 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 27 Avg 2016 16:13 Naslov sporočila: NEDOTIK |
 |
|
Žlezava nedotika
Ponekod zgoraj omenjena postajata že kar nadležno rastlinje (opisi so iz spletnih strani, h katerim bi dodal le še, da sta rastlini torej opaženi tudi v Posavju in na Dolenjskem), prilagam še par fotografij, sicer niso najboljše; motiv presega moj aparat ...
Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)
Žlezava nedotika, do 2 metra visoka rastlina, je v Slovenijo prišla iz Indije, a se očitno pri nas odlično počuti, saj lahko njene roza-rdeče cvetove v juliju in avgustu pogosto občudujemo na vlažnih tleh hribovitih predelov Slovenije.
Cvetovi nedotik so somerni, ostrogo v zadnjem delu cveta tvori barvit čašni list (glej sliko desno zgoraj). Venčni listi niso zrasli (kot zgleda na prvi pogled) ampak se le tesno prekrivajo. Cvetovi so zbrani v grozdastih socvetjih.
Listi so nasprotni (razlika od balfourjeve nedotike), celi, suličasti, ostro nazobčani.
V Sloveniji najdemo pet vrst nedotik (rod Impatiens). To so zanimive, pisane rastline, ki so ime dobile po nenavadnem načinu razširjanja semen. Ko je plod zrel, se namreč že ob najmanjšem dotiku razpoči, iz njega pa se vsujejo semena. Le ena izmed teh vrst, navadna nedotika (Impatiens noli-tangere), pa je domorodna. Vse druge vrste so v Sloveniji tujerodne.
Žlezavo nedotiko (Impatiens glandulifera), ki izvira iz zahodne Himalaje, so gojiili po vrtovih že v začetku 20. stoletja, zaradi medonosnosti pa je bila priljubljena tudi pri čebelarjih. Prvi zapisi o pojavljanju v naravnem okolju so iz 40-tih let 20. stoletja, nato pa se je vrsta vzdolž rek začela hitro širiti vzdolž rek. Danes je razširjena po večjem delu Slovenije, razen v submediteranskem delu. Še posebej pogosta je vzdolž rek, kjer ponekod popolnoma prerašča rečne bregove, iz katerih izriva domorodne rastline.
Žlezavo nedotiko nedvomno lahko uvrstimo med invazivke. Poleg te se pri nas pojavlja še druga invazivna nedotika - drobnocvetna nedotika (I. parviflora). Zaradi nizke rasti je sicer nekoliko manj opazna, vendar ponekod gosto prerašča gozdna tla in prav tako izriva domorodne rastline. Bistveno redkeje v naravi opazimo Balfourovo nedotiko (I.balfourii) in breskvico (I. balsamina), ki sta prav tako okrasni vrtni rastlini, vendar se očitno v naravnem okolju ne razmnožujeta. Ti dve vrsti sta torej zaenkrat prehodni tujerodni vrsti, vendar ni izključeno, da se ta status v prihodnosti ne bo spremenil.
O IMPATIENS GLANDULIFERA (enoletnica) še to, da jo je potrebno odstraniti predno se razvijejo semena ( en grm proizvede do 2500 semen ki lahko poletijo do 7m daleč in so kaljivi do 6 let) in da se morajo odstraniti vsi koreninski deli ( ti so pri tej rastlini relativno plitvo razvejani). Prav tako je potrebno vse dele rastline zažgati, ker se tudi iz vsakega koščka lahko razvije nova rastlina, ki ponovno cveti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
