jih praktično zastonj, torej nabavna cena in davek, brez marž. V naslednjih letih pa si želimo, da se ta trg bolj razvije, kar pomeni, da bo veterinar NVI čebelarju izdal recept, ta pa bo šel v najbližjo registrirano lekarno ali veterinarsko ambulanto, kjer bo proti plačilu dobil zdravilo," je dejal Malovrh, ki je tudi mnenja, da čebelarji nimajo občutka, koliko stane veterinarska storitev.

Črni trg z zdravili nevaren tudi za potrošnike

Zaradi nerazvitosti trga zdravil za čebele pa se pojavlja tudi črni trg, ki pa predstavlja nevarnost za potrošnike. "Če je neko zdravilo v panju, se del zdravila skladišči tudi v medu, in če čebelar zdravi sam z nekim zdravilom s črnega trga, se pojavlja nevarnost, da se zdravilo pojavi tudi v medu, satju in drugih izdelkih, kar predstavlja določeno nevarnost za potrošnike," je še opozoril Malovrh.

Na Čebelarski zvezi Slovenije so v četrtek navedli, da je z varozo okužena velika večina čebel, ter da je zdravil za zdravljenje te bolezni v Sloveniji zmanjkalo. Se pa tudi v čebelarski zvezi strinjajo, naj se trg zdravil za varozo uredi podobno kot za ostale bolezni živali, torej da so zdravila na voljo v veterinarskih ambulantah in specializiranih trgovinah vse leto.

Varoza je v Sloveniji prisotna od leta 1985. S pravočasnimi, usmerjenimi ukrepi jo lahko veterinarji držijo pod nadzorom, kar pa zahteva osebno angažiranje čebelarjev. Redna kontrola prisotnosti in odpada varoj s strani čebelarja je na prvem mestu. Naslednji korak naredijo zaposleni na NVI, če se čebelar na njih obrne.

Slovenija meri 20.233 km2. Slovenski čebelarji imajo okrog 170.000 čebeljih družin. Enostaven izračun pokaže, da je v Sloveniji statistično na 1 km2 kar 8,4 čebelje družine. Je to veliko, malo ali ravno prav??? Zelo veliko, ker statistika zavaja in jih je v resnici veliko več.

Seveda pa se to število čebeljih družin kar krepko poveča, če od skupne velikosti države odštejemo področja kjer reja čebel ni mogoča in nimajo pogojev za preživetje ( naselja, visokogorje in druga ). Tako preko prsta lahko prav mirno zapišem, da potem dobimo podatek, da je na 1km2 najmanj 15 do 19 čebeljih družin. Lahko tolikšno število čebel preživi na 1 km2? In če k temu prištejemo še zelo osiromašen naravni prostor zaradi načina kmetovanja ( koruza, žitarice in podobne kulture ter intenzivno kmetovanje na drugih površinah kot so pogoste košnje in podobno) potem seveda ni težko sklepati, da imajo na NVI kar prav. Čebeljih družin v Sloveniji JE preveč!

Pa to ni največji problem. Pravi problem je, da je v Sloveniji preveč čebelarjev in to slabih čebelarjev. Število čebelarjev pa sta v zadnjih letih vzpodbujala država s subvencioniranjem opreme in nabavo čebeljih družin začetnikom in ČZS, ki je tako povečevala svoje članstvo in služila z nekakšnimi "šnel" izobraževanji teh začetnih čebelarjev in za ta namen iz državnega proračuna dobivala denarna sredstva.

Nekateri čebelarji že kar nekaj let opozarjajo na to neumnost in so tudi napovedali, da se to ne bo dobro končalo. Slabo usposobljeni čebelaji začetniki, ki so dobili sredstva za začetke čebelarjenja, bili zavedeni s pozitivnimi ekonomskimi učinki ter koristmi čebelarjenja, so hitro začeli povečevati svoja čebelarstva, čeprav v praksi strokovno in izkustveno niso bili v stanju kvalitetno oskrbovati niti 5 ali 10 družin, so jih v kratkem času imeli že 40 ali celo več.

Tako takšni čebelarji ne ogrožajo le svojih čebelarstev, temveč tudi vse sosednje čebelarje. Število čebeljih družin v nekem omejenem geografskem prostoru se je nenormalno hitro množilo. Zaradi pomanjkanja znanja in tudi denarnih sredstev teh čebelarjev je zdravstvena oskrba teh čebel zelo slaba in se širijo žarišča hude gnilobe ter invazija zajedavca varoje. Na NVI imajo prav, ko opozarjajo, da je mnogo čebeljih družin lačnih in tako zelo oslabljenih ter toliko bolj izpostavljenih raznim boleznim, ki se potem iz takšnih čebelarstev širijo v sosednja čebelarstva.

*****

Sedaj sta se NVI in ČZS sprla, ko pa sta še v začetku tega leta skupaj mešetarila s sredstvi za zatiranje varoje, ki so jih doslej čebelarji dobivali brezplačno. Ker se jima načrt zaslužka na račun čebelarjev ni izšel in sta tako sedaj spravila večino čebelarjev v hude težave, sedaj valita krivdo drug na drugega. posledice pa čutijo predvsem dobri in vestni čebelarji in tudi tisti naivni začetniki, ki so nasedli propagandi ČZS in se zaradi obljubljnih profitov zagnali v čebelarjenje, čeprav o tem najmanjšega pojma niso imeli in tudi prav nobenega posebnega odnosa do čebel in čebelarjenja.

Sam se že pred leti veliko krat zapisal, da čebelar, ki začne čebelariti s kalkulatorjem v rokah ne bo dobro končal. Opozarjal sem tudi na prav neumno politiko sofinanciranja začetnikov s strani države in ČZS ter ves čas trdil, da je potrebno pomagati čebelarjem, ki so se že dokazali in v projekt čebelarjenja najprej vložili svoj denar, svoj čas in svojo ljubezen do čebel in si skozi prakso pridobili določena nujno potrebna znanja s področja zdravstvenega varstva čebel ter doktrin oskrbe čebel skozi leto. Zaradi takšnih opozoril sem bil ves čas tarča napadov in diskvalifikacij.

Sedaj se vsak dan vedno bolj kaže, da sem imel prav. Razmere pa se bodo do pomladi naslednjega leta še hudo zaostrile in vse to kar predsednik ČZS Boštjan NOČ te dni rešuje in dogovarja z ministrom Židanom, ne bo veliko rešilo in popravilo. Katastrofa slovenskega čebelarstva je pred vrati.

Čelar · Objavljeno: 07 Sep 2016 15:02 Naslov sporočila:

Tej temi, ki jo vsi odrivajo in se o tem ne želi nihče niti resno pogovarjati, se bomo na teh straneh bolj posvetili. Ponovno si bomo tokrat kar sami čebelarji zastavili vprašanje ali je v Sloveniji preveč, ravno dovolj ali celo premalo čebeljih družin.
Sam zagovarjam trditev, da jih je že preveč in da se ob tem ponekod še nahajajo v velikem številu na relativno malem prostoru. Vse to povzroča hude ekonomske probleme čebelarjem in še veliko večje probleme na področju zdravstvenega varstva čebel. Svojo trditev bom poskušal dokazati z objavo strokovnih člankov, ki to problematiko prenaseljenosti neke živalske vrste v določenem naravnem prostoru obravnavajo.

Ekologija populacije

Ekologija populacije je pomembno pod-področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo. Ekologija populacije se ukvarja s preučevanjem skupin organizmov, ki živijo v istem času in prostoru in se med seboj križajo.

Osebki različnih vrst v naravi živijo v večjih skupinah, imenovanih populacije. To je skupina posameznikov, ki so gensko,demografsko ali prostorsko ločeni od druge skupine posameznikov. Populacije so različno velike. Lahko so večje (primer: populacije regrata) ali manjše (primer: populacije risov). Vrste redko živijo v enotni populaciji, ampak se večinoma nahajajo v prostorsko ločenih populacijah, ki so porazdeljene po določenem heterogenem teritoriju. Če se populacije nahajajo dovolj blizu (nemoten prehod iz ene v drugo populacijo) to smatramo kot enotno populacijo. Med delno izoliranimi podpopulacijami, s svojo lastno populacijsko dinamiko, obstaja povezava z imigracijo. Tako povezane podpopulacije predstavljajo metapopulacijo. (podpopulacija: Poljubno prostorsko ločena podmnožica posameznikov znotraj populacije, Metapopulacija: Določen prostor med razdvojenimi populacijami,med katerimi je nekaj preseljevanja.)

Rast populacije

V naravi je veliko dejavnikov, ki omejujejo rast populacij. Vsak življenjski prostor je hkrati naseljen s številnimi populacijami različnih vrst organizmov. Populacije se ne razlikujejo le v velikosti, ampak tudi v svoji sestavi. Ene lahko imajo več mladičev, v drugih je več odraslih osebkov in podobno. Populacija je dinamični sistem (rojstva, smrti, selitve). Samice so
tiste, ki določajo rast populacije.
Thomas Malthus je avtor zakona o rasti prebivalstva, ki ga smatramo za prvi zakon področju ekologije populacije.

[b]Zakon pa se glasi tako:
....populacija se bo eksponentno povečevala ali zmanjševala,dokler bo okolje posameznikov v populaciji ostalo nespremenjeno.

Torej, če populacija nima naravnih omejitev njena rast preide v eksponentno rast. Eksponentna rast naleti na omejitve okolja (prostor, hrana, ostale populacije) in notranje omejitve (bolezni, umiranje zaradi pomanjkanja hrane, stalni stres zaradi gostote,…), ki umirijo in končno ustavijo rast => populacija je v ravnovesju s svojim okoljem. Z naraščanjem populacije, narašča tekmovalnost in smrtnost, z upadanjem številčnosti pa pride do ponovnega povečanja rodnosti.[/b]

Upor okolja

Dejavnike ki omejujejo rast populacije imenujemo upor okolja. Njeno rast omejujejo: pomankanje hrane, pomanjkanje življenskega prostora, druge populacije, bolezni, klima, škodljive mutacije. Rezultat upora okolja je nosilnost okolja.

Nosilnost okolja

Nosilna kapaciteta (število osebkov, ki jih okolje prenese) okolja se spreminja zaradi samih nihanj v okolju (predvsem razpoložljivih virov). Stanje populacije ne odraža potencialne nosilne kapacitete. Populacija usklajuje ravnovesje z okoljem preko procesov urejanja gostote (rodnost in smrtnost, migracijami, diapavzo(upočasnitev življenjskih procesov organizma), hibernacijo, aestivacijo(poletni odpočitek). Nosilnost okolja določajo razlike med ekosistemi: razlikovanje po prehranjevalnih možnostih, po količinio padavin in vode, po vlažnostnih in toplotnih razmerah, po št. prostorov primernih za skrivališča in gnezda,...
abiotski dejavniki - so neživi del narave ki vpliva na organizme, kot so voda, zrak, toplota, svetloba, mineralne snovi, ...
biotski dejavniki - so živi dejavniki okolja, kot so živali, rastline, mikroorganizmi in vsi ostali organizmi z medsebojno odvisnostjo
neodvisni dejavniki - poplave, naravne katastrofe....

Nihanje populacij

Populacije se prilagajajo nihanjem v naravi oz. populacija niha okrog nosilne kapacitete.
To nihanje se na populaciji odraža z določno zamudo imenovano reakcijski časovni zamik. Nihanja so velikokrat izrazita na lokalni ravni, na višji jih ni zaznati.

Do nihanj prihaja zaradi:
- časovnih zamikov in
- mehanizmov odvisnih od gostote populacije, posebno rodnosti in smrtnosti, ki vplivajo na prevelik ali premajhen "popravek" odklona od smeri – nosilne kapacitete.

• Značilnosti nihanj se v populaciji odražajo preko plastičnosti (resilience) populacije: sposobnost, da se populacija po prenehanju motnje povrne v prvotni položaj oz. vzpostavi ravnovesje z okoljem.
Plastičnost populacije je odvisna od:
-reprodukcijskih sposobnosti populacije,
- velikosti organizmov:
-majhni imajo ponavadi visoko stopnjo reprodukcije in zato se populacija zato hitro povrne v prvotni položaj – visoka plastičnost,
-veliki organizmi podvrženi manjšim nihanjem vendar se veliko težje in počasneje povrnejo v prvotno stanje).

Nihanja številčnosti populacije, ki kažejo značilne vzorce ponavljanja, imenujemo oscilacije oz. cikli. Razlage ciklov so zelo nedorečene.

Selekcija r in K

Pomemben koncept v ekologiji populacije je teorija izbire r/K. Prva spremenljivka je r (stopnja naravnega prirastka v velikosti populacije), druga spremenljivka pa je K (nosilnost populacije, odvisna od gostote). Vrsta z r-strategijo (na primer mnoge skupine žuželk, kot so listne uši) ima visoko stopnjo plodnosti, nizko raven starševske skrbi za potomce in visoko umrljivost posameznikov preden ti dosežejo zrelost. Pri vrstah z r-strategijo gre evolucija v smer produkcije številčnih potomcev. V nasprotju s tem je skupina s K-strategijo. Ta ima nizko stopnjo plodnosti, visoko starševsko skrb in veliko vlaganja v potomce ter nizko stopnjo smrtnosti v mladosti (npr. človek). Vrsta s K-strategijo je učinkovitejša pri izrabi virov za rast populacije.
*****
Biotski potencial

Biotski potencial je največja zmožnost rasti populacije v idealnih razmerah, torej z neomejenim prostorom in virom hrane ter odsotnostjo plenilcev in patogenov. V takih razmerah bi bilo povečevanje številčnosti eksponentno, odvisno samo od rodnosti. Izražamo ga lahko s prirastom v določenem času ali časom, v katerem se populacija podvoji.

V praksi lahko populacija doseže svoj biotski potencial kvečjemu za kratek čas, saj ga omejujejo zunanji dejavniki. Nosilna kapaciteta ekosistema je točka, na kateri se rast dokončno ustavi.

Čelar · Objavljeno: 18 Sep 2016 09:02 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Čebelarska zveza Slovenije
Javna svetovalna služba v čebelarstvu
Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica

Pregled raziskav glede optimizacije tehnologije na usmerjenost čebelarstva in priprava optimizacije

Kratek povzetek:

V naravi imajo čebele zelo pomembno in več namensko vlogo. Njihova daleč najpomembnejša vloga je opraševanje rastlin saj tako omogočajo obstoj raznolikosti rastlinskih vrst, ter s tem pomembno vplivajo na zagotavljanje zadostnih količin hrane za ljudi in krme za živali. Zato je potrebno ohraniti enakomerno poseljenost čebel z disperzijo čebelnjakov na kmetijskih zemljiščih in gozdovih ter ohranjati čebelji fond vsaj na 150.000 gospodarskih panjev. Za enkrat statistični podatki kažejo, da je poseljenost čebel po celotni Sloveniji še dokaj enakomerna, kar je spodbuden podatek.

Čebelar mora imeti več kot 200 panjev, da lahko rentabilno čebelari. Zato je potrebno izboljšati ekonomičnost in rentabilnost čebelarske proizvodnje. Potrebno je povečati tudi število mlajših čebelarjev, jih izobraziti in razširiti specializirana čebelarska praktična znanja. ????

Analiza stanja:

Število čebelarjev, čebelnjakov in čebeljih družin v RS v letiu 2014:

registriranih čebelarjev 10. 145
čebelnjakov 13.164
čebeljih družin 176.995

Iz podatkov statistike za obdobje 2007 do 2014 je razvidno, da narašča tako število čebelarjev, kot število čebeljih družin. Med letom 2007 in 2014 je število čebelarjev naraslo za 45%, število čebeljih družin pa le za 20%.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS) je bilo v Sloveniji od leta 2007 do 2011 pridelano med 1.480 in 2.470 tonami medu letno. Količina pridelanega medu je v višji odvisnosti od letine, kot od samega števila čebeljih družin.

Produktivnost čebelarjenja

Na ekonomičnost čebelarske proizvodnje vpliva vrsta dejavnikov. V grobem jih razdelimo na:
Objektivne, ki jih delimo na zunanje življenjske razmere in na dejavnike znotraj čebelje družine

*** nas tokrat zanimajo le zunanji dejavniki

Zunanje življenjske razmere čebelje družine so klimatski in vremenski dejavniki, rastlinski in živalski svet, zlasti čebelja paša ter živa bitja, ki koristijo ali škodijo čebelji družini. Večino tega človek le s težavo usmerja ali pa je v ta namen potrebno dosti truda, vendar imajo zunanji dejavniki izreden pomen za življenje čebel in tudi za njihovo produktivnost. Te razmere naj bodo temelj za smotrno razmestitev čebelnjakov in za specializirane oblike čebelarjenja, prevoze panjev na druge paše in opraševanje kmetijskih kultur. Izhajajoč iz zunanjih življenjskih razmer moramo izbrati ta ali oni način oskrbe družin in način čebelarjenja.
Subjektivni dejavniki med katere štejemo znanje čebelarja, uporabljene tehnologije, organizacijo in tehniko čebelarjenja

**** zanimivo pri tej analizi stanja razmer v slovenskem čebelarstvu in ekonomiki čebelarjenja je, da se je avtor povsem izognil obravnavi vpliva zdravstvenega varstva in ga niti z eno samo besedo ne omenja. Nepoučen bralec bi tako lahko dobil vtis, da problem zdravstvenega varstva v čebelarstvu ne obstaja in s tem slove4nski čebelarji nimajo omembe vrednih težav. Edino enkrat se avtor dotakne zdravstvenega varstva, ko v poglavju „pomožni material“ omeni nabavo kislin, hlapilnikov, dozatorjev, špric in s tem je avtor s področjem zdravstvenega varstva čebel ter področjem pridelave varne hrane opravil. V poglavju „proizvodnja“ potem res še omeni stroške veterinarskih pregledov in pri tem ne navede katere veterinarske preglede ima v tukaj v mislih. Zanimivo, res zelo zanimivo!

Prodaja:
- tržna analiza
- stroški prodaje
- usluge marketinga

Na ceno medu in ostalih čebeljih pridelkov, pa prav tako odločilno vplivajo izredni dogodki v čebelarstvu, ki jih ni malo in se več ali manj ponavljajo vsako leto.
To so:
- zimske izgube čebeljih družin
- izgube čebeljih družin zaradi ropa
- izgube zaradi neučinkovitega zatiranje zajedavca na čebeli – varoje,
- izgube čebeljih družin zaradi zastrupitve s FFS
- izgube čebeljih družin zaradi požara, vetra, poplav itd.

Zaradi teh negativnih dejavnikov mora imeti vsak sodoben čebelar vsaj 30 % rezervnih družin, kar direktno vpliva na ekonomičnost čebelarske proizvodnje in s tem tudi na ceno medu.

*** Nas tokrat seveda zanima le vprašanje ali je v Sloveniji res že preveč čebel in ne ekonomika v čebelarstvu in zaradi tega ostalih delov objavljenega prikaza ne povzemam. Tudi me toliko ne zanima v kakšnih tipih panjev čebelarji čebelarijo ali koliko je malih ljubiteljskih in koliko ekonomsko motiviranih čebelarjev. Velikost Slovenije je 20.273 km2 vključno z visokogorjem, tekočimi in stoječimi vodnimi površinami ter pozidanimi urbanimi naselji ter mesti, industrijskimi ter prometnimi površinami. Na tej dani in relativno zelo omejeni površini države pa slovenski čebelarji čebelarijo z najmanj 177.000 čebeljimi družinami, ki jih vsako leto z nerazumnimi finančnimi ukrepi države ter agresivno politiko ČZS še povečujejo.

Tako, da se ob resnem vprašanju ali je v Sloveniji res že preveč čebel, sedaj postavlja še drugo zaskrbljujoče vprašanje in sicer kje je gornja meja števila čebeljih družin ob kateri bo državo in njeno kmetijsko ministrstvo ter nekatere lobije na ČZS in še kje, končno srečala pamet ter bodo od takšne samouničevalne politike v slovenskem čebelarstvu končno odstopili?

Čelar · Objavljeno: 19 Sep 2016 08:09 Naslov sporočila:

Tadej Malovrh: Lačne čebele okužene z varozo, čebeljih družin vse več

Nacionalni veterinarski inštitut: V Sloveniji trg z zdravili za čebele ni razvit, kot je za krave in prašiče. Razvija pa se črni trg.
Ni. Č., Delo.si, STA
pet, 08.08.2014

Varoza je v Sloveniji prisotna od leta 1985. S pravočasnimi, usmerjenimi ukrepi jo lahko veterinarji držijo pod nadzorom, kar pa zahteva osebno angažiranje čebelarjev. Redna kontrola prisotnosti in odpada varoj s strani čebelarja je na prvem mestu. Naslednji korak naredijo zaposleni na NVI, če se čebelar na njih obrne.

Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) se je odzval na sporočilo Čebelarske zveze Slovenije, ki je javnosti sporočila, da je velika večina čebel okužena z varozo in da je v Sloveniji zmanjkalo zdravil za zdravljenje te zajedavske bolezni.

V NVI odgovarjajo, da so zdravila še na zalogi, so pa jih tudi dodatno naročili. Ker gre za dodatno naročilo, bo cena morda nekoliko dražja. Predstojnik inštituta Tadej Malovrh pri tem še poudarja, da je v Sloveniji» absolutno preveč čebeljih družin«, zato nastaja problem podhranjenosti in večje občutljivosti čebel.

Čebelarje zato svari, da ne morejo v nedogled povečevati števila čebeljih družin. »Trenutno je lakota večji problem kot varoza,« je dodal Malovrh. » Med in cvetni prah sta v prvi meri hrana za čebele, ob vremenskih pogojih, kot so letošnji, pa zapadejo v prehranski stres in jim pade odpornost,« je pojasnil razloge za trenutne razmere.

Čelar · Objavljeno: 19 Sep 2016 08:29 Naslov sporočila:

Vir: Forum Slovenski čebelarji

Je v Sloveniji preveč čebel ???????

Napisal/-a divji cebelar » Če Jan 19, 2006

**** po datumu objave lahko sklepamo, da je ta problem nenormalnega naraščanja števila čebeljih družin, čebelarjev in pomanjkanja naravne hrane za čebele med slovenskimi čebelarji že kar dolgo prisoten in se teh težav mnogi čebelarji še kako zelo zavedajo in na to tudi opozarjajo

Zadnji dogodki na forumu in v zvezi s CČI ter Baro so nas malo odvrnili od strokovnih tem. Ker pogrešam stroko, podajam predvsem dr. Božiču izziv ali mu "mečem rokavico" kot bi lahko v šali rekli, z zgoraj zastavljenim vprašanjem. O tem se še nismo pogovarjali in mislim, da je čas, da si odgovorimo tudi na to in podobna vprašanja.

Moj odgovor na zastavljeno vprašanje je vsekakor pritrdilen. V Sloveniji JE preveč čebel. In če imam s to trditvijo prav, potem bomo odgovore na premnoga vprašanja iz našega ljubega čebelarstva lahko našli tudi tukaj. In zakaj sem prepričan, da je v tej naši mali in lepi deželici že preveč čebel ? Ker odgovora nisem v stanju podati v enem stavku, ga bom podal v nekaj svojih kratkih ugotovitvah, ker za kaj več tukaj nimam prostora.

Čebela je del naravnega prostora in ima v tem prostoru svojo funkcijo, ki ji jo je narava namenila. To pa pomeni, da je podvržena določenim naravnim zakonitostim, ki v naravnem prostoru še delujejo ne glede, da človek vsakodnevno skuša to nadzorovati in imeti pod svojo kontrolo. V naravi pa je pač tako, da je v nekem prostoru moč brez neprijetnih posledic preživeti le točno določenemu številu osebkov. Človekovi posegi v naravni prostor v zadnjih sto letih so ta prostor hudo spremenili in onemogočili življenje tisočim živalskim in rastlinskim vrstam. Pa tukaj ne govorim o planetu kot celoti, temveč le in samo o moji ljubi mali deželici Sloveniji.

Čebela ima v naravnem prostoru le eno zelo pomembno funkcijo, to je opraševanje. Glede na dejstvo, da je narava povpraševanje po teh uslugah čebele v zadnjih sto letih občutno zmanjšala, bi njene tovrstne zahteve z največjo lahkoto zadovoljile čebele malih ljubiteljskih čebelarjev. To je tistih čebelarjev, ki čebelarijo s tam do 40 panjev in so kar lepo porazdeljeni v danem naravnem prostoru deželice. Vse ostalo je presežek in dela le škodo. Zavedam se, da bodo sedaj nekateri skočili in mi z ognjem in mečem oporekali. Naravni prostor več čebel enostavno NE potrebuje. In če to kar trdim tudi drži, kakšne pa so potem posledice ???

Posledice pa so vsi tisti problemi in težave o katerih lahko dnevno prebiramo na tem forumu ali kakem drugem in v strokovni literaturi. Sam bi jih razdelil v dve skupini.

In sicer:

1. posledice, ki jih čuti čebela in posledično seveda tudi čebelar. To so vedno nove bolezni in zajedavci, širjenje teh bolezni in zajedavcev in potem seveda vedno nove zahteve po zdravilih in sredstvih za zatiranje teh zajedavcev. Ker čebela v naravnem prostoru sama ni več sposobna preživeti tudi zaradi pomanjkanja primerne hrane, je ponovno potrebna obilna pomoč človeka - čebelarja. In vse našteto je povezano z relativno velikimi denarnimi obremenitvami čebelarja. Posledic pod tem poglavjem je še kar nekaj, vendar ker smo prostorsko omejeni, pojdimo na drugo.

2.to pa so posledice na področju ekonomike čebelarjenja. Ker si prizadevamo iz čebelarjenja ustvariti upoštevanja vredno ekonomsko vejo kmetijstva, dnevno delamo neprecenljivo škodo prav temu istemu čebelarjenju. Čas bi že bil, da se zavemo in si priznamo, da s svojim čebelarjenjem v deželici ne prispevamo kakega omembe vrednega dodatka k nacionalnemu BDP-ju. Z vedno novimi zahtevami po raznih subvencijah in drugih pomočeh in intervencijah države ( in to za tamale in za tavelike ) pravzaprav zapravljamo denar, ki bi lahko bil veliko koristneje uporabljen na kakšnem bolj koristnem in dobičkonosnem področju. Ali pa vsaj na področju saniranja razmer v hudo porušenem naravnem okolju. Prej se bomo tega zavedli, prej bomo storili kaj koristnega. In kot da to še ne bi bilo dovolj, se na to ubogo in predimenzionirano ter ekonomsko neučinkovito čebelarstvo obešajo še razne organizacije in institucije, ki vsaka zase hoče kos te skromne pogače. Tako, da armadi čebelarjev potem ostanejo le še drobtine drobtin.

In ob vsem tem je najbolj zanimivo še to, da se število čebelarjev iz dneva v dan še povečuje in vsi želijo v kratkem času doseči kar največje število gospodarnih panjev. Kaj jih žene v to ??? Vsako leto na novo razpisana denarna sredstva ??? Ali kaj drugega ??? O pravih odgovorih na ta vprašanja se mi niti ne sanja.

Ob navedenem se sedaj postavlja le še vprašanje kdaj in kje se bo zgodba naraščanja števila čebel v naravnem prostoru ustavila in kakšne bodo posledice ???? Enkrat se bo to vsekakor zgodilo. Prej bodo odgovorni za kmetijsko politiko v tej deželi to spoznali, prej se bodo razmere lahko začele normalizirati. Na srečo naravne zakonitosti še delujejo. In ko bodo udarile na tem področju, bo verjetno hudo. Posledice pa bosta morala pogoltniti naša ljuba čebelica in njen čebelar.

OPOMBA: tega čebelarja, ki je avtor gornjega zapisa, so nedolgo zatem s foruma izključili in mu onemogočili dostop. Kot temu pravimo, so ga enostavno blokirali. Zanimivo, kajne?

**********

Dr. Janko Božič je izziv sprejel in čebelarju odgovoril:

Spoštovani Divji,

Glavna ugotovitev je pravilna, a obrazložitve so nekoliko majave. Če ne bi človek redil čebel, bit udi v neokrnjeni naravi na našem prostoru bilo le kakih 10% čebeljih družin kot jih imamo danes. Morda sem še celo to precenil. Pri opraševanju rastlin pa bi imeli večjo vlogo drugi opraševalci (n.p. čmrlji, čebele samotarke). Slovenija je dokaj neprijazna za čebele zaradi pogostega pojava mane, ki je neugodna za prezimljanje. Res pa je, da je bilo nekoč tudi le 10% današnje smreke. Za % mi ne držati za besedo. Naši dinarski gozdovi so bili bukovo-jelovi gozdovi, danes pa imamo velik del zasmrečen. Sicer tudi tu narava dobro kaže zobe s smrekovim lubadarjem.

Čebelarji preveč poudarjajo vlogo čebele pri opraševanju v naravi. Da ne govorim o na pamet izrečenem večanju biodivezitete. Tu so učinki ravno nasprotni.

Drugo pa je vprašanje, koliko lahko imamo čebel, glede na pašne razmere. Če bi gledali glede na najslabše obdobje v letu (poletje), potem imamo res preveč čebel. Če pa gledamo glavne stalne paše (brez mane na smreki in jelki) pa še nismo zasičeni.

Če bi za naše čebelarstvo iskali tuji izraz, bi bili primernejši apiculture kot beekeeping. Čebelarjenje je pač pomebno prispevalo k narodni kulturi. Če primerjamo čebelarstvo 19. stoletja z današnjim, je bistebna razlika v tem, da je bilo takrat veliko bolj prepleteno tako s kmetijstvom kot drugimi dejavnostmi takratnega življa. Tu je potrebno izkati rešitve tudi za sodobno čebelarjenje, predvsem v povezovanju različnih dejavnosti, seveda z vključevanjem sodobnih znanj in spoznanj.

Nenaravno velik obseg čebel se lahko opraviči s tradicijo čebelarjenja, a to ne sme biti razlog za umetno vzdrževanje z državnimi subvencijami ipd. Poiskati je potrebno rešitve, ki bodo omogočale dobro preživljanje s čebelarjenjem, zlasti s povezovanjem tako različnih sonaravnih kmetijskih dejavnosti kot tudi drugih (turizem, .....). Čebelarstvo ponuja sodobnemu človeku čebelje proizvode, izdelke iz njih, sprostitev, apiterapijo, morda še kaj. Vsekakor lahko bistevno prispeva h kvaliteti prehrane in bivanja sodobnega človeka. In tu moramo izkati razvojne možnosti.

LP
doc. dr. Janko Božič¨
BiotehniĹˇka fakulteta, Oddelek za biologijo

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

Odgovor

Bom odgovoril na to, kar omenjaš, dragi čebelarski kolega, ki vodiš ta forum in ga polniš z zelo tehtnimi vsebinami iz mnogih področij. Korektna razprava na te vsebine je vse eno na mestu?!

Na vprašanja odgovarjam takole:

Kaj pa to v tvojem pašnem okolišu tako zelo medi in koliko krat na leto?
Smreka in lipek. Enkrat na leto, če je primerno vreme.
Koliko krat na leto točiš in povprečno koliko kilogramov po panju? Koliko cvetnega prahu na leto pobereš?
Enkrat ali dvakrat na leto točim med – se je zgodilo, da tudi nobenkrat (čebeljim družinam namreč pustim med za njihove potrebe – tudi zimske). Z mojimi štirimi pridobitnimi družinami v panjih z veliko in celo s poljubno veliko prostornino sem iztočil »čebelarjevega« medu preračunano na eno družino v takem panju v 40 letnem povprečju blizu 40 kg. Tudi letos sem dosegel to vrednost. Seveda pa medena bera, kot povsod, močno niha, pri meni od 10 do 70 kg na leto.
Čebelam ne pobiram peloda, ker se mi to upira.
Koliko čebeljih družin se nahaja v krogu polmera 3. kilometrov okrog tvojega čebelnjaka?
Kolikor mi je znano, so v tem območju, čeprav morda na robu, poleg mojih par družin še omembe vredno število družine »velikega« čebelarja – za točno število pa seveda ne vem.
Kaj čebelam skozi leto ponuja tvoj pašni okoliš? Čebele, ki so samožive in še bolj te, ki so v oskrbi človeka, potrebujejo skozi vse leto zadosten vir cvetnega prahu in seveda medičine in ne le enega ali morebiti dveh malo obilnejših medenj.
Poleg že omenjene glavne paše na lipku in smrekah še vire cvetnega prahu in medičine na najrazličnejših cvetovih rastlin in dreves za solidno sprotno preživljanje čebeljih družin.
Čebele namreč niso ustvarjene za življenje na sladkorju, ker medu ne nabirajo za čebelarja, temveč izključno le za svoje potrebe in potrebe nadaljevanja svoje vrste. Potrebe in želje ter pogoltnost človeka jih niti najmanj ne zanima.
S tem seveda tudi jaz soglašam in v skladu s tem čebelarim.
To lajnanje okrog opraševanja več nikogar ne prepriča
No ja. Me je zaneslo omeniti to, kar »lajnajo« vsepovsod, s silno redkimi izjemami. Omenil sem pa to opraševanje le kot podkrepitev okoliščine, da je gojenje čebel tudi ena od mnogih ljubiteljskih kategorij ukvarjanja ljudi in zato ima tudi po mojem mnenju »domovinsko pravico« povsod tam, kjer ne škoduje drugim ljudskim dejavnostim in obstajajo vsaj minimalni pogoji za naravno prehrano čebel . Celo na balkonih in ravnih strehah zgradb v mestih.
Ta forum ni namenjen splošnemu komentiranju brez navedbe konkretnih in preverljivih podatkov ter ponavljanju demagoških načel tistih, ki na račun slovenskega čebelarstva kar dobro živijo in ob tem ne prevzemajo kakih posebnih rizikov.
Žal mi je, če sem napačno razumel namene tega foruma.Tudi ne vem zakaj bi ti strogi kriteriji veljali v glavnem le za ta moj prispevek k izrecnemu vabilu za to razpravo? Mar le za to, ker kažem (poleg še koga drugega) tudi na drugo plat hipoteze, da je pri nas že preveč čebel? Smo pa ljubitelski (lahko rečem tudi »hobi«) čebelarji daleč od tega, da čebelarimo na tuj račun – le na svojega!!! Koliko nas je takih po statistiki, pa je preverljivo. Lahko rečem da ogromno, večinsko!
Narava se vedno odzove in skuša stanje staleža neke živalske ( celo človeške ) vrste vrniti v normalne okvire......
Tudi jaz mislim podobno in v mojem prispevku na to temo temu ne oporekam! Kažem samo na drugo plat hipoteze, da je čebel v Sloveniji preveč. Raje še premalo. Vsaj ponekod.

Lep pozdrav!

Čelar · Objavljeno: 29 Dec 2016 07:21 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Načrtovanje in strategije v čebelarstvu

28.12.2016

Zaradi hitrih sprememb na področju razvoja družbe smo podvrženi hitrejšemu tempu življenja in prilagajanju, ki ga od nas zahteva okolje v katerem živimo. Biti uspešen pomeni biti korak pred časom, biti odprt za spremembe in gledati na čas, ki prihaja kot priložnost za inovativne in kreativne rešitve. Uspeh pa je tisti, ki nas dvigne nad sivino povprečja in nas še dodatno motivira.

Tudi v čebelarstvu smo priča vedno novim izzivom, ki od čebelarjev zahtevajo tehten razmislek in strateško razmišljanje, ki služi kot pomoč pri prilagajanju okoliščinam in izzivom s katerimi se soočajo čebelarji. V čebelarstvu so donosi čebeljih pridelkov vremensko pogojeni. Tisti, ki živijo od čebelarstva in je to njihova osnovna dejavnost pa si ne morejo privoščiti večjega izpada dohodka. Zato je smiselno, da v čebelarstvu najdemo še druge vire zaslužka in nismo odvisni samo od pridelave medu.

Če pogledamo na dejavnost širše lahko vidimo, da imamo čebelarji veliko možnosti za razvijanje podjetniških idej. Povečanje čebelarstva, ki je pogojeno z večjim številom čebeljih družin je že ena od možnosti.
*** To je seveda ena od zelo slabih "možnosti", ker se čebelarji prav neverjetno množijo in pri tem mnogi zelo povečujejo število čebeljih družin. Pri tem to množenje čebelarjev začetnikov celo s finančnimi vzpodbudami poganjata ČZS in kmetijsko ministrstvo in jih pri tem niti malo ne zanimajo škodljive posledice tega pojava, ki jih že lahko zaznavamo.

Tudi znotraj obstoječega števila čebeljih družin lahko povečamo ekonomičnost. Npr. z vključevanjem v sheme višje kakovosti, to so: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kraški med, Kočevski gozdni med, ki ga bomo potrošnikom ponudili kot med višje kakovosti in znanega porekla. Pridelava cvetnega prahu, matičnega mlečka, vzreja čebeljih matic, čebeljih družin,… Možnosti dodatnega zaslužka v čebelarstvu nudi tudi apiturizem. Zavedati se moramo, da turisti vedno bolj iščejo in cenijo oddih, ki jih bogati in prinaša nove izkušnje in doživetja. Kaj je lahko lepšega kot to, da se turisti vrnejo z dopusta in se pohvalijo, da so obiskali gostoljubnega čebelarja, ki jim je predstavil čudoviti svet čebel, okušali so različne sorte medu in celo preživeli nekaj ur v čebelnjaku ob prijetnem vonju aerosola in bučanju čebel. Popolno doživetje, ki ga obiskovalci ne bodo nikoli pozabili.

Možnosti je veliko, zato spoštovane čebelarke in čebelarji pustite prosto pot vaši domišljiji. Preden pa se lotite novih izzivov, pa preverite finance in se strateško lotite novih podvigov. Kjer je volja, je tudi pot. Pa srečno.

Nataša Klemenčič Štrukelj

MAXI · Pridružen/-a: 25.08. 2015, 07:50 Prispevkov: 48

[/quote] Katastrofa - Varozna smrt na veliko kosi ta čas po čebeljih družinah v mnogih čebelnjakih, mar to ne vpliva na "prenaseljenost" našega okolja s čebelami?

Povzemam zasebno informacijo čebelarskega mojstra P. Zdešarja, dobrega poznavalca naših čebelarskih razmer. S to "epidemijo" se letos soočamo bolj ali manj "katastrofično" vsi čebelarji, kolikor jih poznam.
Četudi je ta ocena pretirana pa osvetljuje problematiko števila čebeljih družin v Slovenji v posebni luči.
Te, večkrat epidemične, ciklićne situacije povečanih posledic varoze - upajmo da ne kar pospešeno rastoče - tudi po svoje odvračajo bojazen, da je čebel na splošno pri nas preveč. So le tu in tam razporejene neprilagojeno pašnim razmeram. Daleč pa od tega, da bi jih bilo na splošno preveč!

Sploh se ne moremo izogniti temu, da jih je - vsaj občasno - bolj na gosto v posameznih pašnih okoljih, kot bi bilo v korist čebelam in posledično čebelarjem. Kdo bo merodajno ocenjeval morda nekoč predpisane pogoje vsako leto zapored pri vsakem čebelarju in dajal dovoljenja novim, večinoma malim, ljubiteljskim gojiteljem čebel, da lahko pričnejo čebelariti? Vsaj za nadomestilo opuščenih. Kje se bodo našli strogi kontrolorji, da se bi predpisi upoštevali in kršitelje kaznovali? Saj nismo npr. v Kanadi (kjer sem seznanjen s takimi rečmi). Smo namreč z miselnostjo ter ravnanji še vedno pregloboko na Balkanu.

Čebelarji bi morali sami ugotoviti, če imajo zaradi gostote čebel v in okolici čebelnjaka manjše uspehe pri čebelarjenju, kot bi jih ali so jih imeli sicer.
Rešitev problema je na dlani: sprijazniti se s tako situacijo, čebele preseliti v okolje, ki hlepi po večjem številu čebel ali pa prenehati čebelariti.
Pričakovati administrativne rešitve je pa zadnja stvar. Je v naših razmerah žal fata morgana.

Sečno, za vse zdravo NOVO LETO!
[/quote]

Čelar · Objavljeno: 15 Jul 2017 08:37 Naslov sporočila:

Odziv ljubiteljskega čebelarja z vzdevkom "Miško 333" na razpravo na forumu Slovenski čebelarji o razmerah v slovenskem čebelarstvu!

e: Pašni red

OdgovorCOLON # 72646Odgovor Miško333
So Jul 15, 2017

Pozdravljeni gospodje čebelarji!

Saj bi bili v teh razpravah morebiti lahko celo zanimivi, če le ne bi bilo vse to neproduktivno in predvsem nabito z egoističnimi naboji. Pomemben sem le JAZ in vse mora biti podrejeno MENI in MOJIM interesom ter potrebam. Ne bo šlo cenjeni gospodje.

Najprej boste morali ugotoviti in si priznati nekaj objektivnih okoliščin kot so, da svoje ambicije živite ter želite uresničevati v teritorialno veliko premali državi, ki se je pač povečati ne da. Da se pa zmanjšati število čebelarjev, ki bi se s čebelami radi preživljali in to se bo v bližnji prihodnosti tudi dogodilo.

Za razmere v slovenskem čebelarstvu, ki jih tako ostro kritizirate ste sokrivi, ker jih je v glavnem posredno ali neposredno povzročila vaša organizacija (ČZS ) in jih boste v največji meri pač morali reševati v okvirih te organizacije, ker tudi kakšne druge uspešne niste sposobni ustanoviti.

Opustite mokre sanje, da boste uničili nekaj tisoč malih ljubiteljskih čebelarjev in sami zavladali na tem področju in tistim, ki bi morebiti še le ostali, potem vsilili svoja pravila igre. Tudi to ne bo šlo. Sprijaznite se s tem, da bo več tisoč malih ljubiteljskih čebelarjev v Sloveniji preživelo in ostalo, in da bo kar nekaj večjih oziroma velikih propadlo in se bodo morali začeti ukvarjati s čim donosnejšim. Preživeli bodo le tisti najbolj strokovni, inovativni ter poslovno prilagodljivi.

Razmere v naravnem okolju, ki se dnevno poslabšujejo, vpliv globalnih vremenskih sprememb, spremembe v kmetijstvu, ki bodo temu sledile, nenormalno in birokratsko vzpodbujeno povečevanje števila čebelarjev oziroma ljudi, ki imajo čebele ter od teh čebel pričakujejo ekonomske koristi, poslabševanje zdravstvenih razmer v populaciji čebel zaradi prenaseljenosti in še mnoge druge objektivne ter tudi povsem subjektivne okoliščine bodo v kratkem začele razredčevati čebelarsko populacijo in "slovensko čebelarsko čredo"!Pravzaprav se na nek način to celo že dogaja. In prav je tako, ker našega življenja ne urejajo le človeški ekonomsko profiterski zakoni, temveč tudi naravne ter okoljske zakonitosti kot tudi zakonitosti naravnega prava.

Se spomnite besed direktorja NVI, ki jih je izrekel pred kakšnim letom ali dvema, da so v Sloveniji čebele lačne? Takrat ste ga mnogi prav grdo napadali, čeprav je možakar imel še kako prav. Prav v tem času, ko mi vodimo to razpravo, je v tej državi ogromno čebeljih družin lačnih in mnoge med njimi so zaradi lakote na samem robu preživetja.Ne verjamete? Povprašajte terenske veterinarje NVI ali veterinarske inšpektorje, ki na terenu opravljajo razne preglede, kaj vse tam najdejo in vidijo. Posledice lakote v "čebelji nacionalni čredi" pa niso le odmrtje čebeljih družin, temveč so veliko širše in usodnejše za vse čebelarje in jih tisti, ki vsaj nekaj malega vedo o reji čebel, seveda prav dobro poznajo in se jih tudi upravičeno bojijo. Pa da ne bo ponovno kdo začel s prstom kazati na "tiste male, ljubiteljske in vedno vsega krive hobi čebelarje", vam naj povem, da začnite najprej čebelarje z lačnimi čebelami iskati kar v svojih vrstah, med tistimi, ki čebelarijo tam od 40 panjev in več. Tudi žarišča hude gnilobe so pretežno pri čebelarjih, ki ne spadajo med tiste najmanjše in prave ljubiteljske čebelarje. Tako pač kažejo podatki s terena, čeprav jih NVI in veterinarska inšpekcija pred čebelarsko javnostjo skrivata kot kača noge. ČZS pa ta vprašanja sploh ne zanimajo, ker oni se ukvarjajo z velikimi mednarodno odmevnimi projekti in se prav lahko dogodi, da bomo imeli mednarodni dan čebel razglašen v OZN in doma katastrofo v čebelarskem sektorju. Vsekakor bo še zelo zanimivo in to že v bližnji prihodnosti.

Tudi najmanj vešč čebelarski začetnik je že spoznal, da smo v Sloveniji prišli v razmere, ko imamo vsak dan več čebel in vsak dan manj doma pridelanega medu. Vam to res nič ne pove? Ali drug pomemben podatek, da smo stacionarni čebelarji v Severovzhodni Sloveniji še pred dvajsetimi leti povsem normalno vsako leto točili 3x na leto in da je povprečen stacionarni čebelar na leto iz 10S AŽ panja iztočil med 40 in 45 kg medu. Prevozniki so pa imeli še dodatno četrto točenje. In kakšne so razmere zadnjih nekaj let? Srečni smo, če točimo 2x na leto in če iz 10S AŽ panja izcedimo na leto med 20 in 25 kg medu in potem v drugi polovico junija začnemo redno krmiti ter s krmljenjem končamo tam nekje v polovici septembra. Koliko sladkorja po družini v 10S AŽ porabimo pa ni težko izračunati, če upoštevamo, da mora vsaka družina ves čas imeti na zalogi okrog 7 kg medu. V teh podatkih, ki sem jih na hitro navrgel se skriva razlog zakaj je v Sloveniji prav ta čas ogromno čebel lačnih in čebelarjev brez denarja za nakup sladkorja zelo obupanih.

Čelar · Objavljeno: 04 Feb 2018 08:02 Naslov sporočila:

Vir: AGROBIZNIS

Kaj lahko v Sloveniji v čebelarstvu izboljšamo?
31.01.2018

Ena največjih skrbi čebelarjev so podnebne spremembe, škripa pa tudi pri tehnologiji pridelave medu, opozarja Damjan Medved, ki na kmetijsko-gozdarski zbornici vodi strokovni odbor za čebelarstvo
avtor
Petra Šubic
Kaj lahko v čebelarstvu izboljšamo

Nekoč so čebelarili le učiteljii, duhovniki ali inteligentni kmetje, danes tudi zdravniki in ljudje iz drugih zahtevnih poklicev. Skrb za zdravje čebel je velik izziv – stalno je treba opazovati panje. »Kot se spreminja vreme, se spreminja tudi vedenje čebel. Letos bomo zaradi mile zime dela v čebelnjaku začeli prej kot lani,« razlaga Damjan Medved, ki je tudi predsednik strokovnega odbora za čebelarstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS.

11.200 čebelarjev je vpisanih v register (20 odstotkov več kot leta 2011).

192 tisoč čebeljih družin je po ocenah kmetijskega ministrstva v Sloveniji (24 odstotkov več kot leta 2011).

So čebelje družine že prenaseljene?

Velika težava profesionalnih čebelarjev je, da nimajo prostora za širitev, saj je na kvadratni kilometer pri nas že zelo veliko čebelnjakov. »Posledice prenaseljenosti čebeljih družin glede na naravne danosti se že kažejo. Dva meseca na leto je paše toliko, da bi lahko imeli dvakrat več čebel, dva do tri mesece na leto pa paše primanjkuje,« ocenjuje Damjan Medved.

Zaradi podnebnih sprememb čebelam primanjkuje paše

Poleg bolezni in zajedavcev čebelarje močno ovirajo še podnebne spremembe. »Zaradi posledic podnebnih sprememb, kot sta zmrzal in suša, čebele nimajo dovolj paše. Oslabele čebele so bolj dovzetne za bolezni. Največ čebeljih družin je v zadnjem času poginilo zaradi varoze,« pravi Damjan Medved. Kljub temu uradne številke o čebeljih družinah in čebelarjih kažejo lepo sliko.
Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da pri nas živi več kot 192 tisoč čebeljih družin (24 odstotkov več kot leta 2011), v register pa je vpisanih več kot 11.200 čebelarjev (petina več kot leta 2011).
2.400 ton medu so čebelarji pridelali leta 2013, ko je bila zadnja dobra letina.
500 ton slovenskega medu je bilo lani.

Zadnja dobra letina medu je bila leta 2013, ko so čebelarji pridelali 2.400 ton medu. Od takrat iztočijo dosti manj medu na leto. Lani je bilo le kakih 500 ton, saj zaradi spomladanske zmrzali ni bilo nič akacijevega medu, ki ga je ob povprečni letini tretjina vsega medu.

Čebelarji so tehnološko zaostali

Dodatna težava je tudi, da so čebelarji tehnološko zaostali. »Prehiteli so jih celo čebelarji iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so se po nas pred leti zgledovali,« pravi Damjan Medved. Tehnološki zaostanek se kaže v tem, da čebelarji premalo opazujejo biologijo čebel, ki bi ji morali čebelarske ukrepe bolj prilagoditi. »Več bi se morali ukvarjati s tehnologijo čebelarjenja, premičnimi panji, bolj bi morali raziskovati biologijo čebel in zdravljenje. Čebelarji in kmetijsko ministrstvo bi morali sodelovati kot partnerji, zmanjšanje uvoza medu in zdrave čebele pa bi morala biti skupna cilja,« dodaja Medved.

Tudi za uvožen med naj piše, od kod prihaja

Čebelarji si želijo tudi, da bi za uvožen med veljala enaka pravila kot za označevanje slovenskega medu. Pri slovenskem medu je označevanje porekla obvezno, sledljivost pa se dokazuje z registrsko številko čebelnjaka oziroma stojišča, ko gre za panje, ki jih čebelar prevaža. Pri uvoženem medu pa je označevanje porekla bolj ohlapno, lahko celo piše, da je mešanica medu iz EU in držav zunaj EU. »Zavzemamo se za to, da bi na vsakem kozarcu natančno pisalo, iz katere države je ta med,« poudarja Damjan Medved.

Inšpektorji od slovenskih čebelarjev zahtevajo, da za vsak kozarec medu evidentirajo, iz katerega čebelnjaka je in kako so čebele v tem čebelnjaku zdravili. »Zakaj ne bi inšpektorji vseh teh podatkov preverjali tudi za uvoženi med? Se bo Slovenija zgledovala po Hrvaški, ki je svoje čebelarje zaščitila s tem, da zahteva označevanje porekla tudi pri medu iz uvoza?« sprašuje Damjan Medved.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli