Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

Vir: spletna stran ČZS

OPOMBA: namerno sem nekaj tabel in tudi nekaj malega komentarjev in študije izpustil, ker se tega enostavno ni dalo prekopirati na način, da bi si bralec lahko s podatki pomagal. Kdor želi pregledati vse tabele in prebrati celotno študijo se bo pač moral zateči po pomoč na ČZS. Prenesenega pa je več kot dovolj, da se bodo lahko mali ljubiteljski čebelarji seznanili z razmerami na tem področju in svoje izkušnje primerjali z ugotovitvami avtorja študije.

Čebelarska zveza Slovenije
Javna svetovalna služba v čebelarstvu
Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica

Pregled raziskav glede optimizacije tehnologije na usmerjenost čebelarstva in priprava optimizcije

Boštjan Kojek

1. Uvod

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. Že pred več kot 230 leti je tedanje znanje podeželskega malega kmeta obelodanil Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let kasneje je območje zaslovelo s svojo čebelo, ki je kmalu postala poznana po svetu kot podvrsta ali rasa Apis mellifera carnica, s slovenskim imenom kranjska sivka. Danes je v čebelarskem svetu Slovenija znana po pridnih in marljivih čebelarjih ter po kakovostnem medu.

V naravi imajo čebele zelo pomembno in več namensko vlogo. Njihova daleč najpomembnejša vloga je opraševanje rastlin saj tako omogočajo obstoj raznolikosti rastlinskih vrst, ter s tem pomembno vplivajo na zagotavljanje zadostnih količin hrane za ljudi in krme za živali. Zato je potrebno ohraniti enakomerno poseljenost čebel z disperzijo čebelnjakov na kmetijskih zemljiščih in gozdovih ter ohranjati čebelji fond vsaj na 150.000 gospodarskih panjev. Za enkrat statistični podatki kažejo, da je poseljenost čebel po celotni Sloveniji še dokaj enakomerna, kar je spodbuden podatek.
Slovenija ima privilegij in dolžnost ohraniti avtohtono raso čebel - kranjsko sivko, kar zahteva maksimalno pozornost in posebne ukrepe, da obdržimo njeno čistost. Hkrati z ohranjanjem avtohtone kranjske čebele je potrebno organizirati tudi njeno trženje in s tem povezano prodajo rodovniških in gospodarskih matic .

Čebelarji so znani po tem, da so zelo vztrajni. V povprečju čebelarijo v prostem času, zato jih imenujemo ljubiteljski čebelarji. Med njimi je le malo profesionalnih čebelarjev, zato slovensko čebelarstvo ni dovolj konkurenčno. Čebelarstvo v večini primerih ni rentabilna panoga, saj je prag rentabilnosti razmeroma visok. Čebelar mora imeti več kot 200 panjev, da lahko rentabilno čebelari. Zato je potrebno izboljšati ekonomičnost in rentabilnost čebelarske proizvodnje. Potrebno je povečati tudi število mlajših čebelarjev, jih izobraziti in razširiti specializirana čebelarska praktična znanja, kajti v povprečju so čebelarji starejši ljudje.

Da bomo v bodoče lahko obdržali število čebeljih družin, oz. jih povečali, je nujno, da je čebelar za čebelarjenje motiviran pri čemer je čedalje bolj pomemben tudi ekonomski interes. V Sloveniji je glavnina čebelarjev ljubiteljskih, v zadnjem obdobju pa je opazen trend, da se delež le-teh zmanjšuje, povečuje pa se delež čebelarjev, ki v čebelarstvu iščejo gospodarski interes.

S pomočjo specialističnih svetovanj, svetovanj terenskih svetovalcev in usposabljanj, je potrebno pomagati čebelarjem do boljše ekonomičnosti in donosnosti čebelarske pridelave in predelave, da bodo le ti lahko uspešno konkurirali na trgu. Prav tako pa je potrebno nadaljevati s promocijskimi akcijami in o pomenu čebelarstva, čebeljih pridelkov in izdelkov informirati širšo javnost.

Prav tako je potrebno izboljšati skrb za zdravje čebel ob ustreznih apitehničnih in tehnoloških ukrepih in dati veliko večji poudarek svetovanju, s ciljem, da se zmanjša vsakoletno odmiranje čebeljih družin.

2. Analiza stanja

Optimizacija delovnih procesov pomeni odpravljanje slabosti delovnega procesa z uvedbo novih tehnoloških rešitev za obstoječi delovni proces. Optimizacija delovnih procesov vključuje analizo delovnega procesa, prenos delovnega procesa v okolje, ter izvedbo optimizacije z vključevanjem sodobnih rešitev.

Iz preglednice je razvidno, da narašča tako število čebelarjev, kot število čebeljih družin. Med letom 2007 in 2014 je število čebelarjev naraslo za 45%, število čebeljih družin pa le za 20%.
Velikost čebelnjakov je opredeljena s številom čebeljih družin. V Sloveniji je dobrih 78 % čebelnjakov, ki naseljujejo manj kot 20 čebeljih družin.
Povprečna starost čebelarja je podatkih iz registra čebelnjakov okoli 58 let. V letu 2014 so imeli čebelarji v povprečju 17,4 čebeljih družin.
Počasi narašča delež čebelark, saj jih je bilo v letu 2004 8%, v letu 2012 pa nekaj manj kot 11%

Tabela 2: Velikost čebelnjakov.
Št. čebeljih družin Št. čebelnjakov Odstotki
manj kot 20 8.415 78,82
med 20 in 50 1.987 18,61
nad 50 274 2,57
SKUPAJ 10.676 100,00
Vir: Centralni register čebelnjakov, MKO (stanje na dan 31. 10. 2012)

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna panoga. Prevladujoči način čebelarjenja je čebelarjenje v AŽ-panjih (Albert Žnideršič), kjer je naseljenih kar 93 % čebeljih družin.

Tabela 3: Čebelarstvo po tipih panjev.
Tip panja št.čebelnjakov Odstotki
AŽ 10.427 92,66%
NAKLADNI 784 6.97%
DRUGO 42 0,37%
SKUPAJ 11.253 100%
Vir: Centralni register čebelnjakov, MKO (stanje na dan 31. 10. 2012)

V zadnjih letih se počasi povečuje število nakladnih panjev na račun AŽ panjev. Število AŽ je v zadnjih osmih letih padlo za 2,7 % .
Izbira panja je pogojena s starostjo in spolom čebelarja, številom čebeljih družin, ciljem čebelarstva…. Mlajši čebelarji se v večji meri odločajo za nakladne, starejši pa ostajajo zvesti AŽ panjem. Manjša čebelarstva se v večji meri odločajo za nakladne panje, večja in skoraj večina prevoznikov pa AŽ. Delež nakladnih panjev je med ženskami nekoliko večji kot pri moških.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS) je bilo v Sloveniji od leta 2007 do 2011 pridelano med 1.480 in 2.470 tonami medu letno. Količina pridelanega medu je v višji odvisnosti od letine, kot od samega števila čebeljih družin.

Največ medu se proda neposredno na domu, kar 84%. Grosisti odkupijo okoli 11%, na tržnicah pa se proda 5% meda.
Odkupna cena je bila v letu 2012 med 3-4 evre/kg medu pri grosistih, na tržnici pa je bila cena okoli 7eur/kg. Lastna cena je bila po izračunu KIS za to leto 6,2 eur/kg meda.

3. Vplivi na produktivnost čebelarjenja

Na ekonomičnost čebelarske proizvodnje vpliva vrsta dejavnikov. V grobem jih razdelimo na:
Objektivne, ki jih delimo na zunanje življenjske razmere in na dejavnike znotraj čebelje družine
Zunanje življenjske razmere čebelje družine so klimatski in vremenski dejavniki, rastlinski in živalski svet, zlasti čebelja paša ter živa bitja, ki koristijo ali škodijo čebelji družini. Večino tega človek le s težavo usmerja ali pa je v ta namen potrebno dosti truda, vendar imajo zunanji dejavniki izreden pomen za življenje čebel in tudi za njihovo produktivnost. Te razmere naj bodo temelj za smotrno razmestitev čebelnjakov in za specializirane oblike čebelarjenja, prevoze panjev na druge paše in opraševanje kmetijskih kultur. Izhajajoč iz zunanjih življenjskih razmer moramo izbrati ta ali oni način oskrbe družin in način čebelarjenja.

Druga skupina dejavnikov okolja je v notranjosti gnezda čebelje družine kot biološke celote. Gre predvsem za sate, nabrano, predelano in konzervirano zalogo hrane, temperaturo, ki jo uravnava čebelja družina, vlažnost v gnezdu, ter končno za koristna in škodljiva živa bitja, ki živijo v notranjosti družine. Našteti dejavniki pomembno vplivajo na produktivnost družine. Te lahko bolj usmerjamo in so precej odvisni od dednih lastnosti čebel (od genotipa). Če hočemo vplivati na produktivnost družine, je na skupino dejavnikov mogoče vplivati s pravilnim krmljenjem, nadalje s tem, da imamo na voljo veliko število izdelanim satov, da uravnavamo obseg gnezda in temperaturni režim družine (odevanje gnezda ob ohladitvah, poleti varstvo panjev pred sončno pripeko, pravočasno širjenje gnezda, uporaba panjev z večjo prostornino itn.). Vsi ti ukrepi se nanašajo na smotrno oskrbovanje in hranjenje čebel ter pomembno vplivajo na dvig nabiralno in življenjsko sposobnost čebelje družine. Odločilni dejavnik je živalnost oziroma številčnost čebelje družine. Čim več čebel je v družini, toliko večji je donos in toliko manjša množina vzdrževalne hrane je potrebna na enoto žive teže. Koeficient odvisnosti med živalnostjo in produktivnostjo je zelo visok (r = 0,7 do 0, Cool

.

Moč čebelje družine je odločilnega pomena prav tako pri opraševanju kmetijskih rastlin in tudi za ugodno prezimovanje ter preprečevanje bolezni. Končno pa mladice, poležene v živalnih družinah, odlikujejo močneje razviti organi, ki so jim potrebni pri nabiranju in predelavi nektarja, mane in peloda. Mlade matice in troti iz takih družin imajo bolj razvite spolne organe. Poleg živalnosti ima velik vpliv na produktivnost in vitalnost čebelje družine tudi skupnost njenih individualnih oznak, ki jih lahko opazujemo ali analiziramo. Gre za zunanje in notranje oznake: dolžino rilčka, velikost medne golše, razvitost žlez, aktivnost fermentov, kakor tudi nrav čebel ipd. (Te oznake sestavljajo t. i. fenotip) Velik vpliv na razvoj, produktivnost in vitalnost čebel ima še starostni sestav čebel, kjer mislimo jajčeca, žerke, bube in končno odrasle čebele.. Za življenjsko in gospodarsko vrednost čebelje družine so pomembni tudi nagoni in refleksi, ki prevladujejo v družini in ki opredeljujejo obnašanje posameznih članov in družine kot celote. V ponazoritev naj navedemo, da je izločitev rojilnega nagona pred glavno pašo nadvse pomemben ukrep za dvig produktivnosti čebelnjaka in večjo rentabilnost čebelarjevega dela. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na življenjsko in proizvodno sposobnost čebelje družine, ima prevladujočo vlogo matica, tako njen fenotip kot genotip, ki ju posreduje potomcem prek jajčec v njeni semenski mošnjici. Čim večja je matica, tem lepše so razviti njeni jajčniki in toliko več je v njih jajčnih cevk, toliko bolj je rodovitna in toliko večja je produktivnost čebelje družine.

Številne raziskave so dokazale veliko medsebojno povezavo med težo matice, številom jajčnih cevi v jajčnikih in množino zalege pa tudi povezavo med produktivnostjo čebelje družine za nabiranje medu. Poleg tega matica posreduje potomstvu dedno informacijo, ki opredeljuje način reagiranja na zunanje dejavnike, posebnosti v razvoju zunanjih in notranjih oznak, biološke ter gospodarsko koristne lastnosti čebel in čebelje družine kot celote. Na primer živalnost družine vpliva na kakovost čebel, ki jih vzreja družina, na njihov starostni sestav, na reflekse, ki prevladujejo v družini, ter na kakovost matice. Po eni strani je živalnost družine odvisna od kakovosti matice, starostnega sestava družine, kakovosti čebel in od zbira prevladujočih refleksov.

Na vse te dejavnike pa spet vplivajo notranji in zunanji pogoji. Potemtakem sta vitalnost, produktivnost čebelje družine odvisni od zapletenega kompleksa medsebojno povezanih zunanjih in notranjih dejavnikov.(Sajevec 2007)

Subjektivni dejavniki med katere štejemo znanje čebelarja, uporabljene tehnologije, organizacijo in tehniko čebelarjenja

Vsestransko in natančno znanje, posebej o biologiji čebel in vedenju čebelje družine, saj brez njega ni mogoče uspešno čebelariti niti pričakovati visokih donosov. Mojstrstvo čebelarja je v znanju, kako skladno s potekom čebelarske sezone toliko uravnavati starostni sestav družine, da se bodo v njej spomladi intenzivno razmnoževale krmilke, da bo ob izdatnem medenju na voljo množica pašnih čebel, ki jim ne bo treba vzrejati naraščaja; v času prezimovanja pa naj bo veliko število fiziološko mladih čebel. Naloga čebelarja je, da spozna pomembnost vsakega med temi dejavniki in da se nauči, kako jih usmerjati, da bo pridelek večji. Velik pomen pri usmerjanju teh dejavnikov, ki večajo življenjsko sposobnost in produktivnost čebeljih družin, imajo sodobne metode čebelarjenja.

Spretnosti in sposobnosti so zelo pomembne za čebelarje. Umirjenost pri delu s čebelami znatno pripomore k hitrosti dela. Dober vid omogoča hitrejše oblikovanje slike o dejanskem stanju čebelje družine in neposredno pospešuje pobiranje matičnega mlečka, presajanje ličink in podobno. Dobre analitične sposobnosti, povezane z visoko stopnjo znanja, čebelarju pomagajo pri spoznavanju stanja v čebeljem gnezdu in pri opazovanju vedenja čebel na žrelu.

Izkušnje, ki jih čebelar pridobi po dolgoletnem delu v čebelnjaku, vedno primanjkujejo čebelarju začetniku. Mlajši, manj izkušeni čebelarji, jim pripisujejo premalo pomena, ker dajejo prednost sodobni tehnologiji.

Najboljša je kombinacija izkušenj in teorije.

Tehnološka raven pridelave mora biti čim višja, saj s tem občutno povečamo produktivnost dela, skrajšamo potreben čas in si olajšamo vsako delo pri čebelah. Ekonomičnost neposredno povečuje produktivnost in zmanjšuje stroške.
Dobra organizacija dela je preveč pomembna, da bi jo zanemarili, kot to počne večina ljubiteljskih čebelarjev. Optimizacija dela je uspešna, če imamo vnaprej pripravljen načrt dela. Vsak čebelar mora pripraviti načrt organizacije dela in vedeti, kdo bo kaj delal, na katerem mestu in koliko časa. (Rodoljub Živadinović 2008)

Na ekonomičnost čebelarske proizvodnje prav tako vpliva s kakšno obliko čebelarstva se ukvarjamo. Čebelarstvo je lahko: stacionarno ali prevozno, amatersko ali profesionalno, usmerjeno na proizvodnjo medu ali proizvodnjo matic oz rojev.

Ne glede na vse to pa obstajajo osnovni elementi, ki vplivajo na produktivnost čebelarstva in s tem tudi na ekonomičnost čebelarske proizvodnje, ter na ceno medu in ostalih čebeljih pridelkov. Med te elemente lahko prištevamo:

1. Osnovna sredstva:
- zemljišča in zgradbe (čebelnjak, prostor za točenje medu, skladišče za opremo) kjer izvajamo čebelarsko dejavnost,
- transportna sredstva za: prevoz čebeljih družin na pašo, prevoz gotovih izdelkov in embalaže,
- oprema, ki je uporabljamo v čebelarstvu: čebelji panji, točila, linije za pakiranje medu, dekristalizatorji, sušilnice za cvetni prah, inkubatorji za matice, posode .
- čebele, matice

2. Pomožni material:
- sladkor in pogače za hranjenje čebel ,
- satnice,
- drobni čebelarski pribor, ( dleta, obleka, matičnice itd.)
- zdravila in oprema za zdravljenje čebel (kislina, hlapiliki, dozatorji, šprice itd.)

3. Proizvodnja:
- stroški dela pri čebelah
- stroški prevozov čebel na paše,
- stroški prevozov do čebelnjaka
- stroški veterinarskih pregledov,
- stroški najema zemljišč ,
- ostali proizvodni stroški

4. Čebelji proizvodi:
- embalaža za čebelje proizvode,
- stroški pakiranja čebeljih proizvodov,
- stroški laboratorijskih analiz,
- stroški priprave čebeljih proizvodov za tržišče

5. Prodaja:
- tržna analiza
- stroški prodaje
- usluge marketinga

Na ceno medu in ostalih čebeljih pridelkov, pa prav tako odločilno vplivajo izredni dogodki v čebelarstvu, ki jih ni malo in se več ali manj ponavljajo vsako leto. To so:
- zimske izgube čebeljih družin
- izgube čebeljih družin zaradi ropa
- izgube zaradi neučinkovitega zatiranje zajedavca na čebeli – varoje,
- izgube čebeljih družin zaradi zastrupitve s FFS
- izgube čebeljih družin zaradi požara, vetra, poplav itd.

Zaradi teh negativnih dejavnikov mora imeti vsak sodoben čebelar vsaj 30 % rezervnih družin, kar direktno vpliva na ekonomičnost čebelarske proizvodnje in s tem tudi na ceno medu. (http://www.augustin.si/Si/nasvet_detail.php?sif_na=54)
3.1 Izbira panjskega sistema glede na porabljen čas in donose medu
Kako pomembna je izbira panjskega sistema je v svoji obsežni raziskavi dokazal že g. Stanko Šauperl leta 1974. Med seboj je primerjal količino porabljenega časa s količino pridelkov na posameznem stojišču v treh panjskih sistemih.

Na stojišču je bilo po 30 gospodarskih panjev in sicer:
Standardni 10 satni AŽ panji
Kirarjevi panji tipa »A« z 12 satniki na toplo stavbo v plodišču s 100,8 dm2 satne površine in dvema mediščnima nakladama v notranjosti
Nakladni panj s tremi nakladami. V posamezni nakladi je 11 satnikov s 77.2 dm2 satne povšine

Količina pridelanega medu na uro vloženega dela

Iz nakladnega panja je bilo iztočenega skoraj dvakrat več medu kot iz AŽ panja pri tem pa je bilo porabljenega pol manj časa. Ura dela z nakladnimi panji je kar trikrat bolj donosna kot ura z AŽ

Do podobnih rezultatov je na osnovi lastne prakse pri delu z večjim številom nakladnih panjev LR in AŽ prišel tudi Meglič (2011), ki je spremljal letno porabo časa na panj.

Vidimo, da je v tem primeru poraba časa v AŽ panju celo tri do štirikrat večja kot pri LR panju. Treba je opozoriti, da v tej primerjavi ni upoštevan čas porabljen za točenje medu, ki je približno enako zamuden v obeh panjskih sistemih. Če bi ga upoštevali, bi bilo razmerje nekoliko nižje, torej bližje zgornjim ugotovitvam.

3.2 Moč oz. živalnost čebelje družine
Moč čebelje družine in višina donosov sta med seboj soodvisna. Z raziskavami so ugotovili, da čebelja družina s 60.000 čebelami nabere kar polovico več medu kot štiri družine s 15.000 čebelami.

Vidimo, da donos medu strmo narašča s številom čebel. Potrebno je dodati, da ni pomembno samo število čebel v panju ampak razmerje med čebelami delavkami in čebelami negovalkami .

Močne čebele imajo manj zalege na enoto čebel. To pomeni, da močne družine pašo izkoristijo popolneje kot šibke.
Moč čebelje družine vpliva tudi na zalegalno sposobnost matice

Z naraščanjem števila čebel v družini se površina pokrite zalege zmanjša relativno za 10-14%, če se število čebel poveča za 10.000. Ugotovitev dodatno potrjuje trditev, da močnejše čebele bolje izkoriščajo pašo.

3.3 Panjski sistem, površina satja in velikost plodišča

Da se čebelje družine razvijejo do željene živalnosti, potrebujejo dovolj prostora. V premajhnem panju se družine ne bodo mogle razviti do biološko možnega viška. Če pa se razvijejo zaradi tesnosti v prostoru zdržijo le malo časa.

Če povzamemo trditev, da so za pridelavo medu najbolj ustrezne družine, ki štejejo med 50.000 in 65.000 čebel (Zdešar, 2011), vidimo, da standardni AŽ panj ne more dosegati teh norm.

Obseg zalege odloča o živalnosti družine in o pridelku panja. Širjenje zalege v živalni družini z rodovitno matico omejuje predvsem površina satja, ki jo ima matica na razpolago. Če primerjamo pri nas najbolj razširjena panjska sistema, dobimo naslednjo sliko; površina satja v plodišču 10-satnega AŽ panja meri 184 dm2, površina satja normalne 10-satne naklade LR panja pa 182 dm2. V LR panju sestavljata plodišče po navadi dve nakladi. Takšna praksa se je izkazala kot upravičena tudi v naših razmerah, saj najdemo pri količkaj dobri matici v obdobju maj-junij zaleženih kar 16 do 18 satov. Nasprotno pa ima AŽ panj omejeno plodišče, kjer najdemo ob prestavljanju ali narejanju rojev prav tako po 12-16 zaleženih satov. Isto število zaleženih satov dobimo v AŽ panjih, ki smo jim v spomladanski razvojni dobi odvzeli matično rešetko, ali v trietžnih AŽ panjih, kjer sta dva oddelka namenjena za plodišče. Na enem AŽ satu je z obeh strani okroglo 7250 celic. Vemo pa, da sat ni nikoli povsem izpolnjen s čebeljo zalego. Na njem najdemo tudi nepravilne in trotovske celice ter luknje. V plodišču najdemo povrh tega na enem ali dveh krajih satov praviloma obnožino in med, četudi je matica zelo rodovitna. Zato lahko rečemo, da je na zaleženih AŽ (in podobno LR) satih poprečno le po 4000-4300 celic za vzrejo čebel. Za primer vzemimo normalno zalegajočo matico, ki odloži na dan 1500 do 2000 jajčec; vemo pa, da prav dobre matice zalegajo tudi več.

Če matica torej zaleže po 1500 jajčec dnevno, bo v 21 dneh zalegla 31000 celic, če pa zaleže 2000 jajčec na dan, bo zaleženih 42000 celic. Prav tako vemo, da nikoli ne odlaga jajčec v vsako celico in da izpusti poprečno okrog 19% celic. Tudi vemo, da čebelje mladice nenehno čistijo celice, ki so matici na voljo za zaleganje. Računi kažejo, da matica potrebuje 31330 celic, če odloži po 1200 jajčec na dan, in 41800 celic, če dnevno odloži po 1600 jajčec, in da potrebuje 52000 celic, če zaleže po 2000 celic na dan. Potemtakem matica, ki odlaga po 1200 jajčec na dan, potrebuje za zaleganje 8 AŽ satov, če pa zalega dnevno po 2000 jajčec, ji je potrebno 12 AŽ satov. Sklep, ki je po vsem tem na dlani in ki ga potrjuje praksa je, da je plodišče AŽ panja za razvoj živalnih družin premajhno. Zato si pomagamo s prestavljanjem, odvzemanjem zalege, narejanjem rojev, da bi oslabili moč čebelje družine oziroma, da bi preprečili, da nam družine ne bi izrojile. Drug izhod je povečanje satnikov v plodišču, povečanje števila normalnih satnikov ali pa to, da AŽ panju dodamo še en oddelek.

Številni raziskovalci so ugotovili neposredno odvisnost med površino zalege in pridelkom medu v določenem panju. Zakonitosti bi lahko izrazili takole: v istih pogojih naberejo čebelje družine tisto količino medu, ki je sorazmerna površini njihove zalege mesec dni prej.

Če priteka v panj 1 kg medičine na dan, morajo imeti čebele za njeno uskladiščenje in zorenje šesti dan na razpolago tri AŽ sate (točno 2,8 sata). Če traja paša še naprej, se površina dozorelega medu poveča vsak dan za 1.750 celic, to pa pomeni, da bo vsake štiri dni po en sat poln zrelega medu (7250 : 1750 = 4,1 dni = 1 AŽ sat poln zrelega medu). Naj še enkrat ponovimo gornjo ugotovitev: za poškropitev satov z vodeno medičino pri dnevnem donosu 1 kg so potrebni šesti dan trije sati, po nadaljnjih štirih dneh pa poleg teh treh še en sat, v katerem se bo medičina v tem času zgostila, dozorela. Znano pa je, da medenje po navadi ni enakomerno. Donos se v začetku postopno povečuje, potem je nekaj časa praviloma relativno velik, nato pa se zmanjšuje. Panj na tehtnici kaže dnevni donos, ki pa je dejansko večji za količino vode, ki je izhlapela iz medičine, prinesene v panj v prejšnjih dneh.

Če vse to upoštevamo, nam bo jasno, kolikšno površino satja potrebujejo čebele, če prinašajo v panj od 0,5 do 8 kg medičine na dan. Pri dnevnem donosu 4 kg so torej prvi dan potrebni 4 AŽ sati, šesti dan pa 11 AŽ satov. Pri rekordnem medenju 8 in več kg na dan je medišče na pašo pripeljanega AŽ panja skoraj napolnjeno že prvi oziroma drugi dan, v naslednjih dneh pa donašajo čebele le toliko, kolikor je zaradi zgoščevanja medičine v celicah na novo nastalega prostora. Če čebele nimajo več satja, v katerega bi skladiščile dotekajočo medičino, se njihova nabiralna vnema zmanjša in »lenarijo«. Takšno sklepanje pa se v praksi pogosto sreča z različnimi pomisleki in sicer: 1. čebelar je zadovoljen, če mu čebele vsaj enkrat v sezoni napolnijo medišče AŽ panja; 2. AŽ pan je prilagojen našim podnebnim in pašnim razmeram; 3. listovni panji so se razširili v državah (Nemčija, Švica, Slovenija), v katerih ne poznajo dnevnih donosov 6, 8 ali več kg (Peradin, 1956). Toda oglejmo si te pomisleke nekoliko pobliže. Predvsem naj navedemo nekaj podatkov o dnevnih donosih, ki jih imamo pri roki in so jih dosegli čebelarji v AŽ panjih.

Na akacijevi paši v Prekmurju je I. 1950 panj na tehtnici nabral 7 kg, na smrekovi paši v Zgornji Savinjski dolini leta 1953 9,3 kg, na hojevi paši v Predgradu ob Kolpi pa leta 1959 kar 8,5 kg na dan. Leta 1954 je tehtnica v Mačvi prikazala na dan 8 kg donosa in prav toliko v istem kraju leta 1959. Naši čebelarji (Ježek) so leta 1951 v Mazinu v Liki prvi dan po dovozu na žepek natehtali 7,5 kg, kar je tedaj močno odmevalo med čebelarji. Poudarjamo pa, da so bili vsi našteti rekordni dnevni donosi registrirani bodisi prvi dan po točenju ali prvi dan po dovozu čebel na pašo. Pri tem je izjema samo tehtanje na akacijevi paši v Mačvi leta 1954, ko smo v AŽ panju dva dni zapored ugotovil dnevni donos po 8 kg. Podobnih primerov, ki so jih imeli čebelarji dan po točenju oziroma prvi dan po dovozu v obdobju izdatnega medenja, bi mogli našteti še nekaj desetin. Peradinovo trditev, da se je v Sloveniji listovni panj razširil zato, ker višji dnevni donosi niso znani, bi mogli obrniti in reči, da so tako visoki dnevni donosi izjemno redki ali splošno neznani zato, ker imamo čebele v obdobju izdatnega medenja v prostorsko omejenem AŽ panju. Po našem mnenju so v Sloveniji prav tako kot v Liki, na otoku Pagu, v Mačvi ali pri Subotici dosegljivi dnevni donosi 12 do 14 kg, le da doslej v nakladnih panjih niso bili registrirani. V ponazoritev povedanega naj še navedem, da je leta 1955 nabral tehtani AŽ panj Kmetijskega gospodarstva Ponoviče na žepkovi paši pri Malovanu največ 5,5 kg na dan, med vso pašo pa 55 kg. Le 0,5 km stran so zagrebški čebelarji v istem času v nakladnem panju natehtali kar 113 kg. Znano je tudi, da je roj v LR panju čebelarstva Mirosan leta 1963 nabral na žepkovi paši pri Bruvnu v Liki 116 kg. S tem smo želeli odgovoriti tudi tistim, ki še vedno menijo, da je AŽ panj prilagojen našim pašnim razmeram, čebelarjem, ki so zadovoljni, če jim čebele ob izdatnem medenju enkrat samkrat napolnijo medišče, nimamo kaj reči.

Številčnost družine, občasno možen letni donos in ekonomičnost vzreje za pridelavo medu v različnih panjih (Zdešar 1973-2010)
Iz grafa je razvidno, da je za pridelavo medu najpomembnejše in najbolj upravičeno vzrejati družine z okoli 6 kg (60.000) čebel. Lahko razberemo, da je trietažni panj v naših razmerah pri čebelarjenju v čebelnjakih in na prevoznih enotah smiselna in ekonomsko upravičena izbira. Dvoetažno plodišče omogoča visoko številčnost čebelje družine in manj posegov ter lahko delo, klub temu, da se zloži manj panjev v čebelnjak in imajo glede na številčno zmožnost nabiralk zaradi omejenega medišča skromnejši donos. V povečanem dvoetažnem AŽ panju (npr. Grajšev panj oz. sistem 11 satov v hladni stavbi in 3 sati v topli) je veliko več poseganj in zamudno ter težje delo. V enaki velikosti zložimo več panjev in iztočim

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli