Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

TEHNOLOGIJA OSKRBE ČEBELJIH DRUŽIN V POZNO POLETNEM OBDOBJU
Stanko KAPUN

Izvleček

Čebelarstvo je zahtevna dejavnost, ki zahteva od čebelarja veliko strokovnega in praktičnega znanja. Uspešnost prezimi- tve čebeljih družin je odvisna od strokovnih aktivnosti čebelarja skozi leto in doslednega spoštovanja tehnologij v pozno poletnem brez pašnem obdobju, ki je najbolj kritično obdobje za preživetje čebelje družine. V obdobju med 20. julijem in avgustom se izležeta dve tretjini dolgoživih zimskih čebel, ki so ključne za preživetje čebelje družine in v zgodnji spomladi spodbujajo matico k zaleganju kratkoživih poletnih čebel.

UVOD

Čebelja družina spada med najbolj organiziran sistem med socialnimi žuželkami, katerega dozdajšnja sodobna znanost še ni v celoti razvozlala in je njen obstoj odvisen od zaporedja nekih aktivnosti, ki jih uravnavajo feromoni. Feromone oddajajo vsi trije osebki v čebelji družini, in sicer trot, čebela delavka in matica. Porušenje zaporedja aktivnosti ima lahko usodne posledice za čebeljo družino. Na zunanje dejavnike so se čebele tekom milijonov let znale dobro prilagajati, saj so v evoluciji preživele ledeno dobo, suše in poplave. Največji sovražnik čebel je človek, ki s posegi vedno bolj vpliva na spreminjanje in zastrupljanje okolja. Po dolgoletnih izkušnjah v čebelarstvu se bom dotaknil teme tehnologije oskrbe čebelje družine v pozno poletnem obdobju, za katero mislim, da ima največji vpliv na preživetje čebeljih družin čez zimo.

VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZVOJ ČEBELJE DRUŽINE

strokovni literaturi je mogoče zaslediti številne prispevke, ki razpravljajo o razlogih odmiranja čebeljih družin čez zimo. Teh je veliko in še zlasti prihajajo bolj do izraza v spremenjenih podnebnih razmerah, ki imajo neposreden vpliv na pašne razmere in razvoj škodljivcev ter bolezni pri čebeljih družinah.
Menzel (2003) ugotavlja, da je proučevanje fenoloških faz v dolgem časovnem nizu uradno priznan kazalec za ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na rastlinski in živalski svet (po Kantar, 2007). Chmielewski s sod. (2004) navaja, da so analize fenoloških opazovanj po Evropi pokazala v več kot polovici naravnih regij trend podaljšanja rastne sezone za približno 8 dni v zadnjih 30 letih, predvsem na račun zgodnejših pomladi in ne toliko podaljšanja časa rasti v jeseni (po Kantar, 2007).

Analize fenoloških trendov za Slovenijo so potrdile izsledke tujih raziskav in pokazale, da se pomladanske fenofaze (cvetenje, olistanje drevja) v zadnjih desetletjih pojavljajo od 6 do 10 dni bolj zgodaj, kar je povezano tudi z trendom naraščanja temperature zraka (Kajfež-Bogataj, 2006, po Kapun, 2014).

Podnebni pogoji odrejajo letni razvojni krog čebelje družine, ki ga opredelimo v petih karakterističnih točkah (Popovič, 2002):
1. Začetek zaleganja matice po zimskem premoru;
2. Najmanjša moč čebelje družine. Je najbolj kritična točka v razvoju čebelje družine, ki se pojavi po enem mesecu zaleganja jajčec;
3. Označuje trenutek, ko čebelja družina doseže moč 2,5 kg čebel. To je moč, ki zadostuje potrebe matice. Družina z več kot 2,5 kg čebel je sposobna prinesti več, kot
porabi;
4. Je čas največje moči čebelje družine. V naših podnebnih pogojih je to v mesecu juniju.
5. Peta točka na krivulji razvoja čebeljih družin se pojavi, ko moč čebelje družine pade na 2,5 kg. Točka pokriva čas zazimljanja čebeljih družin.
Mlada matica prilagaja zaleganje številu mladih krmilk, zalogam hrane in peloda. Če se zaloge zmanjšujejo, matica zmanjšuje zaleganje in v skrajnem primeru tudi preneha zalegati. V panju je lahko obilje medu in cvetnega prahu, pa matica ne bo zalegala, če v panjih ni mladih čebel, ki bi priskrbele matični mleček za prehrano matice in zalege (Relič, 2002). Do podobnih ugotovitev je tudi prišla Smodiš Škerl (2012) in še dodaja, da pomanjkanje medičine zmanjšuje čistilno sposobnost družine in povečuje pojav bolezni, predvsem bolezni čebelje zalege.

ZAZIMLJANJE ČEBELJIH DRUŽIN

Kdaj začeti s vzrejo zimskih čebel? Takrat, ko je čebelja družina najmočnejša, je narava odredila začetek priprav za zimo. Matica zmanjša intenzivnost zaleganja jajčec. Z zmanjševanjem števila zaleženih jajčec se povečuje njihova teža in teža izleženih čebel. Prav te čebele bodo bolje krmile naslednje generacije zalege in čebel. Priprave, ki jih čebele pripravljajo za ta namen, obvezuje čebelarja, da jim v njihovem prizadevanju pomaga. Pomoč čebelarja je pri uničevanju varoje, puščanju zadostnih zalog pokritega medu in ne slabljenje čebeljih družin z nenaravnim razvojem (Kantar, 2007).

Velike zaloge hrane vplivajo na čebele, obilneje krmijo čebeljo zalego, iz njih se polegajo najboljše čebele, ki vzrejajo več zalege in zagotavljajo povečanje produktivnosti povprečno za 20 % po 1 kg žive mase čebel (Taranov, 2001). Lebedeva in sod. (2003) poročajo, da se v čebelji družini v času leta zakonito menja številčnost v čebelji družini. V času izobilja hrane v naravi ima čebelja družina maksimalno število osebkov (do 80,000). Proti jeseni, ko se zmanjšuje število medovitih rastlin, se zmanjšuje tudi število čebel v družini (do 15,000).

Čebele moramo zazimiti na dobrem medu ali sladkorju. Če je v satju mana, je treba take sate odstraniti in na njihovo mesto vstaviti sate z dobrim medom ali družine dokrmiti z dobrim medom ali s sladkorno raztopino. Vsak čebelar, ki pogosto prideluje manin med, naj ima stalno v rezervi nekaj satov s kakovostnim medom. Take sate potisnemo v sredino gnezda, manjkajočo zalogo pa dopolnimo s krmljenjem (Rihar, 1956).
Brez cvetnega prahu ni razvoja čebelje zalege, ker brez beljakovinske hrane ni matičnega mlečka in hrane za ličinke.

Če v tem času priprave čebeljih družin za prezimovanje ni dovolj cvetnega prahu, čebele ne morejo prezimiti, ker se jim skrajša življenje. Cvetni prah je izvor beljakovinske hrane, mineralov, maščob itd. Če ni dovolj cvetnega prahu, se zaleganje zmanjša tudi do 15-krat v primerjavi s čebeljimi družinami z zadostnimi količinami cvetnega prahu (Kantar, 2007). Pojemanje zaleganja preprečujemo tako, da v čebeljih družinah zagotovimo v vsakem času optimalno rezervo hrane, ki mora imeti najmanj 16 do 18 kg pokritega medu. Za razvoj ene čebelje družine s 50,000 čebelami je potrebno 23 kg medu, majhna čebelja družina pa mora imeti najmanj 7 kg medu, svetujeta priznana čebelarska strokovnjaka Johanson in Johanson (1977). Tudi Rjamova (1979) in Bilaš (1981) se strinjata z mišljenjem, da mora čebelja družina imeti ves čas na razpolago najmanj 10 - 12 kg medu in ne manj kot 4,4 kg cvetnega prahu. V primeru, da so zaloge hrane v čebelji družini iz sladkornega sirupa, je za okoli 17 % manj zalege, od tistih, ki imajo zaloge v obliki medu. Kadar so zaloge hrane iz naravnega medu, so donosi nektarja večji za okoli 32 % od tistih, ki imajo rezerve hrane v sladkorju. To je razumljivo, ker med iz sladkornega sirupa nima aminokislin, vitaminov in mineralov (Kantar, 2007).

Dodajanje medu je najučinkovitejši način dodajanja hranilnih snovi čebelji družini (!?). Najprimernejši način je dodajanje zalog v satju, in sicer iz istega čebelarstva, če je to prosto bolezni (Zdešar in sod., 2008). Brez dvoma je najboljša hrana čebel v katerem koli obdobju leta tista, na katero so navajene že tisoče let, to je med. Čebelarji naj bi zato ves čas skrbeli, da imajo čebele v zalogi vedno primerno količino hrane ter da so primerno močne in zdrave.

V brezpašnih obdobjih v sezoni je dovolj uporabiti navadno sladkorno raztopino. Sirupi, bogati s sadnim sladkorjem, so primerni bolj za dražilno krmljenje in manj za zimsko zalogo (Zdešar in sod., 2008).

Številni čebelarji prisegajo na uporabo sladkornih pogač. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj čebele za predelavo te hrane potrebujejo več vode, to pa utegne ob mrazu in slabem vremenu povzročiti nemalo težav. Ob zdajšnjem zelo spremenljivem vremenu s hitrimi ohladitvami obstaja nevarnost, da čebele ne bodo sposobne ogrevati celotne zalege. Posledica tega je pojav prehlajena zalega, griža in razvoj noseme. Pogače narejene iz invertnega sladkorja se pri vzreji matic ne uporabljajo, ker ta skrajšuje življenje čebel (Kantar, 2007). Sladkorna raztopina je zelo primeren nadomestek za medičino. Na trgu so tudi sirupi, bogati s sadnim sladkorjem, narejeni iz škroba koruze. Vsebuje ostanke višjih sladkorjev, ki jih čebele težje prebavljajo (Zdešar in sod., 2008). Sladkorni raztopini lahko dodajamo tudi minerale in čaje zdravilnih rastlin. Čebelarji pogosto uporabljajo pelin, janež in česen. Z manjšim dodatkom melise lahko naredimo raztopino privlačnejšo za čebele. Pri pripravi ustreznih koncentracij dodatkov čajev pa je dobro preveriti sprejemljivost pri čebelah. Z razredčenimi raztopinami (največ okoli 15 % sladkorja) lahko naredimo take teste tudi na prostem z majhnimi vakuumskimi pital- niki. S prevelikimi koncentracijami dodatkov lahko čebele tudi odvrnemo od jemanja sladkorne raztopine (Zdešar in sod., 2008).

Zavedati se moramo, da cvetnega prahu ne more nadomestiti noben nadomestek, niti kvas. Ker je »Preussova metoda premeščanja satov« v AŽ-panjih še vedno železno pravilo, se kaj hitro lahko zgodi, da se pozneje v medu pojavijo ostanki kvasovk. V med pa ne sodi nobena snov, ki ni njegova naravna sestavina. Če že uporabljamo pogače, naj bodo te izdelane s cvetnim prahom, ki ga pridelamo sami, ali pa uporabimo invertne pogače, ki jih dobimo v bolje založenih trgovinah s čebelarskim materialom.
Brez dvoma je najboljša hrana čebel v katerem koli obdobju leta tista, na katero so navajene že tisoče let, to je med. Čebelarji naj bi zato ves čas skrbeli, da imajo čebele v zalogi vedno primerno količino hrane ter da so primerno močne in zdrave. Takšne družine se namreč spomladi dobro razvijajo brez kakršnega koli dražilnega krmljenja.

POSEBNOSTI ČEBELARJENJA V SLOVENIJI

Na območju Slovenije 99 % čebelarjev čebelari v AŽ panju, ki ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Zahteva precej znanja in prakse od čebelarja za uspešno čebelarjenje. Slovenija leži na stičišču različnih klim subpanonske, alpske in mediteranske, ki se zrcalijo v njihovih specifičnostih, predvsem s precejšnjim razponom povprečnih temperatur zraka in letne količine padavin, ki pomembno vplivata na razvoj vegetacije in na ponudbo čebelje paše. Za pričakovati je, da bodo zaradi podnebnih sprememb, ki se že dogajajo, razlike v posameznih klimatskih območjih vedno večje, še zlasti je za pričakovati velike spremembe na območju subpanonske klime.

Številni raziskovalci na področju klimatologije opozarjajo že na vidne posledice podnebnih sprememb. Pri tem tudi ni izvzeta Slovenija. Povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji se je samo v zadnjih 50 letih povečala za 1,1°C (Kajfež-Bogataj, 2001). Vročinski valovi se v zadnjem času pojavljajo vedno bolj zgodaj, že konec maja in v juniju. Spremenila se je tudi razporeditev padavin, poletne suše so vse pogostejše. Od devetih hudih suš v zadnjih 40 letih jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih (Kajfež-Bogataj, 2007). Po mnenju klimatologov bo temperatura v prihodnosti še naraščala. Modeli Berganta (2003) predvidevajo, da bo v Sloveniji do leta 2030 temperatura narasla še za 0. 5 do 2,5°C, do leta 2060 za 1 do 3,5°C in do 2090 za 1.5 do 6,5°C (po Kapun, 2014).

Za zmerni klimatski pas je značilno, da se narava v zadnji dekadi julija začne pripravljati na zimo. Torej v tem obdobju ni več v naravi v izobilju cvetočih rastlin, saj so najpomembnejše za razvoj čebeljih družin že odcvetele. Pri rastlinah, ki v tem obdobju zacvetijo, sta izločanje medičine in razvoj peloda odvisna od relativne zračne vlažnosti in temperature zraka. Predvsem v subpanonskem in mediteranskem klimatskem območju nastopijo težave, ki se odražajo v brezpašnem obdobju.

Omenjeno obdobje je najbolj kritično obdobje čebelje družine, ki vpliva na uspešnost prezimitve in izzimljanje čebeljih družin. Brez- pašno obdobje se kaže v:
zmanjšanem zaleganju matice, v skrajnem primeru lahko preneha zalegati,
v zmanjšani oskrbi s kakovostnim cvetnim prahom,
v večji napadenosti čebeljih družin z varojo,
v zmanjšani živalnosti čebeljih družin,
povečani možnosti ropanja čebeljih družin,
zaznavanje nereda v čebelji družini,
stresni situaciji čebelje družine, ki ji načne imunski sistem.
Na enake ali podobne probleme v prispevkih opozarjata Johansson (2003) in Kantar (2007).

Dokazano je, da po 20. juliju matice začnejo zalegati jajčeca, iz katerih se izležejo dolgožive čebele. Več kot dve tretjini vseh dolgoživih ali zimskih čebel matica zaleže do konca avgusta. Naloga dolgoživih čebel je, da uspešno prezimijo družino in v času podaljševanja dneva spodbudijo matico k ponovnemu zaleganju kratkoživih ali poletnih čebel. Število dolgoživih čebel v panju je odvisno torej od preskrbe čebelje družine s naravno pašo, če pa te ni, mora priskočiti na pomoč čebelar s dražilnim krmljenjem. Sladkor v celoti ne more nadomestiti naravne paše, vendar tam, kjer je ni, jo nadomestimo s sladkorjem ali s sirupom. Avtorji so različnega mnenja glede uporabe sladkorja za krmljenja čebeljih družin. Naravna hrana čebel je med, vendar Kapun (2013) odsvetuje krmljenje v brezpašnem obdobju, ker s tem lahko pride do medsebojnega ropanja čebeljih družin. Kot navajata Taranov (2001) in Lebedeva s sodelavci (2003), je število čebel v panju odvisna od zaloge hrane. Čebele, ki so dobro prehranjene, so bistveno bolj živalne in odporne na bolezni ter tudi na varozo.

Za uspešno zazimljanje čebeljih družin veljajo naslednje zakonitosti:
1. Od rane spomladi do zazimitve čebeljih družin skrbimo, da bodo čebelje družine imele na razpolago dovolj zalog hrane v panju, da bo matica nemoteno zalegala jajčeca in bo s tem skrbela za ravnovesje v čebelji družini med mladimi in starimi čebelami. Krmilke imajo pomembno vlogo, saj krmijo matico in zalego. Z zmanjševanjem zaleganja matice se ravnovesje v panju ruši in načenja imunski sistem čebelje družine.

2. Od rane spomladi do zazimitve čebeljih družin poskrbimo za zdravstveno stanje čebeljih družin, v drugi polovici aprila vstavimo gradilne satnike in izrezujemo trotovino ter sprotno ocenjujemo napadenost čebeljih družin z varojo. Med točenji, če so primerne razmere za uporabo mravljinčne kisline, jo uporabimo z metodo šok terapije.

3. Po kostanjevi paši pregledamo čebelje družine in jih ponovno uredimo. Če je bila izdatna paša na kostanju, je lahko čebelja družina zablokirana s cvetnim prahom. Matici moramo sprostiti prostor za zaleganje.

4. V brezpašnem obdobju poskrbimo za zadosten dotok hrane po naravni poti ali s krmljenjem.

Ajda se vrača na slovenska polja (Kapun, 2009) in res smo z vračanjem pridobili tako čebelarji in kmetje. V letošnjem letu so v primerjavi z preostalimi predeli Slovenije ravno v Pomurju najbolj zacvetela ajdova polja, ki so napolnila tudi medišča z ajdovim medom. Na območjih kjer ni naravnih virov mora čebelar poskrbeti za nemoten razvoj čebeljih družin preko dražilnega krmljenja, in sicer s sladkorno raztopino (razmerje 1 do 2:1, to pomeni do 2 dela sladkorja proti enemu delu vode, čebelja družina naj občuti dnevni dotok do 0,2 kg na panj, dražilno krmiti v večernem času, nikoli pri dražilnem krmljenju ne dodajamo medu), sladkorno raztopino lahko nadomestimo z sirupom.

S sladkorno pogačo, ki jo vstavimo na matično rešetko in poskrbimo, da imajo čebele na razpolago vodo. Čebele intenzivneje zaradi topljenja pogače izletavajo po vodo, zato mora čebelar poskrbeti za primerne napajalnike. V brez pašnem obdobju ne prenašamo na okrog medenih satov. Zaradi visokih temperatur je vonj po medu močnejši, zato lahko pospešimo rop. Dražilno krmimo do konca avgusta, nato pa družine do krmimo do 15. septembra. Sladkor bodo predelale v med poletne čebele, zimskih čebel ne bomo obremenjevali s predelavo sladkorja.

V brez pašnem obdobju poskrbimo za zatiranje varoje po navodilih veterinarske stroke. Varoje moramo zatirati na poletnih čebelah. Če do tega obdobja še nismo zatirali va- roj na sonaravni način, bomo najverjetneje imeli težave. Varoje je potrebno zatirati od rane pomladi. Zaloge medu v panju bodo v pomoč pri dražilnem rano spomladanskem krmljenju in pripravljanju čebeljih družin za prvo obilno pašo. V brezpašnem obdobju ocenimo kakovost matic in matice slabe kakovosti zamenjamo. Šibke čebelje družine združimo.

Najbolj kritično obdobje čebelje družine za preživetje čez zimo je brezpašno obdobje, ko matica začne zalegati jajčeca iz katerih se izležejo dolgožive čebele. To obdobje traja od 20. julija do konca avgusta. V tem obdobju se izleže dve tretjini dolgoživih zimskih čebel. Čebelar se mora odločiti za najprimernejši način dražilnega krmljenja, če v naravi ni naravnih virov. Čebelar mora poskrbeti za zdravstveno stanje čebel po navodilih veterinarske stroke. Matica ne bodo zalegala, če ne bo občutila donosa medu. Pravilo, ki je med čebelarji zelo razširjeno je »ne bom krmil, ker nisem iztočil medu« in pomeni v brez pašnem obdobju pogubo za čebeljo družino in čebelarja. Torej gre za zelo napačno pravilo.

Čelar

Vir: spletna stran ČZS

Čebelje družine v avgustu
16.08.2018

Obdobje intenzivnih paš se je na večini območij po Sloveniji končalo, s tem pa smo vedno bližje tudi koncu letošnje čebelarska sezone. Vse naše aktivnosti v čebelnjaku morajo biti sedaj usmerjene v pripravo čebel na zimo in na prihodnjo sezono. Od oskrbe čebeljih družin v tem času, je odvisna uspešnost čebelarjenja v prihodnji sezoni, zato je prisotnost čebelarja v čebelnjaku pomembnejša še bolj kot v ostalih obdobjih leta. Zavedati se moramo, da so neprimerno in prepozno oskrbljene družine, katere ne bodo ustrezno nakrmljene in očiščene varoj, že v naprej obsojene na propad.

V obdobju od konca julija do septembra, matica zalega dolgožive zimske čebele. Te imajo v telesu več beljakovin in maščob kot poletne, zato bolje prenašajo zimske pogoje in živijo dlje, posamezne živali lahko tudi 300 dni in več. Zaradi dolge življenjske dobe so ključne za prezimitev čebelje družine in razvoj le te v spomladanskem času. Da bi se izlegle kvalitetne zimske čebele, morajo imeti v času razvoja, na voljo dovolj hrane in predvsem cvetnega prahu, ki je vir beljakovin. Ker morajo zdrave in vitalne dočakati zimo je pomembno da v času razvoja in po izvalitvi, niso obremenjene z varojo, ter da se ne izčrpajo pri predelavi sladkorne raztopine.

Z krmljenjem čebeljih družin smo letos pričeli zgodaj, že takoj po končanem cvetenju lipe in kostanja, ko se je začelo brez pašno obdobje. To opravilo pa naj se nadaljuje tudi v avgustu, tako da bodo čebelje družine nakrmljene do konca meseca. Z zgodnjim krmljenjem poskrbimo, da sladkorno raztopino predelajo še stare poletene čebele, ki v tem obdobju nimajo dela, ker pa so kratkožive bodo do zime v vsakem primeru odmrle. Ker mora imeti čebelja družina preko zime in v začetku spomladi, dovolj zalog hrane za nemoten razvoj, jo v avgustu nakrmimo z zadostnimi količinami sladkorne raztopine ali sirupa. Da je v panjih dovolj hrane moramo AŽ panj nakrmiti z 12,5-15 kg sladkorja, LR panj pa z od 20-25 kg. Ker se je letošnje brez pašno obdobje pričelo prej kot prejšnja leta in smo čebele krmili prej kot običajno, je priporočljivo skupno količino sladkorja za krmljenje povečati, saj so čebele del nakrmljenega sladkorja iz julija in začetka avgusta že porabile. Zavedati se moramo da je bolje, da je v panju, spomladi sat hrane več, kot pa da čebelam preko zime, hrane zmanjka. Več o krmljenju si lahko preberete v spodnji povezavi: (http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/9450)

Za uspešen razvoj čebelje družine in preživetje zime, mora biti le ta očiščena varoj. Čebele, ki so prekomerno napadene z varojo imajo le malo možnosti za preživetje. Ugotovljeno je bilo, da je družina obsojena na propad, če je več kot 10 % zimskih čebel invalidnih zaradi varoje. Z poletnim zatiranjem ki ga izvajamo v tem času, naj bi število varoje zmanjšali za najmanj 80 %, preostale pa uničimo v zimskem času, ko v panju ni zalege in so vse varoje na čebelah. Za zatiranje uporabimo registrirana sredstva in upoštevamo navodila veterinarjev VF-NVI (http://www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo-cebel/).

V zimskem času matica nerada zalega v deviško, še ne zaleženo satje. Takšen sat v plodišču predstavlja oviro, saj deli gnezdo na dva dela, zato je sedaj je čas, da iz plodišča odstranimo vso mlado, še ne zaleženo satje. Iz plodišča odstranimo tudi staro, temno satje, katerega lahko izjemoma prestavimo ob rob gnezda, k steni panja. Izločene sate nadomestimo s satjem ki je bilo že nekajkrat zaleženo, a je še vedno svetle barve. Poleg ureditve satja v plodišču, po potrebi uredimo tudi gnezdo, katerega pomaknemo na sredino. Spremljamo stanje v panjih in skrbimo da so v panjih le močne in zdrave čebelje družine. Prešibke družine, ki se kljub oskrbi niso okrepile pridružimo močnejši družini ali pa dve šibki družini združimo. V avgustu je poleg zatiranja varoje, krmljenja čebel in priprave le teh na zimo ena izmed glavnih nalog čebelarja, da preprečuje nastanek čebeljega ropa. Zaradi pomanjkanja paše v naravi le verjetnost za nastanek ropa velika, zato je potrebno pri delu z čebelami ravnati previdno in ob pojavu ropa hitro ukrepati. Več o preprečevanju ropa si lahko preberete na spodnji povezavi: (http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/9454)

Čebelarji se moramo zavedati, da je od našega dela v tem mesecu odvisna razvitost družin v zimskem času ter uspešnost prezimitve, posledično pa uspeh čebelarske sezone v naslednjem letu. Za čebelje družine si moramo vzeti potreben čas in poskrbeti, da bodo primerno oskrbljene in ustrezno pripravljene na zimo.

Simon Golob, JSSČ

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli