 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 03 Jul 2015 03:09 Naslov sporočila: |
 |
|
NEVARNOST NEONIKOTINOIDOV
12.04.2012 16:44:49
Ko berem »pomembne« ugotovitve naše stroke glede vzroka lanskega pomora čebel v Prekmurju in letošnjega velikega zimskega padca čebel (preko 50%), sem zelo zaskrbljen nad kratkovidnostjo odgovornih v Sloveniji in uspešnostjo fitofarmacevtskega koncerna Bayer pri zamegljevanju (ne)varnosti neonikotinoidov. Verjetno je denar tisti, ki odvzame razum in odgovornost do okolja in ljudi. Letos bi torej naj bilo krivo neučinkovito ekološko zdravilo, ki ga sofinancirala država Slovenija. Vendar, če bi kdo natančno obdelal podatke na terenu, ne bi našel tako enoznačnih vzrokov. Vedno bolj se kaže dejstvo, da so veliki padci čebel rezultat spremenjenega okolja in v zadnjih letih oslabljenih in neodpornih čebel.
V svoji knjigi »The systemic insecticides: a disaster in the making« (2010) obtožuje nizozemski toksikolog Dr. Henk Tennekes neonikotinoide kot naraščajočo grožnjo celotnemu okolju. Njihova nevarnost je v veliki strupenosti za insekte, sistemičnem delovanju, dobri topnosti v vodi, obstojnosti in kopičenju v vodnih sistemih in tleh. Če so na Nizozemskem v letih 1994 porabili imidakloprida komaj 668 kg na dobrih 5000 hektarjih, je znašala poraba v letu 2004 že 6377 kg na cca. 40.000 ha kmetijskih površin. V istem časovnem obdobju je postal imidakloprid glaven onesnaževalec površinskih vod na Nizozemskem, posebej v zahodnem delu države. Najvišje izmerjene vrednosti so izmerili v letu 2005 v Noordwijkerhoudu, kateri poznan po svoji proizvodnji cvetja. Tu so bile izmerjen vrednosti 67ng/L vode. Čebela. ki bi pila to vodo, bi že z 12 mikrogrami zaužila smrtno količino insekticida. Posledice tako onesnaženih površinski vod se kažejo tudi v manjšanju populacij insektov, ptic in rib. Rušijo se nosilni deli ekosistema. V Sloveniji imamo srečo, da smo v industrijskem kmetijstvu še daleč za Nizozemci.
Prispevki znanstvenikov, objavljeni marca letos na spletni strani revije Sceince (Znanost - http://www.sciencemag.org/content/early/2012/03/28/science.1215039 ), prav tako dokazujejo grozljivo delovanje neonikotinoidov v okolju. Dokazujejo škodljivost tiometoksama že v nizkih, »čebelam neškodljivih«, količinah in to v povečani občutljivosti čebel in njihovih kolapsih, oz. padcih, preko zime. Najbolj uporabljan neonikotinoid imidakloprid je dokazano povzročil padec populacij čmrljev. V izpostavljenih družinah so ugotavljali 85 % zmanjšanje rojevanja novih matic v primerjavi z kontrolnimi družinami. Še bi lahko našteval. Dejstvo je, da so neonikotionidi prevzeli danes vodilno mesto med insekticidi, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Še vrtnice in rože okoli domače hiše zastrupljamo z njimi.
Vendar pojdimo k bistvenim in grozljivim dejstvom, ki jih lahko sami povzamemo iz reklamnih pamfletov multinacionalke Bayer za pripravka BISCAYA in CALYPSO, »neškodljiva za čebele«, sistemična insekticida z a.s. tiakloprid, iz velike družine neonikotinoidov:
1. Za uničevanje listnih uši, ki se prav tako hranijo s sokovi rastlin kot čebela, rabimo 100 g čebelam »zelo strupenega« imidakloprida na hektar (Confidor). Za uničevanje listnih uši v oljni ogrščici porabimo 80 g tiakloprida (TOREJ CELO MANJ) na hektar (Biscaya), čebelam »nenevarnega« sistemičnega insekticida - neonikotinoida, ki (citiram) deluje tako, da stimulira nikotinske receptorje v živčevju žuželk. Tiakloprid ne inhibira encima acetilholinesteraze, zato je učinkovit tudi v primerih rezistence (odpornosti) na organofosforne insekticide in piretroide. Vezan na receptorje se razgrajuje razmeroma počasi (konec citata). Torej deluje enako kot njegov sorodnik, čebelam strupen imidakloprid !? In kje je tu sedaj selektivnost, oz po domače razlika?
V času škropljenja v cvetenju imamo sistemično zastrupljena cvetoča polja ogrščice, kjer umirajo sovražniki ogrščice repični sijajniki in listne uši, čebele pa se spreletavajo brezskrbno naokoli !? Gre za veliko »napako« multinacionalk in »naivnost« odgovorne kmetijske stroke v Evropi in svetu.
2. Zanimiva in osupljiva je primerjava odmerka tiakloprida, ki ga uporabljamo za zatiranje koloradskega hrošča v krompirju s sredstvom Calypso in odmerka, ki ga dobi čebela na sistemično zastrupljenem posevku oljne ogrščice s sredstvom Biscaya !? V krompirju odpornega hrošča ubije že doza 48 g/ha, medtem ko mora čebela prenesti dozo 72 g/ha, kar je za 150 % več.
In kaj vidimo, ko pogledamo okoli sebe s povprečnim poznavanjem kmetijstva in zloglasne kemije!? S prstom uprtim v škodljivo razkuževanje semena koruze z klotianidinom ne vidimo prave palete, kaj palete – pravega gozda različnih »nedolžnih« neonikotinoidov, ki jih sadjarji, poljedelci, vinogradniki in hmeljarji veselo škropijo in pršijo naokrog. Tako imamo zloglasnega morilca čebel klotianidina v svojem predhodniku tiometoksamu registriranega za rabo v vinogradništvu – 3x na leto v sredstvu Actara (Aventis, USA) za zatiranje nadležnega ameriškega škržatka. V nasadih sadnega drevja ga veselo uporabljamo in to z molekulatorji, ki ponesejo strup v zavidljive višave in z vetrom dalje do drugih insektov in vodnih površin.
Neonikotinoidi so zelo dobro topni v vodi in praktično nerazgradljivi v vodnih sistemih in v tleh. So ciklične spojine, podobno kot včasih zloglasni DDT. Sedaj pa privoščimo neonikotinoid tiometoksam tudi koloradskemu hrošču – seveda naša čebela med vsemi temi pastmi veselo leta naokoli. Privoščimo ji tudi sistemično zastrupljeno podrast v vinogradih z nevarnim tiometoksamom, oz. neonikotinoidom. Torej pojedino z aktivnimi snovmi, ki učinkujejo v nekaj gramih na hektar, čebelo pa prizadenejo v količinah, ki jih merimo z nanogrami (z devetimi ničlami naprej). Torej so neonikotinoidi ekološke atomske bombe. In tako se z nami igrajo multinacionalke za denar. Vseeno jim je, da so se zmanjšale populacije insektov, ki jih rabijo za hrano vodni organizmi, ptice, dvoživke in še kdo. Insekti so najštevilčnejša veja živali in pomembni člen v ekosistemu.
Ostaja nam še vprašanje, kako lahko pri nas uradno »čebelam nenevarna« pripravka Biscaya in Calypso uporabljamo tudi med cvetenjem sadnega drevja in oljne ogrščice !? Torej je dovoljen v cvetenju sistemični insekticid neonikotionid, ki ima isti mehanizmom delovanja kot dokazani morilec čebel imidakloprid in je »nestrupen« za čebele!? Kaj pa potrošniki medu? Sistemični insekticid prepoji celo rastlino in pride v medičino in med. Kaj pa otroci, katerim tak med priporočamo !?
In kaj nam ostane čebelarjem in našim čebelam v današnji Sloveniji!? Lepo prosimo kmetovalce, naj ne uporabljajo nobenih neonikotinoidov, PROSIM ! So alternative !
Mag. Boštjan ŠTEFANČIČ,
čebelar ČD Ormož,
Cvetlična ul. 1, 2270 Ormož. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
