Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NEODGOVOREN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Varstvo okolja in podobne teme
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 07 Jun 2010 12:41    Naslov sporočila: NEODGOVOREN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA Odgovori s citatom

Žurnal24.si
07.06.2010



Zastrupljanje ljudi in podtalnice

Na Zvezi ekoloških gibanj ponovno opozarjajo, da čezmerno škropljenje poljščin, sadovnjakov in vinogradov ne ogroža le narave, ampak tudi ljudi. Delo inšpekcij pomanjkljivo in nezadostno, opozarjajo.

Krivca za pomor v določenem radiu se najde izjemno težko, saj je pomemben dejavnik pri raznašanju strupov tudi veter.
"Problem je predvsem izvajanje zakona o pesticidih v praksi. Že zdaj, kakor tudi čez poletje, prihaja do čezmernega gnojenja in škropljenja," je dejal Karel Vidič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije.

Glede na očitke o pomanjkljivem nadzoru smo se za pojasnila obrnili na kmetijsko ministrstvo in pristojno inšpekcijo. Odgovorov še nismo dobili.

Zastrupljanje ljudi in podtalnice

Škropljenje se nanaša predvsem na delo v sadovnjakih, hmeljiščih in vinogradih. "Dolgoročno pride do zastrupljanja podtalnice, poleg tega pa ljudje, ki vdihujejo zrak v okolici sadovnjakov, lahko zbolijo ali se celo zastrupijo. Problem nastane predvsem pri sadovnjakih, ki ležijo v bližini vrtcev in šol," dodaja Vidič.

Delo inšpekcije pomanjkljivo!

"Vsaj dvakrat ali trikrat na leto opozarjamo pristojne institucije, vendar ne opažamo pozitivnih premikov, ne ostrejših ukrepov," opozarja Vidič in doda, da je delo inšpekcijskih služb pomanjkljivo, poleg tega jih je tudi premalo in ne opravljajo zakonsko predpisanih dejavnosti, saj so premalo aktivni na terenu.

Kmetje ne upoštevajo predpisov


Spomladi in poleti se po besedah predsednika ekoloških gibanj intenzivno škropi, v tem času pa kmetje kar nekajkrat presežejo dovoljeni odmerek pesticidov. "Posledica so pomori čebel, ptic in drugih živali."

"Kar se tiče Pomurja in Dravskega polja, zaznavamo uničena tla, posledično je tudi večje onesnaževanje podtalnice.
Izjemno pomembno je, da se te ogromne površine škropijo po predpisanih merilih," konča Vidič.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 23 Mar 2015 07:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: ČZS




Ogroženost čebel v Evropi


Najnovejše poročilo o stanju evropskih čebel opozarja, da njihovo število upada, skoraj vsaki deseti vrsti divjih čebel grozi izumrtje. Število se manjša zaradi uporabe pesticidov, intenzivnega kmetijstva, urbanizacije in podnebnih sprememb.

Najizčrpnejše poročilo o stanju evropskih čebel do zdaj, Evropski rdeči seznam, ki ga je pripravila Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov, ugotavlja, da evropska populacija divjih čebel upada. Kar 9,2 odstotkom izmed 1965 vrst čebel grozi izumrtje. V bližnji prihodnosti naj bi bilo ogroženih še dodatnih 5.2 odstotka čebel, medtem ko za četrtino vrst (med njimi je tudi evropski čmrlj) obstaja tveganje izumrtja, opozarja poročilo.

Usodni so intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov in podnebne spremembe

Čebele ogroža izguba življenjskega prostora zaradi intenzivnega kmetijstva, uporabe pesticidov, urbanizacije ter podnebnih sprememb. Poročilo opozarja, da široka uporaba pesticidov in herbicidov resno ogroža vire hrane za opraševalke. Podnebne spremembe vplivajo na zmanjšanje števila čebel, saj obilno deževje, suša in povišane teperature spremenijo in uničijo bivališča, na katera so bile čebele navajene več generacij.

Ekološka katastrofa na podeželju

"Kakovost našega življenja – in naše prihodnosti – je odvisna od mnogih dobrin in dejavnosti, s katerimi nas narava preskrbi zastonj. Če ne bomo posvečali pozornosti vzrokom za zmanjšanje števila divjih čebel in sprejeli nujnih ukrepov za ustavitev tega pojava, lahko plačamo zelo visoko ceno,« je za BBC povedal Karmenu Vella, Evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo. "Čebele igrajo bistveno vlogo pri opraševanju kmetijskih kultur," pravi Jean-Cristophe Vié iz Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov, zato "moramo nujno vlagati v nadaljnje raziskovanje, da bomo lahko priskrbeli najboljše predloge za zaustavitev zmanjševanja njihovega števila". "Poročilo bi moralo biti opozorilo za ekološko katastrofo, ki se odvija na evropskem podeželju", pa je za Guardian povedal Ariel Brunner, vodja enote za politiko EU pri BirdLife Europe. "Jasno je, da je pri naših kmetijskih praksah nekaj grozovito narobe, saj so te poglavitni razlog za zmanjšanje števila čebel; pa naj gre za uporabo pesticidov, uničevanje travnikov ali izgubo naravnega rastlinstva in intenzivnih načinov kmetovanja".

Nujni ukrepi za zaustavitev upadanja števila čebel

Omenjeno poročilo vsebuje mnogo priporočil za preprečevanje trenda zmanjševanja števila čebel. Čebele igrajo bistveno vlogo pri vzdrževanju ekosistemov in opraševanju poljščin. Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov poziva, da je nujno vlagati v nove raziskave, s katerimi bi našli načine za preprečitev upada števila čebel. Regulirati je potrebno trgovanje s čebelami, saj lahko privede do širjenja bolezni.

Omogočiti je potrebno dolgotrajne spodbude tistim kmetovalcem, ki skrbijo za življenjsko okolje čebel. Poročilo je še dodatno podkrepilo tezo, da okoljski pritiski vodijo v zmanjšanje števila tako divjih kot domačih čebel. "Število naših čebel se manjša, nekatere vrste so na robu izumrtja. Da bi to dogajanje preprečili, moramo spremeniti način, na katerega upravljamo s pokrajino," je za BBC dejal Mark Brown, profesor Fakultete bioloških znanosti na Royal Holloway Univerze v Londonu.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 23 Nov 2018 17:45    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Divji opraševalci so alarmantno ogroženi

Prva raziskava o opraševalcih kmetijskih rastlin v Sloveniji je pokazala, da je medonosna čebela v sadovnjakih številčnejša, divji opraševalci, zlasti čmrlji, pa učinkovitejši opraševalci. 

Najštevilčnejša opraševalka v slovenskih sadovnjakih je medonosna čebela, vendar so ob slabem vremenu in pri jagodičju pomembni tudi divji opraševalci. Čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke in drugi divji opraševalci so bolj učinkoviti kot kranjska čebela, zato je njihov prispevek k opraševanju veliko večji, kot lahko sklepamo na podlagi njihove številčnosti, je pokazala prva raziskava o opraševalcih kmetijskih rastlin v Sloveniji.

Če hočemo zagotavljati opraševanje, ki je pomembno tako za kmetijstvo kakor za naravo, potrebujemo pestrost opraševalcev. Šteje vsaka vrsta, tudi redke. »Če bomo dovolj hitro ukrepali, Slovenija lahko še postane model trajnostnega upravljanja pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete. Če ne bomo ukrepali takoj, bomo zaostali, če ne bomo storili nič, pa bomo šli po poti napak ostalih držav, ki so že izgubile pestrost divjih opraševalcev in jih to drago stane,« je posvaril dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, nosilne institucije v projektu Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja, ki sta ga financirala javna agencija za raziskovalno dejavnost in kmetijsko ministrstvo.
Pesticidi bolj nevarni za čmrlje kot čebele

Raziskovalci so dve leti šteli opraševalce v treh sadovnjakih (Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, Centra biotehnike in turizem Grm Novo mesto v Sevnem in Biotehniškega centra Naklo v Strahinju) na jablani, ameriški borovnici, jagodi, črnem ribezu in malini. »Opraševanje je zelo dinamičen proces. Združbe opraševalcev se razlikujejo med sadnimi vrstami, lokacijami in leti ter se med cvetenjem spreminjajo. Tudi sam sem bil presenečen, kako hitro se razmere v sadovnjaku lahko spremenijo glede na vreme in razlike med posameznimi sadovnjaki,« je povzetke štetja strnil Bevk.

Na predstavitvi zaključkov projekta je predstavil rezultate štetja opraševalcev na jablani in ameriški borovnici. Pri jablani je obe leti na vseh lokacijah prevladovala medonosna čebela, čmrljev pa je bilo manj. Letos je bilo to mogoče pojasniti s tem, da je bilo čmrljev dejansko manj ter s precej višjimi spomladanskimi temperaturami kot lani. Tudi pri ameriški borovnici, ki potrebuje opraševanje s stresanjem – to je značilno za čmrlje –, je bilo več čebel, a so večino opraševanja opravili čmrlji.

Raziskovalci so spremljali tudi dejavnost opraševalcev na jablani preko dneva. Lani so najbolj izstopali čmrlji, ki so bili dejavni že zgodaj zjutraj in pozno zvečer, najbolj pa dopoldne, medtem ko so bili drugi opraševalci, tudi medonosna čebela, najbolj dejavni v osrednjem delu dneva. Letos, ko so bile temperature višje, so bili čmrlji izrazito bolj dejavni zjutraj in pozno zvečer, podnevi pa je njihova dejavnost upadla, medtem ko so bili ostali opraševalci dejavni predvsem v osrednjem delu dneva. Ti podatki so pomembni za razmislek pri načrtovanju škropljenja.

Kmetje škropijo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko čebela ni dejavna ( a res vsi tako škropijo ??? ), zato je ta ukrep za varstvo čebel zelo učinkovit, pri čmrljih pa so njegove koristi manj jasne, je povedal Bevk. Dodatna težava je, da so vsi čmrlji spomladi matice, ki so neposredno izpostavljene pesticidom. Če matica umre, to pomeni konec gnezda. »Pesticidi so verjetno veliko bolj nevarni za čmrlje kot za medonosno čebelo, in to se verjetno premalo upošteva,« je poudaril Bevk.

Nevarnost iz rastlinjakov

Na ljubljanski veterinarski fakulteti so se poglobili v zdravstveno stanje čmrljev, kar je prva takšna raziskava pri nas. Ugotovili so, da so okuženi z več virusi in da si z medonosno čebelo delijo številne povzročitelje bolezni, kar kaže na to, da se ti med obojimi prenašajo. Da bi bolje spoznali zdravstveno stanje divjih opraševalcev, bi potrebovali redni letni monitoring različnih vrst opraševalcev, ne le čmrljev, na različnih lokacijah. Opraviti je treba tudi raziskave, kako se povzročitelji prenašajo, je naštela dejala dr. Metka Pislak Ocepek. Opozorila je tudi na še nenaslovljeno nevarnost, da bi bolezni lahko prenašali čmrlji, ki se v Slovenijo uvažajo za opraševanje (paradižnika in jagod) v rastlinjakih, kar so že ugotovili v tujini. Čmrlji lahko iz rastlinjakov pobegnejo in prihajajo v stik z avtohtono populacijo. Njihovega zdravstvenega stanja pri nas nihče ne nadzoruje. Uporabnike uvoženih čmrljev bi bilo treba informirati, da ti lahko negativno vplivajo na avtohtono populacijo čmrljev.

Najštevilčnejša opraševalka v slovenskih sadovnjakih je medonosna čebela, vendar so ob slabem vremenu in pri jagodičju pomembni tudi divji opraševalci. Čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke in drugi divji opraševalci so bolj učinkoviti kot kranjska čebela, zato je njihov prispevek k opraševanju veliko večji, kot lahko sklepamo na podlagi njihove številčnosti, je pokazala prva raziskava o opraševalcih kmetijskih rastlin v Sloveniji.

Če hočemo zagotavljati opraševanje, ki je pomembno tako za kmetijstvo kakor za naravo, potrebujemo pestrost opraševalcev. Šteje vsaka vrsta, tudi redke. »Če bomo dovolj hitro ukrepali, Slovenija lahko še postane model trajnostnega upravljanja pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete. Če ne bomo ukrepali takoj, bomo zaostali, če ne bomo storili nič, pa bomo šli po poti napak ostalih držav, ki so že izgubile pestrost divjih opraševalcev in jih to drago stane,« je posvaril dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, nosilne institucije v projektu Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja, ki sta ga financirala javna agencija za raziskovalno dejavnost in kmetijsko ministrstvo.

Dve sekundi za en cvet

Raziskovalci s Kmetijskega inštituta Slovenije so pomagali z videospremljanjem in računalniško analizo slike. Ugotovili so, da se delež medonosnih čebel kot prevladujočih opraševalk zmanjšuje s padanjem temperature ozračja, kar govori v prid čmrljev, ki so dejavni tudi pri nizkih temperaturah, dežju in vetru. Na povprečno topel pomladanski dan je približno 96 odstotkov opraševalcev medonosnih čebel. Pri dveh stopinjah hladnejšem dnevu njihov delež pade na 91 odstotkov, pri 11 stopinjah nižji temperaturi pa se delež dan čmrljev, čebel samotark in dvokrilcev povzdigne že na 35 odstotkov. Splošno znano je, da so čmrlji bistveno hitrejši opraševalci od medonosne čebele, raziskava pa je prinesla natančne številke, za koliko. Na cvetu se povprečno zadržujejo 2,3 sekunde, čebele pa 5,5 sekund, je povedal dr. Janez Prešeren.

Nevarnost iz rastlinjakov

Na ljubljanski veterinarski fakulteti so se poglobili v zdravstveno stanje čmrljev, kar je prva takšna raziskava pri nas. Ugotovili so, da so okuženi z več virusi in da si z medonosno čebelo delijo številne povzročitelje bolezni, kar kaže na to, da se ti med obojimi prenašajo. Da bi bolje spoznali zdravstveno stanje divjih opraševalcev, bi potrebovali redni letni monitoring različnih vrst opraševalcev, ne le čmrljev, na različnih lokacijah. Opraviti je treba tudi raziskave, kako se povzročitelji prenašajo, je naštela dejala dr. Metka Pislak Ocepek. Opozorila je tudi na še nenaslovljeno nevarnost, da bi bolezni lahko prenašali čmrlji, ki se v Slovenijo uvažajo za opraševanje (paradižnika in jagod) v rastlinjakih, kar so že ugotovili v tujini. Čmrlji lahko iz rastlinjakov pobegnejo in prihajajo v stik z avtohtono populacijo. Njihovega zdravstvenega stanja pri nas nihče ne nadzoruje. Uporabnike uvoženih čmrljev bi bilo treba informirati, da ti lahko negativno vplivajo na avtohtono populacijo čmrljev.

Potrebujemo strategijo varovanja opraševalcev

Partnerji v projektu so iskali tudi rešitve za izboljšanje razmer za divje opraševalce. Testirali so tipe nadomestnih gnezdišč in ukrepe za izboljšanje prehranskih razmer. Pri slednjih so ugotovili, da medovite rastline lahko izboljšajo prehranske razmere za divje opraševalce, a niso dovolj. Predvsem je treba ohranjati dovolj cvetočih pozno košenih travnikov, je poudaril Bevk. Poleg tega ukrepa so predlagali še druge rešitve za izboljšanje stanja. »Za začetek bi potrebovali strategijo varovanja opraševalcev. Mnoge države jo že imajo in izvajajo, v okviru te je ključno prav varovanje habitatov, kot so cvetoči pozno košeni travniki.

Potrebujemo tudi monitoring divjih čebel, podpreti moramo raziskave za pridobitev kakovostnih podatkov o njih, in izobraževati vse, ki vplivajo na življenje opraševalcev.« Program odličnosti v čebelarstvu, ki je nastal pred svetovnim dnevom čebel, in v katerem so zastopane tudi divje čebele, že vsebuje zgornje predloge. Bevk upa, da bo čim prej zaživel.

Evropska agencija za varnost hrane je prepoznala pomen slovenskega raziskovalnega projekta in podprla nadaljevanje dela v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer bodo naslednja tri leta še podrobneje spremljali dejavnost opraševalcev na jablani in ameriški borovnici. Zanimale jih bodo zlasti razlike med medonosno čebelo in divjimi opraševalci glede v povezavi z aktivnostjo in škropljenjem.
 
O divjih opraševalcih vemo premalo

Divje čebele so zelo slabo raziskane. V Evropi jih živi 1965 vrst, za dobro polovico je premalo podatkov, da bi vedeli, ali so ogrožene. Najbolj raziskani so čmrlji, v Evropi jih je 68 vrst, izumrtje grozi četrtini, ogroženih je polovica. Podobno stanje je v Sloveniji, kjer živi več kot 500 vrst divjih čebel. »Monitoringa nimamo. Opažamo, da so določene vrste vedno bolj redke, nekatere so verjetno izumrle, vendar tega ne moremo dokazati,« je povedal Bevk, eden od dveh strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjata z divjimi opraševalci.

Glavne grožnje vsem opraševalcem so pomanjkanje hrane, bolezni in pesticidi, divje, pa za razliko od medonosne čebele, pesti še pomanjkanje primernih gnezdišč. Spremembe v okolju so zato zanje še usodnejše. »Medonosna čebela je ogrožena, divji opraševalci pa so alarmantno ogroženi,« je opozoril Bevk. Enako ugotavlja pobuda Evropske unije za opraševalce, ki države članice poziva k izboljšanju znanja o problematiki zmanjševanja divjih opraševalcev, spopadanju z vzroki in ozaveščanju.
Čmrlji pomembni vsaj toliko kot medonosna čebela, a nihče ne opazi, ko umirajo

Divji opraševalci so hitrejši in boljši opraševalci od medonosne čebele, zato te njihove vloge ne morejo nadomestiti. Ogrožajo jih pesticidi, pomanjkanje hrane, bolezni in uvoz tujerodnih čmrljev.

Ko govorimo o opraševanju, najprej pomislimo na medonosno čebelo, ki je deležna posebne pozornosti tudi pred prvim svetovnim dnevom čebel. Toda za to, da imamo hrano, so pomembni tudi divji opraševalci. Ogroženi so enako ali še bolj kot medonosna čebela.

»Le pestre združbe opraševalcev zagotavljajo zanesljivo opraševanje,« poudarja dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kranjska čebela ima veliko prednosti, med drugim številčnost in medonosnost, zaradi česar sploh obstajajo čebelarji. Vseeno pa za uspešno opraševanje rastlin za hrano ljudi in živali potrebujemo tudi divje opraševalce. Ti so pogosto še bolj pridni in učinkoviti kot medonosne čebele.

Raziskava iz leta 2013, objavljena v prestižni reviji Science, v kateri so primerjali učinkovitost opraševanja medonosne čebele in drugih opraševalcev, je jasno pokazala, da je opraševanje najbolj učinkovito in pridelek najbogatejši v tistih nasadih, kjer so poleg medonosne čebele tudi divji opraševalci, zlasti čmrlji. Ti povečajo količino pridelka tudi v nasadih, kjer je veliko medonosnih čebel. Ko so raziskovalci primerjali količino pridelka v nasadih, kjer so prisotni samo divji opraševalci in tistih, kjer so samo medonosne čebele, pa je bil pridelek v nasadih z zgolj divjimi opraševalci. »To pomeni, da so divji opraševalci zelo pomembni, učinkoviti in da medonosne čebele njihove vloge ne morejo nadomestiti. V Sloveniji imamo 200.000 čebeljih družin. Tudi če bi jih imeli milijon, bi še vedno potrebovali divje opraševalce, če želimo imeti zanesljivo in stabilno opraševanje v kmetijstvu in varovati biotsko raznovrstnost,« je povedal Bevk na predavanju v okviru projekta Life Naturaviva, v katerem bo deset partnerjev v prihodnjih petih letih ozaveščali o pomenu biodiverzitete in ohranjanja narave.

Buba čebele samotarke za pol evra

Pestrost divjih opraševalcev v Sloveniji je visoka. Pri nas živi nekaj tisoč vrst opraševalcev. Preko 500 vrst je divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev, ostalo so čebele samotarke. Poleg divjih čebel so tu še muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose.

Posebej dobri opraševalci so čmrlji. Podobno kot čebele živijo v družinah, ki jih sestavljajo matica, delavke in troti, le da so veliko manjše kot čebelje – štejejo od nekaj deset do nekaj sto delavk –, in za razliko od tako rekoč »nesmrtne« čebelje družine živijo le nekaj mesecev. A člani čmrljih družin v tem času brezplačno postorijo veliko dobrega za nas. Obiščejo več cvetov kot medonosne čebele in oprašujejo tudi rastline, ki jih medonosne čebele ne morejo, recimo paradižnik. Njegova pridelava v rastlinjakih je povsem odvisna od opraševanja čmrljev, ki jih v Slovenijo uvažamo. Ker so čmrlji gosto poraščeni z dlakami, se nanje prime več cvetnega prahu, odložijo ga dvakrat več kot čebele. Oprašujejo lahko pri temperaturah okoli ledišča, čebele potrebujejo vsaj deset stopinj, in s cveta na cvet letajo tudi ob dežju, medtem ko so čebele takrat neaktivne.

Pomembne in učinkovite opraševalke so tudi čebele samotarke, ki so zelo raznolike, tako po velikosti, barvah, obliki kakor načinu življenja. Cvetnega prahu ne prenašajo na nožicah v grudicah kakor medonosne čebele in čmrlji, ampak pogosto kar na trebušni strani zadka, s čimer ga naberejo ogromno. Ena čebela samotarka lahko opravi delo kar sto medonosnih čebel, zato v tujini že prodajajo njihove bube za opraševanje v sadovnjakih, pove Bevk. Cena ene je pol evra, kar govori o dragocenosti njihovega dela.

Ohranimo cvetoče travnike

Divji opraševalci se soočajo z enakimi težavami kot medonosna čebela: grozijo jim pesticidi in pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva ter različne bolezni. So pa med njimi in medonosno čebelo pomembne razlike, izpostavlja sogovornik: »Ko umira medonosna čebela, čebelarji to hitro opazijo, novice pograbijo tudi mediji. Ko umirajo divji opraševalci, tega ne opazi nihče.«

Dodatni težavi divjih opraševalcev sta pomanjkanje mest za gnezdenje in uvoz čmrljev za opraševanje v rastlinjakih. K nam se uvaža temni zemeljski čmrlj, ki je v Sloveniji sicer avtohtona vrsta, vendar so tisti iz uvoza druga podvrsta. Ti čmrlji uhajajo iz rastlinjaka, zaradi česar se povečuje nevarnost prenosa novih bolezni na avtohtone čmrlje in križanje med njimi, ki je bilo že potrjeno.

Divjim opraševalcem lahko pomagamo z izboljšanjem razmer za gnezdenje, odpovedjo uporabi pesticidov in nastavljanjem gnezdilnic za čmrlje in čebele samotarke. Pritegnili jih bomo tudi s sajenjem medovitih rastlin, najučinkovitejši način pa je ohranjanje njihovih naravnih habitatov, cvetočih travnikov, ki vedno bolj izginjajo iz naše krajine.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Varstvo okolja in podobne teme Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow