 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 27 Avg 2016 11:12 Naslov sporočila: OLJNA OGRŠČICA ( oljna repica ) |
 |
|
Oljna ogrščica
Oljna ogrščica (Brassica napus L. var. napus) je pomembna oljnica hladnejših območij. Poznane so jare in ozimne ogrščice. Pri nas v pridelavi kljub vsemu prevladujejo ozimne oblike ogrščice, ki so ponavadi bolj rodovitne.
Kot je značilno za ozimine, so tudi pri ozimni ogrščici za prehod iz vegetativnega v generativni razvoj, potrebne nizke temperature pod 0°C. Na tak način oljna ogrščica potem, ko oblikuje stebla in liste, začne razvijati na steblih še cvetove, v njih pa se nato seveda ob ustrezni oprašitvi razvijejo še semena v luskih.
Oljna ogrščica je kultura, ki zaradi do sedaj zelo ozkega kolobarja na slovenskih poljih, postaja vedno bolj pogosta in zelo zanimiva poljščina. Oljna ogrščica je poljščina iz skupine ugodilk. Brez posebnih in večjih prilagoditev jo pridelovalci lahko vključijo v poljedelski kolobar. Z vključitvijo ogrščice v kolobar bomo posredno vplivali na izboljšanje rodovitnosti tal. Spremembe rodovitnosti se nam na poljih pokažejo šele po daljšem časovnem roku. Ogrščica je poznana poljščina, ki razvije zelo gost in razvejan koreninski sistem, ki po spravilu zrnja ostane v njivskih tleh. Ostanki korenin in zaorana slama postanejo dober vir organske mase iz katere se ob sodelovanju talne mikro favne in mikro flore spreminjajo v trajne oblike organske snovi. S tem se v tleh dvigne trajna rodovitnost tal, spreminja struktura tal, tla postajajo prepustna za vodo in zrak.
Za pridelavo oljne ogrščice, ki jo štejemo k bolj delovno ekstenzivnim poljedelskim kulturam, je za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov kljub vsemu potrebno upoštevati navodila strokovnjakov za pridelavo te poljščine. Pri izvajanju predpisanih in priporočenih agrotehničnih ukrepov nikakor ne smemo pozabiti najprej na osnovno pripravo ustreznih tal za setve, ustrezen izbor sorte in setev, oskrbo posevka s hranili in ohranjanje zdravstvenega stanja posevka ter na koncu na spravilo posevka.
Če želimo dosegati dovolj visoke pridelke ogrščice je najpomembnejše opravilo pred setvijo, kakovostna in predvsem pravočasna priprava njive za setev. Če bomo sejali oljno ogrščico po ozimnih žitih, krompirju ali drugih kulturah, je pomembno, da predposevek njivo zapusti dovolj zgodaj, da lahko njivo še pravočasno osnovno obdelamo za setev oljne ogrščice. Optimalno je, da njivo po žetvi ozimin preorjemo do globine ornice (vsaj 20 – 25 cm) vsaj 2 – 3 tedne pred setvijo ogrščice. V tem času se tla dobro posedejo in strnejo, ob primerni vlagi pa povzročimo kalitev morebitnih semenskih plevelov še pred setvijo. Le te lahko potem s predsetveno obdelavo tal s predsetvenikom mehansko uničimo in si na takšen način zmanjšamo potencial konkurenčnih plevelov kasneje v posevku oljne ogrščice.
Če želimo ogrščico sejati v optimalnem in priporočenem roku za setev – to je v drugi polovici avgusta in do najkasneje sredine meseca septembra, je potrebno njivo za setev ogrščice pripraviti takoj po žetvi in spravilu žit ali drugih posevkov, v začetku avgusta. S pravočasno setvijo poskrbimo, da bodo rastline ogrščice pričakale zimo optimalno razvite, v stadiju 6 do 8 listov in z dobrim koreninskim sistemom, ki bo rastlinam omogočal dobro in čvrsto rast in prezimitev v tleh tudi pri temperaturi pod 0°C, pri dolgotrajni snežni odeji in suhem mrazu. Preslabo razvite ali prebujne rastline z že oblikovanimi stebli, so lahko vzrok za slabo ali zelo slabo prezimitev posevka oljne ogrščice. Zato moramo predvsem paziti, da ne sejemo prezgodaj ali prepozno, da posevka ob setvi in v času jesenske rasti ne pregnojimo in povzročimo pregoste posevke, ki slabo prezimijo.
Za setev potrebujemo od 3 do 8 kg semena na hektar, kar je odvisno od kakovosti setve in priprave setvenice in od tega ali sejemo sorte oziroma hibride oljne ogrščice. Ker se nižje sorte oljne ogrščice slabše razvejane kot višje sorte, nižje sorte zato sejemo gosteje kot višje. Če želimo dosegati dobre pridelke zrnja nad 3,5 t/ha, je dobro, če je sklop rastlin po prezimitvi minimalno 60 rastlin na 1m2. Ker nam zima lahko pobere tudi od 25 do 35% rastlin je to potrebno upoštevati že v času setve in setveno normo povečati za cca.10 – 15% od priporočene.
Konec meseca junija nastopi čas žetve oljne ogrščice, ki jo lahko opravimo z žitnim kombajnom. Pri žetvi moramo paziti, da se ne osipa preveč semena. Zato pričenemo z žetvijo, ko je seme v spodnjih luskih na rastlini v začetku polne zrelosti, ko ima zrnje pod 20% vlažnost. Po žetvi seme dosušimo na 7 – 8% vlažnosti. V primeru velikega osipanja semen ogrščice je priporočljivo na strnišče posejati krmno kulturo (ajda, proso, ljuljka,…) in njivo na tak način ozeleniti, vsaj do setve ozimin ali do setve koruze, ko je potrebno posejati prezimni strniščni dosevek (npr. mn. ljuljka).
Oljna ogrščica je na naših poljih v preteklosti že bila del poljedelskega kolobarja, kamor se je pred leti vrnila in je tako omogočila pestrejšo sestavo kolobarja.
Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
| Objavljeno: 30 Apr 2018 17:08 Naslov sporočila: |
|
|
Oljna ogrščica
30.04.2018
Oljna ogrščica (Brassica napus L.) je dvoletna rastlina iz družine križnic (Brassicaceae). Kot namerno sejana poljščina je kulturna rastlina, v posevku koruze pa jo obravnavamo kot nezaželen enoletni semenski plevel. Klični listi oljne ogrščice so srčasti in pecljati, z globoko zarezo na vrhu, steblo je ščetinasto-dlakavo pri tleh, višje pa je brez dlačic in razvejano. Stebelni listi so spiralasto nameščeni, gladki spodnji listi so pernato sestavljeni in na obeh straneh porasli z majhnimi togimi ščetinami, srednji in zgornji listi pa so gladki, suličasti in modrozelene barve. Oljna ogrščica cveti v obdobju od aprila do septembra in sicer s socvetji, katera sestavljajo posamezni rumeni cvetovi, kateri so na vrhu socvetja manjši kot v spodnjem delu. V začetku cvetenja so cvetovi združeni v kompaktno socvetje, proti koncu cvetenja pa se os socvetja podaljša, posamezni cvetovi pa se med seboj razmaknejo. Posamezna rastlina proizvede do 20 000 semen, ki se lahko v tleh obdržijo tudi do 10 let. Semena se uporabljajo v proizvodnji olj za prehrano in za pridobivanje biogoriv.
V Sloveniji je največ oljne ogrščice posejane na njivskih površinah v Pomurju in Prekmurju kjer kmetje, po zaprtju tovarne sladkorja v Ormožu iz leta v leto povečujejo površine posejane s to rastlino. Nekaj večjih površin pa je posejanih tudi na območju Krško-Brežiškega polja.
Rastlina uspeva v vseh tipih tal, če so le ta primerno vlažna. Površine se posejejo jeseni, najpogosteje v začetku septembra. Rastlina nato prezimi, spomladi pa nadaljuje rast in prične cveteti v drugi polovici aprila. Ob ugodnem vremenu predstavlja cvetoča oljna ogrščica za čebele prvo izdatnejšo pašo v letu, katera ugodno vpliva na spomladanski razvoj čebelje družine, ter na njeno kasnejšo moč in razvitost. To pa posledično vpliva tudi na boljše izkoriščanje kasnejših paš. V primeru, da je bližini čebelnjaka površin z cvetočo oljno ogrščico veliko, pa tudi ta predstavlja prvo gospodarsko pomembno pašo v letu. Pri izkoriščanju paše na ogrščici, velik problem predstavljajo ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS), katere kmetje uporabljajo za zatiranje plevelov in škodljivcev v posevkih. Pri analizah ostanke škropiv pogosto odkrijejo tudi v medu in cvetnem prahu. Da bi zmanjšali ostanke FFS v medu in zanašanje škropiv v bližino čebeljih panjev je ključna komunikacija ter dobri odnosi med kmeti, ki obdelujejo površine posejane z oljno ogrščico in čebelarji ki imajo v bližini njiv postavljene svoje stacionarne ali prevozne čebelnjake.
Med oljne ogrščice je svetlo rumene do slamnato rumene barve. V tekočem stanju je malo moten, hitro kristalizira v fine, drobne kristale in postane sivkasto bel. Ker njegov vonj in okus nekoliko spominja na repo ga imenujemo tudi repični med. Prav zaradi njegovega okusa ga nekateri uvrščajo med slabše vrste medu, posledično med na trgu dosega nižjo ceno glede na ostale vrste medu. Med se večinoma porabi za predelavo, ker tvori fine kristale je primeren predvsem za pripravo kremnega medu. Laboratorijske raziskav so pokazale tudi, da izmed vseh vrst slovenskega medu, med oljčne ogrščice, deluje najbolj baktericidno na bakterije v zobnih oblogah, katere povzročajo paradontozo. Med oljne ogrščice vsebuje le okrog 2 % saharoze, v njem pa prevladuje glukoza (grozni sladkor). Zaradi tega hitreje kristalizira in zato med oljne ogrščice ni primerna hrana za zimsko zalogo čebel, saj jo čebele v zimski gruči težko izkoristijo.
Simon Golob, JSSČ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
