Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




CVETNI PRAH - PELOD

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelji pridelki in trženje
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 13 Maj 2010 10:03    Naslov sporočila: CVETNI PRAH - PELOD Odgovori s citatom

PELOD ALI CVETNI PRAH




Pelod ali cvetni prah nastaja v prašnikih vseh rastlin s cvetovi. Ko čebela obišče cvet, se pelod oprime dlačic na njenem telesu. Med poletom se čebela s sprednjimi nogami prečeše in si pelod shrani v posebni košarici na zadnjih nogah, zato pelodu čebelarji rečejo tudi obnožina. Pelod različnih rastlin je različno obarvan. Vsebuje okoli 30 % proteinov, 55 % ogljikovih hidratov, 1 do 2 % maščobe, 3 % mineralov in vitamine. Zaradi velike hranilne vrednosti je koristen dodatek prehrani tako za bolnike kot tudi za zdrave ljudi, za športnike in mladino. Ker pa je cena peloda relativno visoka, težko konkurira drugim cenejšim vrstam hrane s podobno hranilno vrednostjo. Pelod je bil zelo priljubljen v sedemdesetih letih, ko so se v tisku pojavila močno pretirana pričevanja atletov o tem, kako jim uživanje peloda pripomore h kondiciji in športnim uspehom. Med ljudmi je razširjeno mnenje, da se lahko ljudje, ki so alergični na cvetni prah v ozračju, z rednim uživanjem peloda izognejo tej težavi. Uspeh je zelo dvomljiv, znani pa so celo obratni primeri, da so ljudje alergični na cvetni prah dobili hud napad tudi po zaužitju cvetnega prahu, ki so ga nabrale čebele.


Nazadnje urejal/a Čelar 06 Feb 2015 18:00; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 23 Jan 2011 10:56    Naslov sporočila: Iz Wikipedije, proste enciklopedije Odgovori s citatom

Cvetni prah



Cvetni prah so moške oplojevalne celice cvetočih rastlin. Za čebele je cvetni prah edini izvor beljakovin, poleg medu in vode pa njihova glavna hrana. Vsak cvetni prah je edinstven, je nekakšen prstni odtis rastline in značilen za eno samo vrsto cveta. Prašnik, ki ga sestavlja pecelj, je na zgornjem koncu razširjen v prašnico, ki jo sestavljajo štiri podolgovate pelodne vrečke, v katerih nastaja cvetni prah. Ko prašnica popolnoma dozori, se odpre in sprosti se na milijone pelodnih zrnc. Vsako zrnce je biološka celota, ki vsebuje vse kar je potrebno za življenje (beljakovine, AK, sladkorje, ...).

Zrnca cvetnega prahu različnih rastlinskih vrst so različnih oblik, barv in velikosti.Različno je tudi število zrnc cvetnega prahu, ki jih vsebuje cvet ene rastline. Način prenašanja je odvisen od velikosti, zato je to zelo pomembna značilnost. Razlikujemo dve skupini pelodnih zrnc:
• pelodna zrnca vetrocvetk (anemofilna) in
• pelodna zrnca žužkocvetk (entomofilna).

Anemofilna so drobnejša, lažja in suha, prenaša jih veter (spomladi v ozračju mrgolijo velike količine pelodnih zrnc, ki pri nekaterih ljudeh povzročajo alergične reakcije-seneni nahod). Entomofilna zrnca pa so hrapava in lepljiva, med seboj se sprijemajo in obešajo na žuželke, ki oprašujejo cvetove. Največ dela pri oploditvi rastlin opravijo prav čebele.

Kako čebele nabirajo cvetni prah



Čebela na enem poletu obiskuje praviloma samo eno vrsto cvetov in zbira torej samo eno vrsto cvetnega prahu. Ko čebela sede na cvet, jo popraši množica pelodnih zrnc. Telo ima pokrito z drobnimi puhastimi dlačicami, na katere se ujamejo zrnca cvetnega prahu. Med letom se čebela čisti in spravi ves pelod proti spodnjemu delu trebuha oz. do zadnjih nog, kjer ima posebno napravo(košek in ščetko) za zbiranje cvetnega prahu. Nabrani cvetni prah vlaži s slino, z medičino, nabrano na istem cvetu ali z medom iz svojega mednega želodčka. Med vsakim letom prenese 7 do 24 miligramov cvetnega prahu v panj, nato ga omete v celice satja, mlajše čebele v panju, ki še ne izletavajo, pa ga z glavo tlačijo, da ga spravijo v celice čim več, obenem pa s tem tudi iztisnejo zrak. Celice napolnijo le do dveh tretjin, nato pelod pokrijejo z medom, da se ne pokvari. Cvetni prah je glavna hrana za zarod ličink, iz katerega se razvije nov roj.

Sestava cvetnega prahu

Kadar govorimo o sestavi cvetnega prahu, moramo upoštevati razlike med posameznimi vrstami peloda. Količina posameznih sestavin je odvisna od vrste rastlin oz. cvetov. Poleg beljakovin vsebuje tudi veliko prostih aminokislin, in sicer odkrili so kar 20 do 22 naravnih aminokislin, od tega osem za človeka nujno potrebnih. Ugotovili so, da vsebuje 100 g cvetnega prahu toliko aminokislin kot 500 g govedine ali 7 jajc, in da torej 30 g peloda popolnoma zadostuje za pokrivanje dnevne potrebe po esencialnih beljakovinah pri odraslem človeku. Med aminoksilinami, ki jih vsebuje cvetni prah, so najpomembnejše arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin ter metionin.

Cvetni prah vsebuje tudi vodo in ogljikove hidrate (enostavna sladkorja glukoza in fruktoza ter laktoza), katerih vsebnost se giblje med 35 in 40%. Maščob je v cvetnem prahu povprečno okoli 5 % (pri nekaterih vrstah presega tudi 20%). Te maščobe vsebujejo velik delež nenasičenih maščobnih kislin, ki vplivajo na raven holesterola v krvi. Poleg tega so v cvetnem prahu vsi vitamini, ki jih potrebuje človeški organizem, zlasti vitamini skupine B, vitamini A, C, biotin in E, bioflavonoidi, rudninske snovi in elementi v sledeh ter različne druge snovi, kot so encimi, antibiotične snovi, snov, ki spodbuja rast in rutin, ki krepi stene drobnih krvnih žilic, kapilar.

Pridobivanje



Brez škode za razvoj čebelje družine lahko čebelarji odvzamejo približno 10% cvetnega prahu, ki ga je nabrala družina v sezoni. Čebelar namesti ob vhodu v panj posebno pripravo z majhnimi odprtinami, osmukalnik, skozi katere morajo zlesti čebele. Med prehodom odpade z njih približno 60% cvetnega prahu, ki ga nosijo. Ta prah pada skozi kovinsko mrežico v posodo za zbiranje peloda. Tak cvetni prah se imenuje osmukanec. Lahko cvetni prah pridobivamo tudi z izkopavanjem iz satnih celic ali v satju.

Vrste cvetnega prahu in njihova uporaba v zdravilstvu:
• CVETNI PRAH CITRUSOV: primeren je za pomirjanje živčevja, velja pa tudi za dobro poživilo in sredstvo za odpravljanje črevesnih zajedavcev.
• KOSTANJEV: učinkovito pomaga proti krčnim žilam, povečuje število rdečih krvničk v krvi ter zmanjšuje naval krvi v jetra in prostato.
• EVKALIPTOV: razkužuje in spodbuja izločanje sluzi. Učinkovito pomaga pri prehladu, bronhitisu in povečani telesni temperaturi. Pripisujejo mu antibakterijske lastnost, vpliva na delovaje želodca in pomaga pri razstrupljanju dihal
• SIVKIN: spodbuja odvajanje vode, pomirja in povečuje tek
• TIMIJANOV: razkužuje in olajšuje izkašljevanje, učinkovito spodbuja krvni obtok in ugodno vpliva na umsko dejavnost.
• AJDOV: sodi med najpomembnejše vrste peloda, zaradi zdravilnih lastnosti, ki mu jih pripisujejo. Vsebuje rutin, snov iz skupine bioflavonoidov, ki krepi celične stene in stene krvnih žilic, in s tem pomaga pri preprečevanju možganskih krvavitev in srčnih napadov
• MAKOV: pomaga pri nespečnosti in nervozah.
Delovanje
Nekateri znanstveniki trdijo, da cvetni prah zaradi velike količine beljakovin in vitaminov uspešno blaži abstinenčne težave pri odvisnikih od alkoholnih pijač.
Francoski zdravnik Chauvin je proučeval delovanje peloda in ugotovil:
• Cvetni prah ureja delovanje črevesja, trdovratne driske se hitro ustavijo
• Pri slabokrvnih otrocih je s pelodom dosegel povečanje krvnega barvila hemoglobina in zaznavno zboljšanje celotnega počutja
• Ostareli in prebolevniki so naglo pridobili na teži in povrnile so se jim moči
• Cvetni prah vzbuja apetit
• Pelod izboljšuje razpoloženje, živčnost in razdražljivost popustita
• Olajšuje duševno delo, učinkuje bolj počasi, trajneje drži in nima škodljivih posledic
• Zboljšuje prekrvitev možganov.Podobno je dokazal tudi ruski raziskovalec Deviatrein
• Pospešuje rast in zboljšuje vid.
• Učinkuje proti izpadanju las, ker je v pelodu aminokislina cistin, ki vsebuje žveplo.
• Pomaga bolnikom z obolelo prostato.Švedski zdravnik Upmark je napravil nekaj poskusov zdravljenja akutnega vnetja obsečnice s pelodom.Poleg standardnih metod zdravljenja je dajal pelod v obliki dražejev 6 na dan.Vnetje je pojenjalo veliko prej kot samo s standardnim zdravljenjem.
• Deluje protivnetno

Protivnetno delovanje

Protivnetno delovanje cvetnega prahu je morda manj znano, kot nekateri drugi učinki, vendar so v študiji na Univerzi Gifu[1] (Japonska) dokazali tudi to. Študija je bila izvedena na podganah. Podganam so injicirali snov, ki je povzročila vnetje (karagenan). Nato so podgane dobile cvetni prah v različnih oblikah: suh cvetni prah, vodno raztopino, etanolno raztopino, kontrolna skupina podgran pa ni dobila nič. V času 5 ur so večkrat izmerili velikost otekline. Medtem, ko je bil suh cvetni prah slabo učinkovit in vodna raztopina skoraj nič, pa je etanolna raztopina pokazala močan učinek na zaviranje vnetja. Izkazalo se je da etanolna raztopina cvetnega prahu močno zavira delovanje COX-2 (encim, ki je odgovoren za vnetje).

Alergije in kontraindikacije

Spomladi, ko v ozračju mrgoli množica različnih vrst cvetnega prahu, ki jih vdihavamo, nekatere ljudi prizadenejo bolj ali manj resne alergične težave. Ta cvetni prah lebdi v zraku in ga nosi veter, ga ne nabirajo čebele, nima hranilnih snovi, zanj pa je značilna visoka alergenost. Ko namreč govorimo o cvetnem prahu v apiterapiji, mislimo na entomofilni cvetni prah, ki ga nabirajo čebele. Eden najpogostejših znakov preobčutljivosti je alergijski rinitis (seneni nahod ).

Znaki so podobni hudemu nahodu: draženje nosu, solzenje in kihanje. Nekateri ljudje imajo hude glavobole, kašljajo, težko dihajo in postanejo razdražljivi. Očesne veznice se vnamejo in pordijo, sluznica nosu oteče, zaradi česar se nos zamaši in pojavi se izcedek. Pri nekaterih ljudeh se pojavijo znaki alergije tudi pri uživanju cvetnega prahu. Takšni primeri so sicer redki, uživanje peloda moramo takoj prekiniti.

Pogostejše so težave pri prebavljanju cvetnega prahu. Zrnca cvetnega prahu varuje zelo odporna ovojnica, ki jo želodčni sokovi težko načnejo. Uživanje cvetnega prahu je potrebno omejiti ali celo opustiti pri motnjah delovanja ledvic, saj predstavlja izločanje nekaterih smol v varovalni kožici peloda dodaten napor za ledvice.

Druga uporaba

Cvetni prah je učinkovito sredstvo za pomlajevanje kože, saj vsebuje znatne količine nukleinskih kislin, ki dobro prodrejo v kožo, vitamine in rudninske snovi.

Terapija s cvetnim prahom

Najbolj je priporočljiva spomladi ali ob menjavi letnih časov. Začnemo z eno kavno žličko na tešče, organizem navajamo en teden, nato povečamo odmerek na 15 g (ena jedilna žlica). Čez dva tedna lahko preidemo na dva dnevna odmerka po 15 g. Če hočemo doseči želene učinke nadaljujemo tako vsaj en mesec. Priporočljivo je, da terapijo ponovimo nekajkrat na leto, ob menjavi letnega časa, in tako poskrbimo za svoje zdravje.


Nazadnje urejal/a Čelar 06 Feb 2015 18:07; skupaj popravljeno 3 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 23 Jan 2011 11:05    Naslov sporočila: Vir: spletna stran ČZS Odgovori s citatom

CVETNI PRAH

Zrnca cvetnega prahu ali peloda se tvorijo v prašnicah višjih rastlin. Namenjena so spolnemu razmnoževanju rastlin in so nosilec moških spolnih celic. Pelod je proteinsko najbogatejši del rastline.

Kako čebela nabira cvetni prah?

• Telo čebele je prekrito z drobnimi dlačicami, na katere se ob obisku na cvetju ujame cvetni prah. Čebele obiskujejo cvetje predvsem z nameno, da naberejo nektar do katerega pa ne morejo, ne da bi se podrgnile ob prašnike in se tako potresle s pelodom.
• S pomočjo nog in ščetic na njih čebela očisti s telesa nabrani pelod ga navlaži s slino in medičino ter ga nato s sprednjimi nogami preloži na zadnje, kjer se nahaja posebno mesto za zbiranje peloda, ki se imenuje košek.
• Ko se čebela vrne v panj, najde primerno celico satja in vanjo z zadnjih nog postrga cvetni prah.
• Panjske čebele ga navlažijo s slino, stlačijo na dno celice in ga prekrijejo s tanko plastjo medu, s čemer preprečijo kvarjenje.
• Pelod čebele potrebujejo za hranjenje svojih ličink, ki z njim dobijo vse pomembne sestavine za rast in razvoj, nujno potreben pa je tudi za izločanje voska.

Sestava cvetnega prahu

Sestavine cvetnega prahu so odvisne od rastline, na kateri ga čebele nabirajo.
• V njem najdemo vse za človeka življenjsko pomembne (esencialne) aminokisline (arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin...),
• razne maščobne kisline, ki jih človeški organizem ne more sintetizirati in
• vitamine: skupine B, C, D, E in K ter provitamin A.
• Pomembni sestavni del so tudi inhibini, ki zavirajo razvoj nekaterih vrst bakterij.

Načini pridobivanja cvetnega prahu

Del cvetnega prahu (približno 10%, oziroma 3 - 3,5 kg na sezono) lahko čebelar čebelji družini odvzame brez večje škode zanjo.
Pridobivamo ga z smukanjem, z izkopavanjem iz satnih celic ali v satju.

Pridobivanje cvetnega prahu s smukanjem

Osmukanec čebelar odvzame čebelam s smukalniki različnih izvedb, ki ima posebno mrežico, ki čebelam iz nožic osmuka kepice cvetnega prahu. Ta pada skozi mrežo v predalček za zbiranje. Smukalniki so lahko nameščeni na zunanji strani panja na žrelu ali v notrnjosti panja.
• Zrnca cvetnega prahu osmukanca pobiramo enkrat dnevno.
• Ob dobri pelodni paši pridelamo do 150 g cvetnega prahu na dan.
• Nikakor ne smemo dopustiti, da se na cvetnem prahu pojavijo pleseni, ki so lahko zelo nevarne za človekovo zdravje. Če se to zgodi takšen cvetni prah v celoti zavržemo!
Pri pridelavi in smukanju cvetnega prahu upoštevajmo naslednje:
• smukalce namestimo vsem panjem istočasno, uporabljamo le en tip preizkušenih smukalcev,
• opazujemo panje in razmnožujemo tiste, ki prinašajo več cvetnega prahu,
• delno omejujemo moč družin – zelo številčne družine prinašajo manj cvetnega prahu,
• s postopki omogočamo, da je v družinah vedno odkrita zalega,
• pravočasno pripravimo narejence – ti so po začetku zaleganja matice še posebno vneti nabiralci cvetnega prahu,
• če dopuščajo okoliščine, pustimo smukalce na panjih dalj časa.

Zbrani cvetni prah obvezno očistimo

• Najprej ročno odstranimo večje tuje primesi.
• Pri večjih količinah nabranega cvetnega prahu sledi čiščenje z vejanjem.
• Pred uporabo ali shranjevanjem moramo cvetni prah še temeljito pregledati in odstraniti vse tujke.

Pridobivanje cvetnega prahu izkopanca

• Cvetni prah izkopanec “izkopljemo” s posebno žličko iz satja, kjer ga čebele shranijo in obogatijo z izločki svojih žlez.
• V satih je cvetni prah že fermentiran in vsebuje manj vode. Pri shranjevanju cvetnega prahu v satih pride v odsotnosti kisika do mlečnokislinskega vrenja.
• Takšen cvetni prah je veliko bolj kvaliteten od osmukanca.

Cvetni prah lahko pridelujemo v satju v posebnih okvirčkih, kjer ga konzervirajo čebele same.
Ko ga odvzamemo ga zapakiramo in damo v prodajo. Pri daljšem skladiščenju ga prestavimo v hladilnik.

Kako ravnamo z svežim cvetnim prahom?

• Svež cvetni prah je potrebno čim hitreje konzervirati s sušenjem, mešanjem z medom, ga zamrzniti ali hraniti v hladilniku.
• Svež cvetni prah shranjujemo v hladilniku do pol leta.
• Čas shranjevanja svežega cvetnega prahu v zamrzovalniku je od enega do treh let, odvisno od temperature zamrzovalnika.
• Svež cvetni prah lahko konzerviramo tako, da ga umešamo v kristaliziran medu. Vskladiščimo ga na hladnem na temperaturi od 0 do +5°C .
• Odmrznjenega cvetnega prahu se ne smemo ponovno zamrzniti!
• Temperaturo zamrzovalnih naprav, v katerih shranjujemo svež cvetni prah moramo redno nadzorovati.

Kako ravnamo z suhim cvetnim prahom?

• Cvetni prah sušimo s toplim zrakom pri čemer naj bo temperatura zraka do 40°C).
• Osušen cvetni prah skladiščimo v nepredušno zaprtih posodah v hladnem in suhem prostoru pri temperaturi okrog 14°C do treh mesecev.
• Pri daljšem skladiščenju ga prestavimo v hladilnik.

POMNI!!!

• Cvetni prah mora biti brez tujkov,
• pobiramo ga dnevno,
• ne sme biti plesniv,
• ne sme vsebovati ostankov škropiv,
• pridelan mora biti v neoporečnem mladem satju (izkopanec in cvetni prah v satju).
• v času pridobivanju ne smemo uporabljati v panju nobenih sredstev, ki bi vplivala na kvaliteto.

Če želimo tržiti cvetni prah moramo poznati njegove koristne učinke in namen uporabe!
• Barvila cvetnega prahu (flavonoidi) so pomembna za človekovo zdravje, saj imajo izreden vpliv na presnavljanje v celicah organov in žlez, uravnovešajo (normalizirajo) njihove funkcije.
• Cvetni prah je odlično dietično sredstvo, ker vsebuje vse snovi za normalno delovanje organizma pri majhnem številu kalorij.
• 100 gr cv. prahu ima enako količino beljakovin kot 7 jajc.
• Odrasli človek lahko dnevno zaužije 20 g cvetnega prahu, kar zadosti vse potrebe po aminokislinah
• Otroci pa lahko zaužijejo pol manj cvetnega prahu

Cvetni prah:

• Povzroča apetit.
Shujšane osebe pridobijo zopet svojo normalno težo – debelejši pa jo izgubljajo.
• Pomaga pri prebavnih nevšečnostih.
Odpravi najtrdovratnejšo zapeko, diarejo in druge črevesne infekcije.
• Odpravlja živčne slabosti.
Kdor uživa cvetni prah, je manj nervozen in manj razdražljiv
• Pomaga pri obolenjih prostate.
• Krepi telesno rast.
• Izboljšuje vid.
• Izboljšuje rast las
• Dobro deluje na kožo
• Zadržuje ali popolnoma prepreči škodljiv vpliv različnih žarčenj na človeško telo.
• Krepi imunski sistem.
• Spodbuja tvorbo rdečih in belih krvničk in tvorbo hemoglobina ali krvnega barvila.

PREVIDNO!!

• V DANAŠNJEM ČASU SO MNOGI LJUDJE ALERGIČNI NA CVETNI PRAH.
• UPRABNIKE IZDELKOV IZ CVETNEGA PRAHU MORAMO OPOZORITI NA NEVARNOST.
• TISTI, KI NISO PREPRIČANI, ČE JIM CVETNI PRAH ŠKODUJE ALI NE GA NAJ VZAMEJO ZA NOŽEVO KONICO ZJUTRAJ.
• OB POJAVU ALERGIJSKIH ZNAKOV NAJ PRENEHAJO Z UŽIVANJEM PRIPRAVKA IN OBIŠČEJO ZDRAVNIKA!

Listič z opozorilom, ki ga damo kupcu ne bo odveč!!!

Primer:
PREVIDNO!

Cvetni prah lahko pri nekaterih ljudeh povzroči alergijo. Kdor ve, da ima težave z alergijo na cvetni prah, naj ne začne uživati mešanice iz cvetnega prahu in medu. Če ne veste ali imate alergijo ali ne vzemete zjutraj za noževo konico mešanice in ugotovite ali vam ta kako škoduje ali ne. V primeru znakov alergije ne uživajte mešanice, obiščite zdravnika in se posvetujte z njim.
Ko opravite ta preizkus in ugotovite, da nimate težav, lahko prvi dan zaužijete zjutraj eno čajno žličko mešanice, če tudi tokrat ni težav nadaljujte naslednji dan z eno čajno žličko mešanice zjutraj in eno popoldan. Kasneje lahko uživate po tri čajne žličke mešanice na dan.
S tem opozorolim vas ne skušamo prestrašiti, ampak le opozoriti na morebitne nevšečnosti, ki se lahko pojavijo pri nekaterih ljudeh.

Avtor: Stane Plut
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 23 Jan 2011 11:18    Naslov sporočila: OPRAŠEVANJE Odgovori s citatom

Vir: ZBIRKA.SI

Opraševanje

Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk. Ta prenos je ključen za spolno razmnoževanje rastlin, saj s tem pridejo moške spolne celice v bližino ženskih, čemur sledi oploditev. Poznamo tri glavne načine opraševanja, in sicer opraševanje s pomočjo živali (zoogamija ali zoohorija), opraševanje z vetrom (anemogamija ali anemohorija) in opraševanje z vodo (hidrogamija ali hidrofilija).

Opraševanje s pomočjo živali

Opraševanje s pomočjo živali je poseben primer sožitja (simbioze), kjer rastlina vzpodbudi žival da pride v bližino njenih spolnih organov z »nagrado« - nektarjem. Rastline so se tekom razvoja prilagodile na določeno vrsto opraševalcev in obratno - pogosto obiskujejo opraševalci zelo ozek nabor rastlin (lahko tudi samo eno vrsto), na katere so se prilagodili. Pri opraševanju je zelo pomembna oblika cveta saj prihaja med opraševalcem in cvetom do neposrednega stika.

Žuželke

Vsak cvet, ki ga oprašuje žuželka, ima žleze, ki proizvajajo nektar, in dišeče snovi, ki privabljajo žuželko. V risbi venčnih listov pri večini cvetov je vzorec, ki nakazuje pot do medičine, včasih je črn in usmerja žuželko, ki nabira nektar, v tiste dele cveta, ki jih je treba oploditi. Enostavni cvetovi, ki so odprti in oblikovani kot krožnik, imajo medičino ali nektar v sredini cveta na bazi venčnih listov, tako da jih lahko opraši vsaka žuželka. Bolj zamotano zgrajeni cvetovi imajo obliko cevi, ki je najpogosteje primerna le za točno določen tip ali vrsto žuželke, tako da žuželka obriše cvetni prah s telesom.

Med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Najpomembnejše so za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar 70–80 % cvetov, ta odstotek pa se zaradi vse intenzivnejše kmetijske proizvodnje še povečuje. Čebele se usmerijo na tisti vir, cvetni prah ali nektar, ki ga v določenem trenutku najbolj potrebujejo.

Rod mačje uho (Ophrys) ima poseben sistem opraševanja. Opraševalce privlačijo kemikalije v vonju cveta, ki so podobne tistim, ki jih izločajo spolno zrele samice nekaterih vrst žuželk. Mačje uho cveti spomladi preden so samice os ali divjih čebel spolno zrele. Samci priletijo na cvet zaradi oblike in predvsem zaradi vonja in se poskuša potem s cvetom pariti. Med premikanjem se nanj naloži veliko peloda, ki ga prenese na drug cvet, kjer se pritrdi na brazdo. Ker je brazda lepljiva, pelod ostane na njej, ko samec odleti. Da je prevara popolnejša, vsak cvet »diši« malo drugače od prejšnjega, sicer bi si samec prevaro trajno zapomnil in oprašitve ne bi bilo več.

Nekateri dolgocevni cvetovi so specializirani tako, da do njih lahko pridejo le dnevni in nočni metulji z dolgim sesalom, ptiči z dolgim zakrivljenim kljunom in celo netopirji.

Ptiči

Ptiči so pomembni opraševalci rastlin. Ptice opraševalke imajo dolg kljun, s katerim dosežejo dno dolgega cevastega venca, kjer je nektar. Pri tem opravilu niso tekmeci žuželkam, ker imajo slabo razvit vonj, zato pa od njih mnogo bolje vidijo. Taki cvetovi so brez vonja. Rastline, ki so prilagojene na ptičje opraševanje, imajo cvetove obarvane rdeče ali rumeno, saj te barve ptiči najbolje vidijo. Cvetovi morajo biti tudi večji in močnejši, saj je ptič mnogo težji od žuželke.

Medarji (Meliphagidae) so družina 10 – 45 cm velikih ptic pevk iz Avstralije, Polinezije, južne Afrike, zahodne Nove Gvineje in Nove Zelandije. Imajo dolg in tanek, včasih ukrivljen kljun, jezik je dolg in na koncu ščetinast. Hranijo se z medičino in cvetnim prahom. So opraševalci npr. evkaliptovih dreves.

Sesalci

Cvetovi, ki jih oprašujejo netopirji, se odpirajo ponoči, saj so netopirji nočne živali. Običajno imajo izjemno bleščeče cvetove, vidne ponoči, ki se tudi odprejo ponoči, ter oddajajo močan neprijeten vonj, ki privlači netopirje. Cvetovi so veliki in dovolj močni, da prenesejo obiske teh letečih sesalcev. Vrsta netopirjev, leteči psi, so neprecenljivi opraševalci kaktusov v puščavah. Tudi vse vrste banan v naravi oprašijo netopirji.

Opraševanje z vetrom

Vetrocvetke, ki jih oprašuje veter, imajo sorazmerno majhne cvetove. Prašniki so dolgi in imajo nežne prašne niti, ki jih strese že rahel veter in otrese cvetni prah (npr. trave). Brazde pestičev so večinom zunaj cveta, močno podaljšane, tako da lahko ulovijo pelodna zrna. ko se pelod enkrat sprosti, je verjetnost pristanka posameznega pelodnega zrna na ustrezni brazdi majhna. zato morajo vetrocvetke izdelati veliko peloda. Na splošno imajo vetrocvetke več tisoč posameznih drobnih cvetov. Cvetovi so običajno združeni v socvetja.

Vetrocvetke so skoraj vse trave, žita, ostričevke, iglavci, večina slovenskih listavcev, od zelišč pa hmelj, koprive, konopnice, ...

Opraševanje z vodo

Nekatere kritosemenke imajo potopljene cvetove, ki pelod spustijo v vodo. Opraševanje z vodnim tokom (hidrogamija, hifrofilija) se pojavlja pri podvodnih rastlinah (npr. pri rogolistu Ceratophyllum, podvodnici Najas, morski travi Zostera, ...).


Prava morska trava ima zelo dolga in tanka pelodna zrna, ki jih vodni tok nosi po gladini dokler jih ne ujamejo podaljšane brazde.

Navzkrižno opraševanje

Navzkrižno opraševanje (alogamija ali ksenogamija: iz gr. allos = drugi in xenos = tuj, medsebojno opraševanje, tujeplodno opraševanje) je način opraševanja, ko pelod pade na brazdo ali neposredno na semensko zasnovo na drugem osebku. Pojavlja se pri večini kritosemenk. Seme se razvije, če oprašijo brazdo pelodna zrna iz cvetov drugih rastlin iste vrste.

Za pospeševanje alogamije in preprečitev avtogamije so rastline razvile:

- Avtosterilnost - jablane, hruške in češnje so večinoma samoneplodne (avtosterilne), ker njihove spermalne celice ne morejo oploditi jajčeca iste sorte.

- Dihogamija - pojav, da v nekaterih cvetovih predčasno dozorijo prašniki (pojavlja se pri nebinovkah in zvončičevkah), v nekaterih redkejših primerih pa predčasno dozorijo pestiči (trpotec).

- Heterostilija - razvratnost pestičev (jeglič). Pri trobentici zrasteta dve vrsti cvetov - dolgovratni cvetovi in kratkovratni cvetovi. Žuželke prenašajo pelodna zrna od kratkovratih cvetov na dolgovratne cvetove in obratno.

- Herkogamija (iz gr. herkos = zaščita in gameo = ženim se) - povečana prostorska ločitev prašnikov in pestičev, ki onemogoča samoopraševanje (perunika, kukavica).

Navzkrižno opraševanje žuželk veča genetsko raznovrstnost in vodi k odpornejšim semenom in večji kakovosti plodov.

Pri lepih čeveljcih (Cypripedium calceolus) navzkrižno opraševanje zagotavlja poseben mehanizem. Na napihnjeni medeni ustni so posebna mesta, na katera se lovijo žuželke (zlasti zemeljske čebele). Rob medne ustne je izjemno gladek, oljnat in žuželke padejo v notranjost medene ustne. Tudi notranje stene medene ustne so gladke, tako da žuželka ne more iz ne. Ujeta zemeljska čebela lahko pride iz medene ustne le skozi stranski izhod. Pri tem mora mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla iz drugih cvetov. Na svoji poti mora tudi mimo prašnikov in iz cveta odnese pelod. Tako je samooprašitev cvetov povsem izključena.

Samoopraševanje

Samoopraševanje (avtogamija: iz grščine autos = sam in gameo = ženim se, samooploditev) je oprašitev pestiča s pelodom istega cveta iste rastline. V novejšem času pa prištevajo k samoopraševanju tudi sosedno opraševanje ali geitonomijo (iz gr. geiton = sosed) - to je opraševanje s pelodnimi zrni drugih cvetov iste rastline. Rezultat samoopraševanja so potomci z manj genotipi, kot jih nastane pri navzkrižnem opraševanju. To zmanjšuje njihovo sposobnost prilagajanja spremenjenim razmeram v okolju.

V sadjarstvu se semoopraševanje imenuje tudi opraševanje s pelodnimi zrni drugih dreves iste sorte, ker se sadne sorte večinoma razmnožujejo vegetativno s cepljenjem in je zaradi tega ena sorta kot en osebek z enakimi dednimi lastnostmi.

Samoopraševanje se pojavlja pri paradižniku, pšenici, ječmenu, grahu, lanu, vijolicah, arniki, pri mnogih sortah breskev, .... Samoplodne so tudi nekatere sorte jablan in hrušk. Pri nekaterih rastlinah (npr. pri sončnicah lahko nastopi samoopraševanje zaradi mraza in pomanjkanja žuželk. Pri arniki se brazde pestiča zavihajo navzdol in tako zajamejo pelodna zrna lastnega cveta.

Nekatere vrste (vijolica, mrtva kopriva, nedotika, ..) so razvile ekstremno avtogamijo saj se opraševanje opravi že v popku in se zaradi tega cvetovi sploh ne odpirajo.

Biološko samoopraševanje v večini primerov ni ugodno, saj zmanjšuje biološko variabilnost in semenke so razvile mnogo mehanizmov za njeno preprečevanje. Kljub temu pa predstavlja možnost samooprašitve prednost v primeru, ko je gostota osebkov na nekem območju majhna in s tem tudi verjetnost za navzkrižno oprašitev.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 21 Nov 2013 08:12    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Najboljši zimski dodatek prehrani
Objavljeno: 21.11.2013
Avtor: M. F.

Zrnca peloda oziroma cvetnega prahu predstavljajo izjemen vir številnih telesu koristnih snovi.

Čebelji pelod, ki je na voljo v zrnih, je eno najbogatejših daril narave. Čebele nabirajo cvetni prah na cvetočih rastlinah in ga obdelajo s prebavnimi sokovi ter mu dodajajo nektar in med. Tako nastanejo zrna peloda, ki vsebujejo skoraj vse hranljive snovi, ki jih za optimalno delovanje potrebuje človeško telo. Slabo polovico njihove sestave predstavljajo beljakovine. Ob tem so bogat vir vitaminov in mineralov, aminokislin, encimov, hormonov in maščob. Poleg tega imajo vse lastnosti naravnega antibiotika.

Kaj vse nudi

Seznam koristnih snovi v čebeljem pelodu je torej dolg. Je namreč izvor karotenoidov, ki se v telesu pretvorijo v vitamin A. Vsebuje pa še:
vitamine B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12;
vitamin C;
vitamin E;
kalcij, baker, železo, magnezij, mangan, fosfor, kalij, silicij, žveplo in 59 drugih mineralov v sledeh;
encime amilaza, katalaza, citokrom, dehidrogenaza, diaforaza, pektaza in fosfataza;
V 100 gramih cvetnega prahu je toliko beljakovin kot v 500 gramih govedine ali v sedmih jajcih.

Kako vpliva na organizem

Drobna zrnca peloda preprečujejo utrujenost, izgubo teka in odpravljajo pomanjkanje vitaminov in mineralov v vsakodnevni prehrani. Pri otrocih preprečujejo rahitis in vplivajo na boljšo rast. Pomagajo pri premagovanju telesnih in umskih naporov. Učinkovita so pri prebavnih motnjah, krepijo imunski sistem, pomagajo pri premagovanju stresa, virusnih obolenj ter pri odpravljanju starostnih tegob. Krepijo srce in vid.  Ob tem pa še:
Spodbujajo rast novih celic.
Pospešujejo celjenje tkiv.
Izboljšujejo izločanje strupenih snovi iz telesa.
Znižujejo količino slabega holesterola.
Uravnavajo krvni tlak.
Stabilizirajo živčni sistem.
Upočasnjujejo rast tumorjev.
Spodbujajo rast kožnih tkiv ter zavirajo nastajanje gub.
Izboljšujejo spolno moč.

Kako čebelji pelod uživati?

Privoščite si surovega, ne pasteriziranega, in si ga priskrbite pri lokalnem čebelarju. Ne segrevajte ga, saj temperatura uniči encime in vitamin C. Zrnca peloda dodajte kozarcu vode ali žlici medu, lahko tudi jogurtu, jutranjim žitaricam ali mlečno sadnemu napitku. Običajna dnevna količina je 20 gramov za odrasle, za otroke polovico manj. Cvetni prah si privoščite pred jedjo, trikrat dnevno, najbolje ga je uživati tri mesece ob začetku pomladi in v pozni jeseni.

In še opozorilo

Kot dodatek prehrani lahko cvetni prah uživajo vsi, izjeme so le tisti, ki imajo težave z ledvicami ali so alergični na čebelje izdelke.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 04 Okt 2014 05:12    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Cvetni prah

Svež cvetni prah osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in globoko zamrznjen.

Sušen cvetni prah osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in obdelan s sušenjem na toplem zraku

Izkopanec pomeni cvetni prah, ki je pridobljen z izkopavanjem iz satnih celic
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Čebelji pridelki in trženje Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow