 |
Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
 Objavljeno: 27 Avg 2016 16:00 Naslov sporočila: NAVADNI BRŠLJAN |
 |
|
NAVADNI BRŠLJAN (Hedera helix)
Tudi bršljan se kot zimzelena rastlina veliko uporablja pri božičnih okrasitvah, kjer se ponavadi uporabljajo samo vejice. Drugače pa je bršljan tudi priljubljena sobna rastlina, zelo nezahtevna za gojenje, ki skrbi za boljši zrak v prostoru.
Bršljan so častili že stari Egipčani, tam je bil znan kot Ozirisova rastlina. V antični Grčiji in Rimu pa je bil bršljan skupaj z grozdjem simbol Dioniza in Bakhusa – bogov vina, cvetja, plodnosti, veselja in veseljačenja. Veljal je za simbol nesmrtnosti, veselja, zdravja in moči. Včasih so z njim in drugim zelenjem krasili »bogkov kot«, odganjal pa naj bi tudi zle duhove. V predkrščanski dobi je bršljan simboliziral večnost življenja. Po ljudskem verovanju naj bi podaljševal življenje, neveste pa so bršljanovo listje na poročno noč skrile pod blazino. Če ga mož ni odkril, so ostale dolgo mlade, možje pa ostali poskočni...
Domovina navadnega bršljana je Evropa in Azija. Obstaja veliko sort te rastline, ki se razlikujejo po barvi, velikosti ali obliki listov. Kot smo že omenili je za gojenje nezahtevna rastlina, ki dobro uspeva tako v temnejših kot v bolj svetlih prostorih. Če imamo bršljan, ki ima pisane liste, ga moramo gojiti na svetlejšem mestu, sicer listi postanejo enobarvni (zeleni). V naravi bršljan raste na tleh, ki vsebujejo veliko kalcija. Najdemo ga v obliki plezajočega ali vzpenjajočega grma (potrebuje oporo) in lahko zraste tudi do 20 metrov visoko in doseže starost do 500 let. Raste na deblih dreves, ograjah, zidovih, pečinah, hišah,...
Zanj je značilno, da imajo necvetoči poganjki drugačno obliko listov, kot cvetoči. Je zimzelena rastlina z bleščečimi listi. Cveti jeseni (v naravi, v stanovanju zelo redko), septembra in oktobra, cvetovi imajo obliko kobulastih socvetij, iz cvetov se kasneje razvijejo temno modri plodovi – jagode. Plodovi predstavljajo hrano za ptice, ki istočasno poskrbijo tudi za raznašanje semena.
Ne mara prašnih listov, zato jih je potrebno redno čistiti in zaščititi (npr. s sijajem za liste).
Ker bršljan ne pozna obdobja mirovanja, ga moramo redno zalivati preko celega leta. Redno ga tudi gnojimo (vsakih 14 dni vodi za zalivanje dodamo nekaj tekočega gnojila za zelene rastline). Dobro uspeva tako v vrtni zemlji, kot tudi v zemlji za lončnice. Presajamo ga bolj redko, vsake dve leti oz. ko postane lonček premajhen. Razmnožujemo ga lahko s potaknjenci ali grobanje, obrezujemo ga pa le, če želimo imeti bolj razvejano rastlino.
Bršljan radi poleg uši in kaparjev, napadejo tudi tripsi in navadna pršica. V tem primeru je rastlino potrebno poškropiti z ustreznim insekticidom. Bolezni niso pogoste, spremembe na listih ali koreninah ponavadi nastanejo zaradi neprimerne vzgoje (preveč vode, premalo svetlobe, preveč direktnega sonca...).
Bršljan za razliko od bele omele ni zajedalec. Drevo mu služi le kot opora, na katero se pritrdijo oprijemalne korenine. Škodo povzroči le, če se preveč razraste in jemlje drevesu svetlobo.
Bršljan je tudi zelo znana zdravilna rastlina, ki je lahko ob nepravilni uporabi tudi strupena. Najbolj s pridom ga uporabljata kozmetična (proticelulitne kreme) in farmacevtska industrija (sirup proti kašlju). V ljudskem zdravilstvu so cvetove, ki so jih namakali v vinu so uporabljali za blaženje drisk, glavobola in bolečin v ušesih. Iz listov so kuhali čaj, ki se je uporabljal za zdravljenje katarjev, čiščenje kože, ter zdravljenje čirov in revma.
Bršljan se redno uporablja tudi pri izdelavi velikonočnih butaric. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Čelar
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812
|
| Objavljeno: 19 Sep 2016 10:42 Naslov sporočila: |
|
|
Vir: spletna stran ČZS
Previdnost pri medenju bršljana
19.09.2016
Bršljan - Hedera helix je v septembru in oktobru poleg travniške paše zadnji vir medičine in cvetnega prahu. Cvetenje bršljana je lahko dolgotrajno, medenje pa je na kratkih razdaljah in legah zelo različno. Najbolj množično ga čebele obiskujejo, kadar je vreme rahlo oblačno in je relativna zračna vlaga visoka, še bolj pa, kadar rahlo dežuje oz. prši. Ko se zjasni in posije močno sonce, se letenje čebel največkrat umiri.
V toplem in vlažnem vremenu septembra do polovice oktobra lahko nastopi njegovo obilno medenje in vnos cvetnega prahu. V takšnem vremenu lahko gospodarske čebelje družine naberejo 5 do 15 kg bršljanove medičine, ki bo tik ob zadnji zalegi takoj povsem kristalizirala. Med dodano zimsko zalogo in čebeljo gručo tako nastane »pregrada« iz kristaliziranega bršljanovega medu, ki čebelam onemogoči dostop do primerne hrane.
V primeru intenzivnega medenja bršljana obvezno odvzamemo po dva sata ob gnezdu in na njihovo mesto vstavimo dva lepa prazna sata. Nato dodatno krmimo s sladkorno raztopino 1:1 v isti količini, kolikor je donos iz narave. V primeru zelo izdatnega medenja bršljana pa (samo) v standardnih AŽ-panjih in Kirarjevih-panjih obvezno še obrnemo sate z zalego za 180 stopinj po vzdolžni osi, da je zalega (obrnjena) v tem položaju sata zgoraj, venec medu pa spodaj. Med spodaj bodo čebele prenesle navzgor, na mestu zalege zgoraj pa bo nastajal venec prave zimske hrane. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
