Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

3. ZNANSTVENO POSVETOVANJE O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU
POKLUKARJEVI DNEVI 2018

1COBIOS tipolgjipola.09

ČETRT STOLETJA PO PREDSTAVITVI PREDLOGA RAZVOJNEGA PROJEKTA »OBNOVA IN RAZVOJ SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA«
Marjan PAPEŽ

Izvleček
Čebelarska in tudi širša javnost zaznavata v zadnjih petindvajsetih letih dinamično dogajanje v slovenskem čebelarstvu, ki pa se ni zgodilo samo od sebe. V veliki meri je posledica temeljitega, sistematičnega dela in sistemskega razmišljanja, ki ga je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja začela Sekcija za čebelarstvo pri Društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, dokončala pa v maju 1992 z javno predstavitvijo. Predlog razvojnega projekta »OBNOVA IN RAZVOJ SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA« je med sedmimi izbranimi nalogami, s katerimi bi odgovorili na vprašanje, kaj storiti, da se bo izboljšal položaj v čebelarstvu, in izpostavili vzpostavitev znanstvenega in visokošolskega vrha, svetovalne službe ter močne čebelarske organizacije. Ocenjujemo, da je bilo v letu 1992 v čebelarstvu iz javnih in društvenih virov v celoti zaposlenih 12 ljudi, delno pa se je s čebelarstvom poleg drugih dejavnosti ukvarjalo še 11 ljudi. Po nam dostopnih podatkih je dandanes v čebelarstvu iz javnih virov in članarine v okviru Čebelarske zveze Slovenije v celoti financiranih 39 ljudi, delno pa še 32. Po dobrega četrt stoletja lahko rečemo, da je čebelarstvo kadrovsko močno, in da je ta cilj izpolnjen.

KAKO LAHKO S POMOČJO SVETOVNEGA DNE ČEBEL ZAGOTOVIMO BOLJŠE POGOJE ZA PREŽIVETJE ČEBEL?
Peter KOZMUS

Izvleček
Čebele so pomembne opraševalke, ki zagotavljajo hrano, prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko razno-vrstnost ter s tem pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju lakote in revščine ter ohranjanju zdravega okolja. Znanstvene študije potrjujejo, da so čebele v zadnjem obdobju vse bolj ogrožene in nas s tem nagovarjajo k spremembam. Zaradi številnih groženj s katerimi se soočajo čebele, lahko le s skupnim prizadevanjem poskrbimo za ohranitev čebel in njihovega življenjskega prostora. V tej smeri nam bo v prihodnje v veliko pomoč, v letu 2017 razglašen svetovni dan čebel, s pomočjo katerega bomo javnost uspešneje obveščali, da so čebele pomembne, da so ogrožene in kaj moramo vsi skupaj narediti, da bodo
čebele uspešneje preživele

PREDSTAVITEV DELOVANJA SLOVENSKE ČEBELARSKE AKADEMIJE:
VIZIJA, POMEN IN POSLANSTVO
Damjana GROBELŠEK

Izvleček
Slovensko čebelarsko akademijo (SČA) opredeljuje Zakon o kmetijstvu ZKme-1E in je namenjena neformalnemu izo-braževanju o slovenskem načinu čebelarjenja. SČA je del Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) in se nahaja v Ljubljani na sedežu inštituta. SČA je nastala kot odgovor na povpraševanje tujcev glede slovenskega bogatega znanja o čebelarstvu. Sestavlja jo predstojnik akademije in programski odbor s predstavniki KIS, trije predstavniki čebelarjev, ki jih pre-dlaga Čebelarska zveza Slovenije, predstavnik javne svetovalne službe v čebelarstvu, predstavnik Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, predstavnik Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, predstavnik Univerze v Ljubljani, Veterinarske fakultete, Nacionalnega veterinarskega inštituta, predstavnik srednjih šol, izvajalk izobraževalnih programov s področja kmetijstva, predstavnik ministrstva, predstavnik ministrstva, pristojnega za izo-
braževanje, predstavnik ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. SČA je inovativna s svojim tematsko osredotočenim pristopom, ki spodbuja kandidate h kreativnemu mišljenju. Cilji Slovenske čebelarske akademije so izboljšanje znanja na področju čebelarstva v mednarodnem prostoru, povečanje promocije Slovenije, slovenskega čebelarstva in turizma,
izboljšanje zaposlitvene možnosti, izboljšava ozaveščenosti o pomenu čebel in opraševanja.

ZAZNAVA AROME MEDU MED MLADIMI POTROŠNIKI
Mojca KOROŠEC, Barbara SITAR, Jasna BERTONCELJ

Izvleček
Aroma živila pomembno vpliva na njegovo sprejemljivost. Pri zaznavi arome sodelujejo gustatorni in olfaktorni receptorji, za opis zaznanih lastnosti arome pa v senzorični analizi uporabljamo strokovne enoznačne izraze – opisnike. V predstavljeni raziskavi smo ugotavljali, kako aromo različnih vrst medu opisujejo oziroma zaznavajo mladi potrošniki.
Senzorični panel je sestavljalo 90 študentov Biotehniške fakultete, ki so ocenjevali tipične vzorce sedmih vrst medu: akacijevega, lipovega, cvetličnega, kostanjevega, hojevega in gozdnega medu ter medu oljne ogrščice. V senzorični analizi medu smo uporabili dve metodi opisne analize in sicer metodo CATA (slo. Označi vse kar ustreza) in Flash pro-filing (slo. Hitro profiliranje). Stopnjo ugajanja vzorca so potrošniki ocenili z 9-točkovno hedonsko lestvico. Rezultate preskusov z opisnima metodama smo primerjali s strokovnimi opisi senzoričnih lastnosti obravnavanih vrst slovenskega medu. Manjše število opisnikov arome medu, ki so jih identificirali potrošniki pri opisovanju vzorcev z metodo Flash profiling, je bilo primerljivo z opisi v strokovni literaturi, med tem ko je bilo število označenih opisnikov, ki so jih v vzorcih medu zaznali potrošniki pri preskusu z metodo CATA, pričakovano večje. Rezultati ocenjevanja všečnosti vzorcev medu različnih vrst so pokazali, da je bil potrošnikom najbolj všeč akacijev med, najmanj všečen pa je bil med oljne ogrščice. Sklepamo lahko, da potrošniki zaznavajo razlike v aromah različnih vrst medu, vendar svoje zaznave pogosto opisujejo z drugimi izrazi.

KAKŠNE SO MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA MATIČNEGA MLEČKA IN HKRATNEGA VZREJANJA MATIC Z UPORABO ISTEGA VZREJNEGA GRADIVA
Špela ZARNIK, Lucija ŽVOKELJ

Izvleček
Matični mleček, nepogrešljiva snov čebelje družine in edino hranilo matice, je eden najbolj cenjenih pridelkov, ki se vedno bolj uveljavlja v današnji družbi. Matični mleček je izloček hipofaringealnih (goltnih) in mandibularnih (čeljustnih) žlez čebel dojilj, s katerim hranijo matične ličinke in odrasle matice. Ima številne zdravilne učinke na človeško telo, uporablja se v farmaciji, prehranski industriji ter kot sestavina kozmetičnih in negovalnih sredstev. Ker matični mleček postaja tržno vedno zanimivejši, se marsikdo vpraša, kako ga čebelar pridobi. Pridobivanju matičnega mlečka smo hoteli dodati vrednost s hkratno vzrejo matic ob uporabi istega vzrejnega gradiva. Za mnoge je namreč etično nesprejemljivo, da se za pridobivanje matičnega mlečka zavržejo matične ličinke. Raziskava je potekala v okviru diplomske naloge, katere cilj je bil preveriti primerljivost matic, vzrejenih na klasičen način, in matic, vzrejenih z vmesno prekinitvijo – odvzemom matičnega mlečka. Pri obeh načinih vzreje smo spremljali sprejem ličink, pokritje in dolžino matičnikov, čas razvoja ter maso matic. Iz rezultatov je razvidno, da je način vzreje najbolj vplival na dolžino matičnikov. Na maso matic ni bilo statistično značilnega vpliva. Povprečno so bili matičniki pri obeh načinih vzreje pokriti 8. dan, matice pa izležene 16. dan. S poskusom smo ugotovili, da se hkrati lahko pridobi matični mleček in vzredi matice, katerih masa se ne razlikuje od mase matic, vzrejenih na klasičen način. Za zanesljivejše ugotovitve bi bila potrebna obsežnejša raziskava, v kateri bi se spremljalo večje število parametrov lastnosti matic

‘MED KOT ZDRAVILO, NE SLADILO!’STANDARDIZACIJA MEDU Z (BIO)KEMIJSKIMI OZNAČEVALCI ZA PREVERJANJE BOTANIČNE IN
GEOGRAFSKE PRISTNOSTI TERUGOTAVLJANJE UČINKA NA ZDRAVJE
Matjaž DEŽELAK, Domen JAKLIČ, Adriana PEREYRA, Sonča RAČK, Jana POTOKAR, Slavko BERNIK, Ažbeta GOSAK, Bratko FILIPIČ, Nataša LILEK, Andreja KANDOLF, Mitja KOLAR, Drago KOČAR, Rok KOPINČ

Izvleček
Hrana in živilski izdelki so lahko varni in kakovostni le, če so po sestavi kvalitativno in kvantitativno natančno definirani ter standardizirani s specifičnimi (bio)kemijskimi označevalci. Standardizacija medu je potrebna (i.) za njegovo verodo-stojno deklariranje, (ii.) pri prehranskih dopolnilih in funkcionalnih živilih na bazi medu je osnova za postavitev pripo-ročenega dnevnega vnosa, zagotavljanje kakovosti in navajanje morebitnih zdravstvenih trditev, (iii.) za določanje izvora medu, (iv.) ključna pa je pri ugotavljanju poneverb medu – jasnejša kot je definicija medu, lažje je odkriti ponaredke. Pri raziskovalnem delu se osredotočamo na slovenski med različnih letnikov, botaničnih tipov in geografskega porekla, za primerjavo pa uporabljamo tudi med iz drugih držav in celin. Uporabljamo uveljavljene in napredne analitske tehnike, kot so tekočinska kromatografija (HPLC) [sklopljena z detektorjem absorbance ultravijolične in vidne svetlobe (DAD), fluorescentnim detektorjem (FLD), elektrokemijskim detektorjem (ECD) in tandemskim masnim spektrometrom (IT-TOF)], poliakrilamidna gelska elektroforeza (PAGE) ter analitske metode za ugotavljanje antioksidativnega potenciala (FRAP, FC, HRP-H2O2) in antimikrobnega učinka (mikrodilucijski in agar-diffusion testi). Naše raziskovalno delo je zastavljeno dolgoročno in je še vedno v teku, zato v nadaljevanju predstavljamo le izhodiščno delo s preliminarnimi rezultati, kateri so osnova za naše nadaljnje usmeritve. HPLC-DAD in HPLC-ECD presejalne analize so pokazale, da se slovenski kostanjev med bistveno loči od ostalih botaničnih tipov glede na vsebnost nekaterih antioksidantov in spojin, ki absorbirajo ultravijolično svetlobo. Nadaljnje raziskave bodo usmerjene v identifikacijo teh biomarkerjev slovenske-
ga kostanjevega medu.

RAZUMEVANJE POMENA OPRAŠEVANJA IN PESTROSTI OPRAŠEVALCEV
Danilo BEVK, Martina FURLANI

Izvleček
Opraševanje je pomembna ekosistemska storitev. Poleg medonosne čebele (
Apis mellifera), so pomembni tudi divji opraševalci (divje čebele, muhe trepetavke, metulji...), katerih vloga je bila prepoznana šele zadnjem času in je zato
javnosti manj znana. V pričujoči raziskavi smo ocenili razumevanje pomena opraševanja in pestrosti opraševalcev v osnovni šoli in splošni javnosti. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki s ga izpolnili devetošolci in spletnega vprašalnika za splošno javnost. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji. Ugotovili smo, da je zavedanje o pomenu opraševalcev in njihovi pestrosti pri devetošolcih in v splošni javnosti podobno. Obe ciljni supini se zavedata pomena opraševanja in posledic izginjanja opraševalcev, slabše pa je bilo poznavanje pestrosti opraševalcev in njihove biologije.

VPELJAVA LASTNOSTI ODPORNOSTI PROTI VAROJAM V LOKALNI REJSKI PROGRAM ZA Apis mellifera ligustica
COSTA C. , MARZI G.

Izvleček
Vzreja čebeljih matic ima v Italiji, še posebno pa v deželi Emilija – Romanja, dolgoletno tradicijo. Lastnosti, pomembne za odpornost na varoje, običajno niso bile upoštevane pri odbiri in testiranju družin. Projekt se je začel leta 2014 s čebeljimi družinami lokalnih vzrejevalcev. Lastnosti, pomembne pri odpornosti na varojo so čistilno vedenje (ocenjevano s »pin-testom«), obremenjenost z varojo (naravni odpad varoj in število varoj na odraslih čebelah) ter zaviranje razmnoževanja pršic (SMR; primerjava razvojnega stanja potomstva varoj glede na razvojno stanje bube). Pri odbiri smo upoštevali že uveljavljene lastnosti, kot sta medonosnost in mirnost. Parjenje je nadzorovano na plemenilni postaji, vzpostavljeni za ta namen v gorski dolini. Od leta 2015 vzredimo po 100 matic vsako leto. Pred parjenjem zagotovimo, da so matičarji in trotarji rasno čiste družine Apis mellifeera ligustica. Plemenske vrednosti, ocenjene z BLUPmodelom(www.beebreed.eu), kažejo izboljšanje odpornosti na varojo od generacije P (starševska generacija; PV = 99.8%; N=30) do F2 generacije (PV = 102.3; N=39). V najboljših družinah smo ocenili lastnost zaviranja razmnoževanja pršic po protokolu RNSBB (Research Network for Sustainable Bee Breeding). V 24 družinah (11 v 2016 in 13 v 2017) smo pregledali 5362 celic. Rezultati so bili zelo variabilni, povprečni odstotek pršic, ki se niso razmnoževale, je bil 45 % (21 % min, 84 % maks) v 2016 in 51 % (25 % min in 81 % maks) v letu 2017. Naša raziskava je pokazala, da sta SMR in čistilno vedenje v pozitivni korelaciji, s čimer smo potrdili prejšnje študije. Ponovno pokrivanje zalege je bilo pogostejše v napadenih celicah (33 %) kot v nenapadenih celicah (14 %), medtem ko odnos med SMR in ponovnim pokrivanjem zalege ni izrazit. Na delavnicah v projektu sodelujejo lokalni vzrejevalci, ki iz družin z najboljšo čistilno sposobnostjo vzrejajo mlade matice in jih prašijo na plemenilni postaji. S tem prispevajo k širjenju izboljša ne odpornosti proti varojam v lokalnem okolju.

IZOLACIJA DEDNINE IZ NEINVAZIVNIH BIOLOŠKIH VIROV PRI MATICAH KRANJSKE ČEBELE (Apis mellifera carnica)
MOŠKRIČ A., MOLE K., DOVČ P., PREŠERN J.

Izvleček
Tudi v vzreji in selekciji čebel se postopoma razvijajo metode, ki vključujejo genotipizacijo in uporabo MAS (marker assisted selection = na markerje oprta selekcija). Za uspešno genotipizacijo je ključna zagotovitev zadostne količine DNA primerne čistosti in kakovosti iz informativnega biološkega vzorca. Neinvaziven odvzem bioloških vzorcev za izolacijo
dednine matic je posebno atraktiven metodološki izziv. Ta omogoča pridobitev informacije o genotipu osebka brez žrtvovanja osebka in nimajo vpliva na dolgoživost. Kutikula žuželk je ekstracelularnega izvora in sama ne vsebuje celic, vendar pa posamezne epitelijske celice ob levitvi ostanejo pritrjene nanjo. Te celice predstavljajo potencialno uporaben vir
dednine za nadaljnje študije. Levi bub matic dostopen neinvazivni vir dednega materiala. Predstavili bomo prve rezultate uspešnosti in primernosti izbranih metod za izolacijo DNA iz levov bub matic kot neinvazivega vira biološkega materiala pri kranjski čebeli. Uspešna izolacija DNA iz levov bub matic omogoča genotipizacijo matic še pred parjenjem ter odbiro
tistih matic, ki so nosilke genotipov, ki nas zanimajo. Razvoj in evalvacija primerne metode izolacije DNA iz neinvazivnih virov predstavlja pomemben korak pri vzreji in selekciji kranjske čebele s pomočjo genetskih markerjev.

NEGATIVNI UČINKI SREBROVIH NANODELCEV NA KRANJSKO ČEBELO
GLAVAN Gordana; DROBNE, Damjana; KOS Monika; Janko BOŽIČ; JEMEC KOKALJ Anita

Izvleček
Nosema je eden izmed vzrokov za umiranje čebeljih družin. V zadnjem času je bila ugotovljena možnost zdravljenja nosemavosti s koloidnim srebrom, ki vsebuje tudi srebrove nanodelce (Ag-ND). Po drugi strani pa raziskave kažejo na negativne učinke Ag-ND na organizme, učinki Ag-ND pa na čebele niso raziskani. V tej študiji smo raziskali vpliv kroničnega 9-dnevnega uživanja Ag-ND v 1,5 M saharozni raztopini na preživetje čebel in na njihovo prehranjevanje. Z akutnim 24-urnim testom izbire med saharozno raztopino in saharozno raztopino, ki je vsebovala različne koncentracije Ag-ND, pa smo ugotavljali ali čebele raje izbirajo ali zavračajo določene koncentracije Ag-ND. Čebele smo tekom poskusov hranili s saharozno raztopino, ki je vsebovala različne koncentracije Ag-ND (2, 10, 50, 250 in 500 mg L). Ker disperzije Ag-ND poleg delcev vsebujejo tudi znatno količino srebrovih ionov, smo enake poskuse naredili tudi z različnimi koncentracijami raztopine srebrovega ni
trata (AgNO3). Ugotovili smo, da je uživanje saharoznih raztopin, ki so vsebovale Ag-ND L), po 9 dneh povzročilo postopno umiranje čebel. Ugotovili smo tudi zmanjšano stopnjo prehranjevanja, ki je bila verjetno odraz negativnih učinkov Ag-ND in AgNOna zdravje čebel. Učinki na umrljivost ter prehranjevanje so se pri tretiranju z AgNOpokazali že pri nižjih koncentracijah v primerjavi z Ag-ND, zato je raztopina srebrove soli za čebele bolj strupena. Z izbirnimi testi smo pokazali, da čebele raje izbirajo saharozno raztopino v primerjavi z raztopino, ki je vsebovala Ag-ND ali AgNO, kar pomeni, da so čebele sposobne zaznavati spremenjene lastnosti saharozne raztopine, kaj dejansko zaznavajo pa je potrebno nadaljnje raziskati. Testirane koncentracije v tej študiji so bile višje, kot jih poročajo proizvajalci koloidnega srebra, ki je v prosti prodaji. Kljub temu je naša raziskava pokazala na možne negativne posledice pri uporabi koloidnega srebra pri morebitnem zdravljenju bolezni čebel. Komercialni pripravki s koloidnim srebrom, za katere so značilne pomanjkljive deklaracije, velikokrat vsebujejo pretežno srebrove ione. Ugotavljamo, da lahko nenamenska uporaba takšnih pripravkov, ki niso registrirani za zdravljenje čebel, potencialno ogroža čebele.

PRVI DOKAZ PRISOTNOSTI VIRUSA LAKE SINAI PRI ČEBELAH IN ČMRLJIH V SLOVENIJI
Laura ŠIMENC, Urška KUHAR, Urška JAMNIKAR CIGLENEČKI, Ivan TOPLAK

Izvleček
O prisotnosti virusa Lake Sinai (LSV) v Sloveniji do te študije nismo imeli nobenih podatkov. Ta virus smo prvič ugoto-vili v arhivskem vzorcu čebelje družine iz leta 2010 v katerem smo s tehnologijo NGS določali genom virusa kronične paralize čebel (CBPV). Da bi ugotovili razširjenost LSV v Sloveniji, smo od oktobra 2016 do januarja 2018 zbrali 56 vzorcev čebel iz klinično prizadetih čebeljih družin in 41 vzorcev klinično zdravih čmrljev iz petih različnih lokacij po Sloveniji ter jih s specifično metodo RT-PCR pregledali na prisotnost LSV. S tehnologijo Ion Torrent NGS smo določili celotni genom virusa Lake Sinai iz vzorca umrlih čebel s paralizo. Zaporedje celotnega genoma virusa LSV iz vzorca M92/2010 obsega 5.926 nukleotidov in je prvo zaporedje celotnega genoma genetske linije LSV 3 v genski banki. Temu genomu je najbolj podoben genom LSV iz Avstralije iz leta 2014 (KY465717), oba genoma se ujemata v 86 %. Med leti 2016 in 2018 smo ta virus dokazali v 75,92 %pregledanih vzorcev čebel in v 17,07 % pregledanih čmrljev. S filoge-netsko analizo 557 nukleotidov dolge regije genoma, ki kodira polimerazo RNA smo primerjali 22 pozitivnih vzorcev čebel in 3 pozitivnih vzorcev čmrljev ter dokazali 3 različne genetske linije LSV. Ugotovili smo tudi, da so virusni sevi, ki smo jih ugotovili pri čmrljih, identični sevom pri čebelah.

DELOVANJE ZDRAVILA VARROMED ® ZA ZATIRANJE VAROJ ( Varroa destructor ) POZIMI OB UMETNI PREKINITVI ZALEGANJA V JUŽNI EVROPI
Jorge RIVERA-GOMIS, Marco PIETROPAOLI, Giovanni FORMATO

Izvleček
Zajedavec Varroa destructorje eden od najpomembnejših povzročiteljev bolezni čebel (Apis MelliferaLinnaeus). Za njegovo zatiranje je na voljo veliko različnih učinkovin in načinov, nobeden pa ni popoln in si zato neprestano prizadevamo za učinkovitejše in za človeka, čebele ter okolje tem bolj sprejemljive načine zatiranja. Akaricide delimo v dve in akaricide na osnovi naravnih kislin ter eteričnih olj. Prvi so običajno zelo učinkoviti, vendar puščajo ostanke v vosku in medu, zajedavci pa postajajo nanje odporni. Na drugi strani pa so akaricidi, ki vsebujejo substance, ki se lahko uporabljajo v ekološkem čebelarstvu, za okolje sprejemljivejše in je tveganje za njihove ostanke manjše, vendar pa je njihova učinkovitost nižja in med čebeljimi družinami neizenačena. Od leta 2017 je v ES registrirano zdravilo VarroMed ®, v katerem sta aktivni učinkovini oksalna in mravljinčna kislina. V raziskavi smo proučevali učinek zdravila VarroMed ® za zimsko zatiranje varoj v Južni Evropi. Poskus smo izpeljali ob umetni prekinitvi zaleganja s priprtjem matice. Srednja vrednost učinkovitosti v skupini zdravljeni z zdravilom VarroMed ®je bila 95.6%±3.5%, v kontrolni skupini pa je odpad varoj znašal 8.6%±7.3%. Rezultati kažejo visoko učinkovitost zdravila VarroMed ®, ko v čebelji družini ni zalege. V nadaljevanju bo potrebno podobne študije opraviti v različnih klimatskih pogojih.

MEDONOSNA ČEBELA IN ČMRLJI SE OKUŽUJEJO Z ISTIMI VIRUSNIMI SEVI
Ivan TOPLAK, Laura ŠIMENC, Metka PISLAK OCEPEK, Danilo BEVK

Izvleček
Upadanje števila različnih vrst opraševalcev je lahko med drugim tudi posledica bolezni in dovzetnosti na okužbe z različnimi RNA virusi. V zadnjih letih je vse več dokazov, da bi se nekatere vrste čebeljih virusov lahko prenašale med različnimi vrstami opraševalcev. V tej študiji smo z molekularnimi metodami izvedli genetsko tipizacijo pozitivnih vzorcev virusa akutne paralize čebel (ABPV), virusa črnih matičnikov (BQCV), virusa mešičkaste zalege (SBV) in virusa Lake Sinai, ki smo jih ugotovili pri čebelah (Apis mellifera carnica) in čmrljih (Bombus lapidarius, B. pascuorum, B. terrestis, B. lucorum) v Sloveniji. Posamezno vrsto čebeljega virusa smo dokazovali s specifično metodo RT-PCR. V primeru pozitivnega rezultata smo produkte RT-PCR posameznega virusa direktno sekvencirali po Sangerju. S primerjavo od 408 do 783 nukleotidov dolgih odsekov virusnih genomov smo pri čebelah in čmrljih ugotovili od 98,5 do 100 % ujemanje nukleotidnega zaporedja, kar je nedvoumen dokaz, da isti sevi čebeljih virusov okužujejo obe skupini opraševalcev. Z izvedeno študijo v nadzor virusnih okužb pri čebelah potrebno tovrstne študije razširiti tudi na druge vrste opraševalcev.

PRISOTNOST PRAŽIVALI IZ DRUŽINE TRYPANOSOMATIDAE PRI MEDONOSNI ČEBELI V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI
Lucija ŽVOKELJ, Jerica VREČEK ŠULGAJ, Urška ZAJC, Metka PISLAK OCEPEK

Izvleček
Praživali iz družine Trypanosomatidae so med bolj razširjenimi zajedavskimi mikroorganizmi v črevesju gostiteljev. Znano je, da so pogosto prisotne kot eden od patogenov pri večjih izgubah čebeljih družin. Njihova stopnja škodljivosti za medonosno čebelo še ni znana. Vendar pa se predvideva, da kadar je čebelja družina prizadeta zaradi drugih povzročiteljev bolezni, lahko prisotnost mikrobov kot so tripanosomatide, tudi če ti sami zase niso posebej škodljivi, povzroči dodatne bolezenske spremembe. Zadnje čase se povečuje število raziskav, ki izboljšujejo diagnostične metode za določanje dveh, do sedaj znanih predstavnikov družine Trypanosomatidae pri medonosni čebeli, to sta Crithidia mellificae in Lotmaria passim. Na Veterinarski fakulteti smo v preliminarni raziskavi preverili pojavnost obeh vrst iz družine Trypanosomatidae pri čebeljih družinah v Osrednjeslovenski regiji. Prisotnost C. Mellificae in L. passimv vzorcih čebel smo določali s polimerazno verižno reakcijo (PCR). Poleg Trypanosomatid smo v vzorcih ugotovljali tudi prisotnost še dveh enoceličnih parazitov pri čebelah, Apicystis bombi in Nosemo ceranae. S štetjem števila spor smo določili tudi stopnjo okužbe z Nosemo spp.. Vsi vzorci medonosnih čebel so bili pozitivni na N. ceranae,v 85% vzorcev smo ugotovili L. passim, Crithidia spp je bila ugotovljena v 75% vzorcev. 40% omogočajo nadaljnje korake pri proučevanju vpliva predstavnikov družine Trypanosomatidae na zdravje in preživitveno sposobnost čebel. Izpostavljamo tudi vprašanje prenosa enega povzročitelja bolezni med različnimi vrstami čebel.

HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE – IZZIVI NA TERENU
Jerica VREČEK ŠULGAJ, Lucija ŽVOKELJ, dr. Metka PISLAK OCEPEK

Izvleček
Huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus larvaeje najbolj nevarna bolezen čebelje družine, saj povzroči smrt čebeljih ličink in čebelja družina propade ali izroji. Zaradi hitrega širjenja in velike gospodarske škode, ki jo povzroča, je huda gniloba čebelje zalege v državah Evropske skupnosti in tudi drugod po svetu obvezno prijavljiva bolezen.
Klub doslednemu izvajanju ukrepov za izkoreninjenje bolezni v Sloveniji, ugotavljamo vedno nova žarišča. Ob veliki gostoti čebelnjakov je namreč prenos okužb hitrejši, saj so čebele iz čebelnjakov v preletni razdalji v stalnem medsebojnem stiku. Poleg velike gostote čebelnjakov so v Sloveniji problem tudi čebelnjaki s propadajočimi in odmrlimi čebeljimi družinami ter neregistrirani čebelnjaki, kjer ni mogoča sledljivost. Ob izbruhu hude gnilobe čebelje zalege se v polmeru 3 km okrog žarišča prepovejo premiki čebel in opreme, dokler niso opravljeni vsi pregledi stojišč znotraj zapore in je kontrolni pregled žarišča, ki se lahko opravi najmanj 30 dni po opravljeni sanaciji, rezultati morajo biti negativni. Čebelarji se pogosto pritožujejo, da zapore trajajo predolgo. Do podaljševanja prihaja predvsem zaradi na novo odkritih primerov bolezni in pozitivnih kontrolnih pregledov, ker sanacija žarišča ni bila opravljena po navodilih veterinarske službe, ponekod tudi zaradi nesodelovanja pri pregledih. Pri vsem skupaj sta tako najbolj pomembni komunikacija in konstruktivno sodelovanje veterinarjev VF NVI in čebelarjev, v smislu odzivanja na poziv o pregledu čebeljih družin, upoštevanja prepovedi premika čebeljih družin/matic, pomoči pri pregledih družin, kjer čebelar ne zmore sam, podajanja informacij o lokaciji stojišč, upoštevanja in doslednega izvajanja strokovnih navodil veterinarja VF NVI ob morebitnem pozitivnem kliničnem pregledu, registracije stojišč in sporočanja staleža družin ter morebitne spremembe osebnih podatkov čebelarja pri pristojnih organih.

SLADKOR V PRAHU KOT NOV MEDIJ ZA DIAGNOSTIKO VIRUSOV MEDONOSNE ČEBELE (Apis mellifera) V SKLOPU DOBRE ČEBELARSKE PRAKSE PO SLADKORNEM TESTU ZA DETEKCIJO VAROJE
Antonella CERSINI, Jorge RIVERA GOMIS, Marco PIETROPAOLI, Jernej BUBNIČ, Giovanni FORMATO

Izvleček
Med patogeni medonosne čebele igrajo virusi pomembno vlogo. Do sedaj jih je bilo opisanih že veliko vrst. Številne vrste virusov so lahko prisotne v čebelnjaku v subklinični obliki, spet druge vrste pa lahko povzročajo resna obolenja čebel ali celo propad cele družine. Za spremljanje prisotnosti in količine virusov v čebeljih družinah se običajno vzorči odrasle čebele ali zalego iz satja. V sklopu projekta BPRACTICES smo razvili in testirali novo metodo vzorčenja s sladkorjem v prahu. Metoda vzorčenja je enaka kot metoda za določanje stopnje napadenosti s pršico varojo. Vzorec odraslih čebel vzamemo iz satja in jih damo v kozarec zaprt z mrežastim pokrovom, dodamo sladkor v prahu in stresemo kozarec nad čisto površino, da zberemo sladkor v prahu, ki ga uporabimo kot matriks za laboratorijske analize. Izolacijo virusov lahko opravimo iz sladkorja ali pa odraslih čebel, ki smo jih uporabili za testiranje stopnje napadenosti z varojo. Za določanje količine virusa akute čebelje paralize (ABPV), kronične čebelje paralize (CBPV) in virusa deformiranih kril (DWV) je bila uporabljena metoda RT-PCR v realnem času. RT-PCR v realnem času narejen iz sladkorja v prahu se kaže kot zanimiva tehnika za detekcijo virusov. Ta tehnika vzorčenja se lahko uporabi tudi za ostale povzročitelje čebeljih bolezni kot sta Paenbacillus larvae ali Melissococcus plutonius. Nadaljnje raziskave so potrebne za določanje občutljivosti in specifičnosti metode.

Zbornik: http://www.kis.si/f/docs/Poklukarjevi_dnevi_2018/ZBORNIK_PRISPEVKOV_PD_2018.pdf

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli