Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 06 Feb 2015 18:21; skupaj popravljeno 1 krat

ČEBELJI VOSEK

Vosek je gradbeni material, iz katerega si čebele oblikujejo satje. Tvorijo ga čebele stare med 12 in 18 dni, v obliki luskic v voskovnih žlezah, na spodnji strani zadka. Pridobivamo ga tako, da satje, iz katerega smo predhodno odtočili med, stalimo, precedimo in ulijemo v posode, da se strdi. Na ta način nastane rumeni vosek. Lahko ga še obelimo in sicer tako, da ga oblikujemo v tenke lističe in ga izpostavimo soncu. Čebelji vosek uporabljamo za izdelavo sveč, v farmaciji in v kozmetiki pa za izdelavo mazil (melem). Koristno ga lahko uporabimo tudi v gospodinjstvu. S čebeljim voskom lahko namreč nadomestimo maslo ali margarino za mazanje pekača. Pekač najlažje namažemo tako, da ga najprej segrejemo na približno 80oC in nato po njem podrgnemo s kosom voska. Potica, biskvit ali piškoti bodo lepo odstopili od tako namazanega pekača, hkrati pa bomo tudi zmanjšali porabo maščobe pri peki.

Čelar · Objavljeno: 17 Jun 2010 05:47 Naslov sporočila: Veza: ApiSlo.info

Negovalna krema za telo, roke in obraz iz voska, medu in olivnega olja

Sestavine:

* 2 dcl olivnega olja
* 30 g čebeljega voska
* 1 čajna žlička medu

Čas priprave je približno 30 minut, predvsem za ohlajanje in mešanje.

Krema iz čebeljega voska

V manjši lonček vlijemo 2 dcl olivnega olja in dodamo 30 gramov čebeljega voska, ki ga pred tem zlomimo na manjše koščke (da se prej stopi). Lonček z olivnim oljem in čebeljim voskom damo v večji lonček z vodo. Vode naj bo le toliko, da sega nekje do polovice lončka z olivnim oljem in čebeljim voskom. Če lonček z olivnim oljem in čebeljim voskom "plava" v vodi ga držimo, da se ne prevrne. Lonček z olivno oljem in čebeljim vosekom segrevamo v lončku z vodo in občasno zmešamo, da se vosek prej stopi. Čebelji vosek se topi pri temperaturi 70 °C zato temperaturo grelca zmanjšamo preden voda zavre. Ko je čebelji vosek v olivnem olju stopljen, ugasnemo grelec in lonček umaknemo iz tistega z vodo. Olivno olje in stopljen čebelji vosek je potrebno mešati, če ne se naredi skorja. Ko je masa skoraj ohlajena dodamo eno žličko medu in močno mešamo približno 5 minut, da se med pomeša z olivnim oljem in voskom bolj enakomerno in popolnoma naravna negovalna krema ta telo, roke in obraz je narejena. Kremo vlijemo v prazno embalažo in hranimo v hladilniku. Priporočjivo jo je uporabiti v največ dveh tednih.

Pomembno opozorilo : Medu ni priporočljivo segrevati nad 40 °C, da ne uničimo njegovih zdravilnih učinkov zato je zelo pomembno, da medu ne mešamo z olivnim oljem in voskom dokler se ne ohladita.

Čelar · Objavljeno: 23 Jan 2011 09:38 Naslov sporočila: Vir: ZBIRKA.SI

Čebelji vosek je živalski vosek, ki ga izdelujejo medonosne čebele vrste Apis mellifera v voskovnih žlezah..

Je belo-rumene do rumeno-rjave barve, kar je deloma odvisno od količine barvil, ki vanj pridejo iz cvetnega prahu, propolisa. Pri 32-35°C je plastičen in upogljiv ter se z lahkoto gnete, pri malo nižji temperaturi (25-30°C) pa je zelo močan; poln sat lahko drži več kilogramov medu.

Vosek v vodi ni topen. Nekaj njegovih sestavin lahko raztopimo v alkoholu, dobro pa je topen v številnih drugih organskih topilih (v etru, bencinu). Gostota voska je 0,964 do 0,970. Tališče ima pri 62 do 64°C.

Sestava voska

Poznanih je že več kot 300 komponent voska. Glavna sestavina so estri nasičenih maščobnih kislin z enovalentnimi alifatskimi alkoholi, ki predstavljajo 70 do 74% vseh spojin. Vsebuje še 13 do 15% prostih maščobnih kislin in 12 do 15% alifatskih ogljikovodikov ter barvila, aromatične snovi, nekaj mineralnih snovi in precej vitamina A.

Nastanek in pomen voska

Čebelji vosek izdelujejo parne voskovne žleze, ki ležijo na sprednji strani trebušnih okrovov četrtega do sedmega člena čebeljega zadka. Pod površino trebušnega okrova, ki mu pravimo voščeno ogledalo, so skrite celice voskovnih žlez (gre za preobražene epidermalne celice). Te celice izločajo tekoči vosek, ki pronica skozi pore voščenega ogledalca in se na površini strdi v školjkaste luske, debele 0,5 mm. Čebele voščene luske z dlačicami na nogah prenesejo do čeljusti, kjer jih zgnetejo v željeno obliko. Pri tem opravilu za mazanje čeljusti žleze slinavke izločajo gosto alkalno snov. Iz voska gradijo satje.

V celice satja zalega matica, delavke pa vanje shranjujejo med in cvetni prah. Iz voska izdelujejo tudi voščene pokrovce, s katerimi pokrivajo celice, napolnjene z medom. Vosek nastane, ko se med presnavlja v maščobnih celicah, povezanih z voskovnimi žlezami, in se tako pretvori v čebelji vosek. Pogoj za sposobnost proizvodnje voska je, da se čebele prve dni svojega življenja hranijo s pelodom ter tako dobijo protein, ki omogoča razvoj maščobnih celic. Pogoj je tudi zaloga medu v panju, ki ga čebele zaužijejo kot surovino za izdelavo voska. Da čebela izdela 1kg voska, mora zaužiti 8,4 kg medu

Problemi voskov

Nekateri čebelarji želijo prihraniti tako, da čebelji vosek ponarejajo z dodajanjem loja, mineralnih voskov, stearina, parafina, kolofonije, rastlinskih voskov itd. Takšen vosek ima spremenjene kemijske in fizikalne lastnosti. Ponarejenost voska je brez laboratorijskih analiz zelo težko dokazati, medtem ko čebele ponarejen vosek hitro spregledajo: iz takšnega voska izdelane satnice namreč ne zdržijo teže- raztegnejo se in deformirajo, čebele pa panj zapustijo.

Satnic ne izdelujemo sami, ker lahko vosek vsebuje spore hude gnilobe in ga je potrebno obdelati s temperaturo nad 125°C.

Uporaba

- za žvečenje: pomešan z medom se uporablja pri vnetjih ustne votline ali obolelega požiralnika in želodca, za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju čelnih votlin, dlesni, pri astmi, senski mrzlici in senenem nahodu.

- v kozmetiki: čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo hkrati ščiti pred obolenji. Uporablja se kot sestavina krem, mazil, losjonov, mil, depilacijskih krem, ličil, utrjevalcev za lase. Eterični izvleček iz voska je dragocena snov v industriji parfumov; po svoji kvaliteti ne zaostaja za rožnim in jasminovim oljem. Za pridobitev 1kg dišave je potrebna 1 tona voska, ki pa je po ekstrakciji še uporaben za izdelavo satnic.

- v farmaciji: Uporablja se kot sestavina za različna mazila, obliže in druge farmacevtske pripravke.

- v medicini: vosek uporabljajo za izdelovanje kalupov in odtisov.

- svečarstvo, pečatenje, slikarska tehnika izdelave pisanic s pomočjo voščenega pisala, za mazanje pekačev pri peki peciva (vosek omogoča lepo peko, hkrati pa ne daje nobenih kalorij, saj je za človeški organizem neprebavljiv), premazi za pohištvo, vrtnarske maže, v živilski industriji, za barvanje tekstila (batik), za zaščito kovin pred korozijo.

Čelar

ENKAVSTIKA

Vir: internet

Čebelji vosek so kuhali v slani vodi, ki je morala biti iz morja. Strjeni sloj voska (belo skorjico), ki je nastala pri kuhanju, so odstranili s kovinsko lopatico. Tekoč vosek so nato zlili v hladno vodo in ga odcedili. Postopek kuhanja v morski vodi so morali kar trikrat ponoviti. Šele nato so ga lahko belili na soncu (in tudi v mesečini).

Sonce ga je osušilo in popolnoma pobelilo. Citat iz zapisov zgodovinarja Pliniusa.
Bakreno slikarsko paleto so postavili na ogljeni žar, tako, da so bile barve, s katerimi so slikali, tople in raztopljene.
Torej, danes »mini plonkec« o enkavstiki - antičnemu načinu slikanja s pomočjo stopljenega voska in pigmenta.

Enkavstika nekoč Enkavstika danes

Podlaga:

V tehniki enkavstike lahko slikamo na različne podlage: metalne plošče, papir, les, platno, zid,…
Najboljše so podlage, ki se pri višjih temperaturah ne spreminjajo. Podlage, ki so zelo vpojne,
moramo predhodno impregnirati s stopljenim voskom ali s klasičnim grundom. Papir kot podlaga mora biti višje gramature (nad 200g/m2).
-Plinius poroča, da so v tej tehniki uporabljali tudi slonovino, glinene ploščice, steno in marmor.
-V antiki so uporabljali les cedre.
-Kot slikarsko podlago lahko uporabimo tudi platno, ki mora biti redko tkano in beljeno.

Barva:

-Pri slikanju z voskom lahko uporabimo samo pigmente, ki so odporni na temperaturo (kadmium za rumene in rdeče tone, oker, caput mortum, naravna umbra, kromoksid zelena, kobalt, ultramarin in mars črna). Pozor: pri tej tehniki odsvetujemo uporabo strupenih pigmentov.
-Bolj kot je določen pigment premlet, bolj postane odporen na temperaturo (tudi do 80 stopinj
celzija).

-Priprava voščene barve:

pigmentu dodamo malo bencina (pri kobaltu in kromoksidu je to skorajda obvezno) ali damarja. To
zmes primešamo vosku, ki ga topimo s pomočjo pare (na »banji mariji« kot rečemo na Primorskem). Vosek in dodane pigmente moramo mešati, ker težji pigmenti radi padajo na dno posode. Shranimo jih v dobro zaprte posode. Pred uporabo jih moramo segrevati, da se raztopijo.
-Izbor pigmentov, ki so jih uporabljali v antiki pri slikanju z voskom: purpur, indigo, nebeško modra, melinum, auripigment in sivo-bela.
-Pri nekaterih antičnih slikah je sicer vidna prisotnost voska, vendar le kot zaščita. Predvsem zaradi
uporabe določenih pigmentov, ki niso bili odporni na višje temperature (slikali so v tehniki tempere,
ki so jo pozneje premazali z voskom).
-Že antični slikarji so pigmente in vosek mešali kar med samim slikanjem. Pigment in nastrgan
vosek (v obliki lusk) je slikar raztopil na vroči paleti in nato to zmes kar direktno nanašal na slikarsko površino.
-Barve tudi z leti ne spremenijo barvnega tona in ohranijo trajen sijaj in intenziteto.

Vezivo:

Kot vezivo se v klasični enkavstiki uporablja čebelji vosek. Najboljši je mlad vosek (virginiawax),
iz katerega se še ni delal med. To je fin in čist vosek bele barve. Lekarniški vosek, ki je še bolj bel kot mladi vosek pa za slikanje ni uporaben (vsebuje primesi loja, ki zmanjšujejo mehanično trdnost in povzroči slabše poliranje.
-Najboljše voske danes dobivamo iz Maroka, Kube, Grčije in Egipta.
-Punski vosek je narejen iz stepske trave, ki jo požanjejo in povežejo v snope. Ko se suši na zraku,
se na njeni površini pojavi voščen prah – letega se da v posodo in tolče s terilnikom, pri čemer se
izloča sok in zemeljski prah (rumen pigment, po katerem ima ta vosek rumeno barvo). To zmes se
nato kuha v morski vodi. 1 tona stepske trave daje 1,2kg - 1,5kg voska.

Slikarski pribor:

-Paleta: antični slikarji so uporabljali paleto na ogljenem žaru, ki je segreval voščene barve.
Danes se uporablja električna paleta.
-Tjanting: orodje, s katerim lahko slikamo z voskom (lesena paličica, ki ima na enem koncu kovinsko posodico, iz katere priteče staljeni vosek).
-Slikarski nožek: danes uporabljamo električni slikarski nožek, ki topi vosek.
-Električno gladilo: škatlica iz bakra, prevlečena s papirjem. Segreje se do 70 stopinj celzija. S tem
orodjem popolnoma zgladimo slikarsko površino.
-Čopiči so bili na začetku slikanja v tej tehniki prepovedani.
-Risbo pri slikanju z voščenimi barvami lahko narišemo s svinčnikom, pastelom, ogljem ali katerim
drugim risalom. Na metalne plošče in kamen pa lažje rišemo z bolj mastnimi skicirkami (oljni
pastel, voščenke, litografske krede,…).
Tjanting: orodje za slikanje z voščenimi barvami.

Zanimivo:

-Najstarejše likovno delo izdelano v tej tehniki so Faiyumski portreti (obdobje med 1. in 4.
stoletjem). Obstoj teh portretov dolgujemo predvsem slučaju – prastar egipčanski običaj zapoveduje, da se mora portret umrlega pritrditi na mumificirano telo. Kar je omogočalo hranjenje slike v temperaturno ugodnih in suhih klimatskih razmerah. Tako dobro ohranjeni pa so ostali tudi zaradi odpornosti slikarske tehnike enkavstike.
Faiyumski portret izdelan v tehniki enkavstike.
-Prve ikone so bile naslikane v tehniki slikanja z voskom. Ohranile so se v izredno
majhnem številu. Zelo pomembna je ikona, ki so jo našli v cerkvi Svetega Frančiška
Romana v Rimu kot podlago druge slike.
-Vosek se je v slikarstvu pojavil že zelo zgodaj – predvsem kot zaščita likovnih del.
Egipčani z voskom so ščitili slike, ki so bile narejene iz gumiarabike, jajca in pigmenta.
Uporabljali pa so vosek iz Sudana, raztopljen v destiliranem terpentinskem olju iz Sirije.
-Slike naslikane v tehniki enkavstike so bile zelo drage. Cesar Tiberius je plačal za
portret 6 milijonov sestercev (1 milijon zlatih mark).
-V tehniki enkavstike lahko slikamo v impasto tehniki (debeli nanosi barve ne bodo pokali). Ali v tehniki lazurnega slikanja, kjer voščeno barvo razredčimo s terpentinskim oljem (ne smemo ga dodati preveč, ker lahko ogrozimo samo vezivnost barve in poslabšamo kromatičnost barve).
-Pri slikanju na steno vtremo čebelji vosek v malto. Vosek moramo tako segreti, da se popolnoma vpije v omet. Nato dodamo še en tak nanos voska, ki ga ko je popolnoma suh zgladimo s filcem ali mehko krpo. Tako so na steno slikali tudi Egipčani, Grki in Rimljani.

Čelar · Objavljeno: 23 Jan 2011 10:39 Naslov sporočila: Vir: Kmetija.si

VOSEK

Vosek je snov, ki jo izdelujejo medonosne čebele v voskovnih žlezah. Vosek nastane, ko se med presnavlja v maščobnih celicah, povezanih z voskovnimi žlezami. Da bi čebele proizvajale vosek se morajo prve dni svojega življenja hraniti s pelodom, da dobijo protein, ki omogoča razvoj maščobnih celic. Pogoj je tudi zaloga medu v panju, ki ga čebele zaužijejo kot surovino za izdelavo voska.

Zakaj čebele proizvajajo vosek?

Čebele iz voska gradijo satje. V celice satja zalega matica, delavke pa vanje shranjujejo med in cvetni prah. Iz voska izdelujejo tudi voščene pokrovce, s katerimi pokrivajo celice, napolnjene z medom in ga tako zaščitijo pred zunanjimi vplivi. Lastnosti voska
• Pri 32-35°C je plastičen in upogljiv ter se z lahkoto gnete, pri malo nižji temperaturi (25-30°C) pa je zelo močan.
• Poln sat lahko drži več kilogramov medu.
• Vosek v vodi ni topen. Nekaj njegovih sestavin lahko raztopimo v alkoholu, dobro pa je topen v številnih drugih organskih topilih, kot na primer etru in bencinu, terpentinu.
• Gostota voska je 0,964 do 0,970. Tališče ima pri 62 do 64°C.

Sestavine voska

Poznanih je že več kot 300 posameznih komponent voska.
• Glavna sestavina so estri nasičenih maščobnih kislin z enovalentnimi alifatskimi alkoholi, ki predstavljajo kar 70 do 74% vseh spojin.
• 13 do 15% je prostih maščobnih kislin in
• 12 do 15% alifatskih ogljikovodikov.
•Poleg tega vsebuje še barvila in aromatične snovi, nekaj mineralnih snovi in precej vitamina A. Barva voska
• Vosek je običajno rumene do rumeno-rjave barve, še neuporabljen pa je skoraj bel. • Barva voska je odvisna tudi od količine barvil, ki vanj pridejo iz cvetnega prahu.
• Beljenje voska – kuhamo 1kg voska v 1literu mehke vode in dodamo 1 – 1,5 ml 98% žveplene kisline. Obvezna uporaba zaščitnih sredstev!
• Vosek potemni predvsem zaradi kuhanja v posodah iz neprimernega materiala.
• Uporabljamo le posode, ki so emajlirane ali iz nerjavečega materiala.

Vosek nekoč

Včasih, ko se je čebelarilo v panjih z nepremičnim satjem, so čebelarji pridelali večje količine voska. Sedaj se premično satje ponovno uporabi. Za pridelavo voska ostanejo voščeni pokrovčki, ki so pokrivali celice z medom, drobci satja in satje, ki se izloči iz uporabe. Vosek je v rabi že iz starih časov. Uporabljali so ga za balzamiranje trupel in za izdelavo anatomskih preparatov. Že stari Grki so mu pripisovali številne zdravilne lastnosti. Zelo popularni so bili voščeni obkladki in povoji. V novem veku mu je poseben pomen dala cerkev. Voščene sveče naj bi med drugim simbolizirale božjo prisotnost pri bogoslužnih obredih. Vosek se je uporabljal tudi pri pečatenju. Na Slovenskem so vosek pridobivali že v 13. stoletju; zapisan je bil med urbanimi dajatvami.

Uporaba voska danes

• Najboljši vosek iz pokrovčkov ali deviškega satja se danes v večji meri vrača v čebelarstvo v obliki satnic.
• Satnic ne izdelujemo sami, ker lahko vosek vsebuje spore hude gnilobe ga je potrebno obdelati s temperaturo nad 125°C.
• Takšen čebelji vosek je pomemben tudi za kozmetiko in farmacijo. Najdemo ga v številnih mazilih, kremah za kožo in losjonih.
• Čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo hkrati ščiti pred obolenji
• Eterični izvleček iz voska je dragocena snov v industriji parfumov. Po svoji kvaliteti ne zaostaja za rožnim in jasminovim oljem.
• Iz 1 tone voska pridobijo do 5kg dišave, ki pa je po ekstrakciji še uporaben za izdelavo satnic.
• V medicini vosek uporabljajo za izdelovanje kalupov in odtisov.
• Namesto žvečilnih gumijev se priporoča žvečenje vitaminiziranih bonbonov iz medu in voska.
• V kuhinji ga gospodinje uporabijo za mazanje pekačev pri peki peciva. Vosek omogoča lepo peko, hkrati pa ne daje nobenih kalorij, saj je za človeški organizem neprebavljiv.
• Žvečenje pokrovčkov, s katerimi je na satih pokrit med, in se pri točenju odstranijo, je zelo dobro sredstvo za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju čelnih votlin, pri astmi in senenem nahodu.
• Vosek, ki je obremenjen z ostanki kemičnih sredstev za zatiranje varoe lahko uporabimo le za izdelavo sveč, ki dodatno popestrijo čebelarjevo ponudbo čebeljih pridelkov. Ponarejanje voska
• Nekateri želijo prihraniti tudi tako, da čebelji vosek ponarejajo z dodajanjem loja, mineralnih voskov, stearina, parafina, kolofonije, rastlinskih voskov itn.
• Takšen vosek ima spremenjene kemijske in fizikalne lastnosti in ni primeren za izdelavo satnic. Čebele ga zavračajo in ne gradijo satja.
• Ponarejenost voska je brez laboratorijskih analiz težko dokazati.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli